130. IfnfllL
¥ IMim mfcoti,!. juija 1917.
L. iBtO.
*U H ^J   H   HH Hl m m0 HUH mm        H v flUHl^Kv %^ mU !
.Slovenski Narod' v*l|« *• ptifli
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto skupaj naprej      •    K 28*— I
pol leta       m         „     .   .     . U —
čctrt leta    „        „     .   .     •   7 —
na mace    m        m    •   •     »   2*50 |
za Nemfijo:
I cdo leto naprej   .   .   .   .    K 33*—
I    za Amerllco ta vsc drage  dežele:
I ćelo leto ntprej   .   •   .   .   K 3*.—
Vpnšanfcm glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnici ali mamka. tJpra^mlitvo (spodaj, dvorile levo). mrnnm alte« ŠL S, tefttteai tL M.
Isha4a viti 4a* svrttv UrtMAi ulilji U prualkt.
biserati se računajo  po  porabljcnem   prostora  in  sicer:  1  mm  visok,  ter
63 mm Urok prostor:  enlcrat  po 8 vin., d/akrat po 7  vin.,  trik rat   po 6  v.
Poslano  (enak   prostori   16   vin..   par te   in   zahvale   (ftnak   prostor)   10  vin.
Pri večjih Inserdjah po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vposlaftfc naročnlne se ne ozira. „Mmr«*ma tiskam« ttMta št SS.
Upravništva naj se pošiljajo ni ročni ne, rekfa-nacije, taseratl 1. t. d., to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod' velja ▼ Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi panj :
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 26*40 I pol leta "    m      .   .   .   .    . 13*20 |
Ičetrt leta      „       *   i   :   2    „    6*60 na mesec    „       ....    .   2-20
Posam«na itevilka valja 10 vlnarjev.
Dopisi naj se franklrajo. Rokoplsl se ne vračajo. Ur**al*tvo s Kaaflftv* slici At 5 (v pritličju levo,) telefon «. 34.
Položaj.
(Od našega posebnega poro če val ca > Dunaj, 7. junija.
NavzIIc prazniku je zbranih da-nes v parlamentu precej poslancev, ki živahno razpravljajo o rezukatih včerajšnjega kritičnega dne. Slovan-ski parlamentarci poudarjajo, da je dosežen uspeh v dvojnem oziru va-žen: lex Franta je ostala nespre-menjena, princip narodne enako-pravnosti je torej definitivno zmagal. Za drugo pa je včerajšnji dan raz-dvojil Nemce v dva tabora in razbil nemiko solidarnost že pri prvi preiz-kušnjL Kršćanski socijalisti in socijalni demokratje nišo hoteli slediti krivični politiki Nationalverbanda usque ad finem. se nišo upali pomagati razbiti parlamenta, da zmaga misel narodnega nasilja. Nenetnška akcija proti nemškemu značaju protokola gotovo ni zasledovala cilja, da bi razdvojila Nemce, imela je marvec od vsega začetka predvsem principijalen pom^n. Da so se Nemci razdvojili, to pripisujejo slovanski poslanci predvsem svoji včerajsnji koncilijantni taktiki, ki da v principu ni popustila niti za \asv w praksi pa ie nudila Nemcem koncesije. V smislu tega nazora, bi se torej Leonova reselucija re dotikala principa, ter bi predstavljala le modus izvedbe. Slovenski govor priđe v bodoče v protokol — to je glavno, ali priđe v glavni del protokola le v prevodu in se original govora objavi v prilogi ali posebnem delu protokola — to je postransko. Z Leonovo resolucijo je ćelo doseženo Še več, kakor je bilo prvotno nameravano, kajti ne le, da bodo nenem^ki govori protokolirani, poskrbljeno bo povrh za to, da bodo tuđi nemškim poslancem razumljivi, ker bodo dobesedno prevedeni. Da je večina Nemcev akceptirala Leonovo resolucijo, dokazuje, kako prazni so bili tehnični ugovori proti lex Franta, kajti sedaj ne bo treba nenernških govorov le stenografira-ti, treba jih bo tuđi §e prevajati.
