URN_NBN_SI_DOC-N7LJ9PKR

C) OSREDNJI K N JIŽ N IC I KRANJ IN O B L IK O V A N J U NJENE K N JIŽN E Z A L O G E - POG LED S TR E TJE G A Z O R N E G A K O TA M išu Sepe, N arodna in univerzitetna kn jižn ica , M atična služba V prejšnjih številkah Knjižnice sta nam France D ro lc' in Bojan Pisk predstavila dva različna pogleda na oblikovanje knjižne zaloge Osrednje knjižnice Kranj v zadnjih letih. Ker je obravnavani problem izredno zanimiv in mnogo g lo b lji, kot bi nepoučen bralec opazil na prvi pogled, sc mi je zdelo, da moram tudi sama napisati nekaj misli o tej temi. K pisanju me je vzpodbudilo tudi spoznanje, da se s podobno problem atiko ubada še več slovenskih knjižnic, predvsem tiste, ki so nastale z združevanjem študijskih, ljudskih in pionirskih knjižnic. Težave in dileme ob oblikovanju in postavitvi knjižničnega gra­ diva so posledica ne dovolj razčiščenih vsebinskih zasnov novih sploš­ noizobraževalnih knjižnic, ki so nastale po reorganizaciji slovenskega splošnega knjižničarstva, začrtanih v sedemdesetih letih. Osnove, ki sta jih pripravili Breda Filo in Ančka Korže-Strajnar' so sicer izredno premišljene in dovolj jasne, vendar seveda še ne razčlenjujejo podrob­ neje vseh organizacijskih in vsebinskih vidikov nove organizacije. V prvih osnovah in usmeritvah tudi ni napotkov za potek preobrazbe posameznih knjižnic. Kasneje so ob večletnem prizadevanju, da bi slo­ venskim splošnoizobraževalnim knjižnicam zagotovili vsaj osnovne materialne pogoje za delo, stopili teoretični in vsebinski vidiki v ozadje. Posamezne knjižnice so sc združevale postopno, kot so vedele in znale, vendar so ob pom anjkanju enotnih načelnih smernic in plodne strokovne razprave v večini prim erov ostale pri reorganizaciji na pol poti, brez tem eljite spremembe vsebinske zasnove. Združevanje uprave, preim enovanje študijskih knjižnic v študijske oddelke, skupna obdelava gradiva in druge organizacijske retuše niso vselej uspeli iz nekdanjih študijskih in ljudskih knjižnic zgraditi m odernih splošnoizo