O pomenu Leonove resolucije je torej mogoča različna sodba. Eno pa brezdvomno sledi iz zadnjih parlamentarnih dogodkov. Državni zbor je pokazal, da je njega nenernska većina odločena, z vso energijo braniti idejo enakopravnosti. V debati in pri glasovanjih o reformi poslovnika je dobila ideja ponemče-nja države smrtni udare c. To spoznanje skeli in peče Nemce, kate-rih listi danes ne morejo prikriti glo-boke nezadovoljnosti, da se politika
države ne suce tako, kakor so obraćali vlada in nemški nacijonalci. Definitivno sprejetje poslovnika z lex Franta pomeni pa tuđi prvi poraz protiustavnih nacrtov gotovih kro-gov. Posl. Wolf in njegovi so ostali včeraj osamljeni. Ostalo pa je tuđi Še nekaj drugega • razmerje me<1 grofom Clamom "n Nemci se je posiab-salo in nemški poslanci očitajo vladi, da je v mnogem oz'*ru sokriva njiho-vega in svojega poraza, ker da se obnaša popolnoma pasivno. Tako ^z-gublja grof Clam svojo zadnio oporo . . .
Kakor se zatrjuje v parlamentu, pa ministrski predseJnik še n' ob-upal. Še vedno se r>adeja, da se mu posreći, dobiti za bjd^etni provizorij većino in odločil se je končno za pogajanja s strankami. Že danes so povabljeni k njemu Polja ki, ki jih upa pridobiti z velikimi političnim! in finančnimi koncesijami. Obr-niti se hoče tuđi na druge stranke. Ne verjamemo. da bi imel mnogo sreče. Kar se tiče posebno jugoslo-vanske delegacije, pač ni treba konstatirati, da bo trkal zaman. Tuđi naša delegacija se gotovo zaveda dolž-nosti napram državi, toda vladi grofa Clam - Martinica, ki ima pripravljeno možnost ustavolomstva, ne more Jugoslovanski klub zaupati. Isto stalisče ^avzeBia gtnov* tađi Ceiki Svaz.
Delovanje Jigoslofaostega tlima.
(Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 6. junija.
Jugoslovanski klub si je kot trd-na parlamentarna organizacija pri-dobil v parlamentu in med njega strankami že prav ugledno pozicijo. Predsedništvo, parlamentarna komisija, plenum in posebni odseki, ki pripravljajo gradivo za stvarno delovanje — torej vsi iaktorji — so jako agilni. V krubu vlada velika enotnost in složnost — naj bi ostala ohranjena tuđi v Časih, ko bodo važna politična vprašanja zahtevala modre in trezne odločitve.
Zastopniki  kluba  v  parlamentarnih odsekih.
Klub je odločen, sodelovati pri parlamentarnem delu z vso emergijo. Nominiral je že svoje kandidate v parlamentarne odseke. Jugoslovanski klub bodo zastopali: v odseku za vojno gospodarstvo: posl.: Dulibić, Jare, Krek, Ravnihar; v j u-stičnera odseku: posl. Baljak, Benkovič, Rybaf;   v finančnem
odseku: Benkovič, Cingriju. Demšar, Ravnihar: v proračun skem: posl. Bianchini, Korošec, Labrnja, L. Pogačnik.
Za mirovno akcijo.
Jugoslovanski klub se bo z vso vnemo lotil mirovne akcije. Skušal bo skupno z ostalimi stran!*ami do-seči solidarno postojanje parlamenta. Će to ne pojde, bo stavil pr,yTier-no samostojno mirovno resolucijo.
0 zsnostavIianjB jagoslovaosKega oarođđ.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Pojl. prof. S p i n Č i ć in tcvariši so vložili na mini*mskega predsed-nika grofa Clam - JVtartinica kot načelnika vlade oštro interpelacijo radi zapostavljanja naših narodnih pravic, zlasti v Istri in v Trstu. Interpelacija poudarja, da so Hrvati, Srbi in Slovenci enakopravni le na bojiščih, drugod pa fovsodi kruto zapostavljani ter navaja ćelo vrsto kri-vic, ki se nam gode zlasti v jezikov-nem oziru. V okraju Volosko - Opatija (med 51.006 prcbivalci 47.000 Hrvratovr) ni niti enega politič-nega konceptnega uradnika, ki bi znal brezhfbn^ slovensko ali hrvatsko, okrajna glavarja v Poreču m Pulju sploh ne razumeta nobenega jugoslovanskega jezika, čisto hrvatski kraji se označujejo z deloma iz-rnišljenimi italijanskimi krajevnimi Imeni. pri c. kr. kornisarijatu v Pulju, ki vodi občinske posle, se uraduje le italijansko ali nemško, za uradnike se znanje hrvaščine niti ne zahteva. Tudi c. kr. policija uraduje le italijansko. V Trstu je dal mestni fizikat na od legarja okuženih hišah nabiti le nemsko - italijanska svarila, razglasi c. kr. komisarja se objavljajo le italijansko ali italijansko - nemško; — slovenske pritožbe se zavračajo kot politične sirnarije. Tržaški na-mestnik je dne 31. januarja 1911 drž. uradom zabičil, da je notranji službeni jezik v Primorju nemški ter se pri tem še rogal, da s tem ni tangirana veljava ostalih, v deželi običajnih je-zikov (nemški jezik ni v deželi obi-čajen), saj uradniki po većini slovensko ali hrvatsko ne z n a j o! Želez-niški minister je dne 6. julija 1915 uvede! nemški službeni jezik na že-leznicah: zgodilo se je, da je bila neka oseba obtožena, ker je na kolodvoru v Pulju govorila hrvatsko. Trgovske zbornice v Ljubljani, Zadru, Splitu, Dubrovniku se morajo posluževati v občevanju z državnimi
centralniini uradi nemškega jezika, pošte v Trstu in tuđi drugod ne po-znajo več hrvatskih in slovenskih ti-skovin in ćelo uradna poročila z bo-jišča se objavljajo n. pr. v Istri danes le še v nemškem jeziku, ki ga nihče ne razume! Služba c. kr. notar] a za Pazin (28.000 Hrvatov in 800 Italijanov) je bila letos razpisa-na le italijansko, pazinsko državno odvetništvo pa je na la^stno pest uvedlo nemški državni jezik: od spomladi 1917 vlaga svoje predloge — v nemškem jeziku. Uradni list za Primorje, ki ima slovensko - hrvatsko večino, je izključno italijanski »U Osservatore Triestino«. Napisi na tržaških uradih, ki so deloma na-menjeni za popolnoma jugoslovansko Dalmacijo in Kranjsko, ne poznajo slovenske ali hrvatske besede. Zani-mivo je tuđi sledeče dejstvo: pred vojno so bili ulični napisi v Puliu i talijanski, potetn nekaj časa italijansko - hrvatsko - nemški* sedaj so le še — nemški.
Interpelacija poudarja, da Primorje ne srne biti kaka nemška kolonija, da morajo biti državni uradniki eksekutivni organi cesarja in iz-vrševatelji zakonov, ne pa nemških programov, konstatira, da je nasilje izvršeno na našem narodu, y času« ko njega sinovi krvave na bojiščih in se narod iic mare braniti, naravnost zločinsko in da je postopanje c. kr. uradnikov zlasti v Trstu in Istri nedostojno za civilizirano državo. Zato zahteva interpelacija od ministrskega predsednika, da nemudoma ukrene vse, kar je potrebno, da se zadosti političnim in narodnim pravicam Hr-vatov in Slovencev, posebno v Trstu in Istri.
Predlog za pravično izvrše-vanje zakona o voj. dajatvah,
Posl. dr. K r e k in tovariši so vložili samostojni predlog, ki se tiče pravičnega izvrševanja zakona o vojnih dajatvah. Predlog poudarja, da se v tem oziru zlasti v ožjem voj-nem ozemlju gode velike krivice ter navaja nekatere najbolj kričeče slu-čaje glede rekvizicij, vpoklicov v osebno vojnopomožno službo, uporabe izobraženih mož za najnižja in najgrša dela. Vlada naj takoj predloži natančno poročilo o izvrševanju zakona glede vojnih dajatev ter stori primerne ukrepe, da se napravljena Škoda povrne in nadaljne krivice v bodoče preprečijo.
le oralo porsl.
Dunaj, 8. junija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:               -
VZHODNO BOJISCE.
V  odseku Mesticanesti od  časa do časa živahen topovski boj.  Sicer ničesar novega.
ITALIJANSKO   BOJIŠCE.
Ob Soči včeraj nobenega posebnega boinega delovanja. Sovražni le-talec, čigar letalo je imelo naše znake, Je metal za našo fronto bombe. Na visoki planoti Setie communi tra-Ja delovanle italijanskih baterif. Tudf sovražno Ietalsko delovanje ie zelo živahno.
JUGOVZHODNO   BOJIŠCE. Neizpreraenjeno.
Sef generainega štaba.
Hemsko orađno porol.
Berolin,   8. junija.    (Kor. urad.) W#iffov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO   BOJISČE.
Armadna   skupina   presto« lonaslednika RuprehtaBa^
varskega.
Ob obali in na fronti ob Yseri je ostalo bojno delovanje še slaborno. Dolenješlezijski in vviirtiemberški polkf so zavrnili med Ypresom hi go-zdom PIoegsteert po večdnevnem močnem uničevatnem ognju severno od Armentižresa pričeti napad An« gležev. Tuđi na južnem krilu boiišča smo se uspešno borili. Pač pa se fe posrećilo nasprotniku pri St. Eloiju, Wytchaetu in Messinesu pod učinkom številnih razstrelitev vdreti v, naše pozicije ter prodretl med menja-jk>čhni se boji preko Wytchaeta hi Messinesa. Sijajen protinapad gard-nih In bavarskih čet }e vrgel sovraž-nika nazaj na Messines. Boli proti se-veru smo ga ustavili s svežiml re-zervami. Pozneje smo umaknili svo-ie hrabro se boreče polke iz proti zapadu molečega I oka na pripravljeno crto med kolenom kanala severno od Hollebeka tn nizino Douve, 2 km zapadno od Warnetona.
Na fronti pri Arrasu je bilo stre-Ijanje v več odsekih stopnievano. .Armadna skupina nemškega prestolonaslednika.
V  zapadnem delu hrbta Chemiti des Dames se ie že več dni artiljerij-
LISTEK.
Zerjavi.
T. E p p i c h.
(Konec)
Razločil je sive, dolge vratove, v smrtnem strahu še vitkejše, m pa-liČaste, visoke noge.
»Primi, primi, pograbi za vrat. Zavijaj, da ne bodo pobegnHi —« je čul za seboj — »o hudič, kako si nerođen, poglej, po hrbtu tf plešejo s svojimi dolgimi krald.c
Spodtaknil se je, telebnfl na zemljo, vstajal in padal grabil r>o zraku, ves razbeljen po telesu. Sle-kel je suknjo, jo vrgel proč, da bi ia-žje loviL
»Drži, primf, udari, zavii eh, se že vidi, da nisi za ta posel —« je rentačilo za njegovim hrbtom.
Pa ni bilo res — obneslo se mu je, vjel je enega, zavil mu brez po-misleka vrat trikrat naokrog, da je samo malo zagrgralo. Ko ga je ne* sel k ognju, je še yztrepeta^aL
Mož ga je pohvalil.
»No, mislil sem, da si šleva, pa si le enega, pa kaj to, poglej na ta kup tu kaj. E, tako delo gre samo meni izpod rok.«
V svitu dogorevajočega ognja so ležali ubiti žerjavt, eden zraven druzega, eden na drujcem, še napol živi, drhteči, z iztegnjenlmi in pod-vitimi vratovi, s kljun!, obrnjenimi navzgor in navzdol, kraki, štrieči od sebe in k nebu.
Lapuh je držal svojo žrtev še vedno v roki. tako visoko, da se je dotikala komaj tal. Zagtedal se je v to ubogo, mrtvo žival In prijelo ga je tako globoko usmiljenje, obudilo se mu je tako kesanje, da je iz-pustil.
»Poberi, vzemi, ta je tvoj —« mu je prigovarjal mož, ki je klečai Wi svojem kupu ter pretipaval in pranetavai.
Lapuh je spet ubogljivo vzdignU zadavljenega žrjava.
»Smilijo se mi siromaki, ki ne bodo več gledali solnca, ki ne bodo valili mladićev —« je dejal polglas-no, zamišljeno.
Zagrohotal se je oni tam ob kupu«
»Osel —« pa še usmiljenje s to sodrgo, ki samo vrešči. Pa bi mol-čali, kadar se selijo; zavohati jih ne bi mogel, pa jim ne bi rudi podkuril. Tako, kaj hočeš še Iepšega, gorkej-šega solnca, kot sem ga zapalil?«
Lapuh je stopil bliže.
»Pa zakaj ste jih ubijali?«
»Tako. za zabavo —«
Zastudil se mu je takšen odgovor.
»In kaj naj počnem s svojim žerjavom?«
»Imej ga za spomin, da se bos domisli!.«
Bolelo ga je pri srcu. Ugovarjal 2 še enkrat:
»Neusmiljeno je vse to — kaj pa, ko bi kdo vam zavil vrat?«
Mož je skočil na noge. Pomolil je Lampetu pest pred obraz.
»Odnesi svojega žerjava in svoje pete; pusti me pri miru, če ne, ga botn nakrenil tebi.«
Zaškrtal je z zobmi, zato ie mol-čal Lapuh, povesil glavo, pa odhajal brez besed, žalosten črez njive.
Nebo je bilo temno, oblaki so ga prekrili čez in čez, padle so prve kaplje in nič več ni motilo tišine.
Domov grede se je spomnil Lapuh spet na Trpotca. Ko je šel mimo njegovega stanovanja y prvem nad-stropju predmestne hiše, je položi! žerjava na tla, nabral nekaj kamen-čkov, pa jih metal počasi v okno, Odpirati se je začelo okno in žena Trpotčeva je pogledala na cesto.
»Ne zamerite, gospa —« je je-cal Lapuh, pošten človek, ki bi rad govoril z vašim možem.«
2ena je poteg^iila glavo nazaj in malo nato se je prikazala Trpotčeva. Lapuh je videl ćelo iz leme ta izsu-šeni obraz.
»Trpotec, oprosti, gfej, pomisli, žerjava nesem, saj veš, enega iz one jate, ki je letela na jug — malo jih je ušlo, skoro vse je pobil mož z gorjačo. a tega sem ujel jaz, pa je mrtev, ker sem ga! zadavit.«
Pomolčal je ter čakal na odgovor. Roke so mu visele ohlapno ob životu in šibila so se mu kolena. Ni preslišal šepeta žene, ki je naganjala moža, naj odslovi vendar tega norca.
In izpregovoril je Trpotec osorno, ko je zapiral okno:
»Pusti nas pri miru, ne moti nam pokoja, vrag naj vzatne tebe Lapuh in tvojega žerjava.« ,»            1
Lapuha je pretreslo, ni znal ne kod ne kam?
Nasmehnil se je bridko, ko je pobiral svojega žerjava.
Ulil se je dež in zdelo se mu je, da ga prijetno hladi, ko je blodil na-okrog, pobit, zamišljen, izmučen, iz ulice v ulico.
Danilo se je, ko je dospel premo-čen, ves cunjast do vode.
Videl ga ni nihče.
Utrujen se je sesedel na bregu« Ni opazil, da se trga tema, ni obču-til mokrote na telesu, samo v vodo so mu strmele oči. Žerjava si je po-ložil na kolena in tako je sedel dol-go, brez misli, brez občutkov.
In, kakor da bi se prebudil...    *
Potegnil je z dlanjo preko oči1, potem pa prijel žerjava Črez život in ga zagnal daleč od sebe.
Oledal je za njhn, ki ga1 je od-> našala voda kakor desko in glava mu je zdrsnila na ors«
»O, vi ubogi nesrečni zerjavi...^ je zavzdihnil trpka    .^^--  -
-r ,       ■   "    - ■                               ■■■ta—a^_^  **
Laputia so našli uto^ljenega.
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD«, dne «.  Junijal917.
-   129. šetv
sko delovan}e ojačao. Tudi ob IuumU« Aisne - Marne je oživelo.
f.rmadna  fronta  general-eldmaiiSala   vojvode   Alfe r e h t a     WurtemberSkega.
V  Vogeziti in v   Sundgavu smo zavrnfli na več krajih po silnih ognjenih valovlh sanke izvidnih fnmcoskfh patrulj.
V  Številnih bo£h v zraku, zlasti ot> flan drski fronti, smo zbil!    12,   z obrambfiim ognjem s tal 3 letala.
Na vz hodu em bojišču in ob makedonski fronti se celotni položaj pri naših in zavezniških četah ni izpre-menlL
Crvi feoeralni kvartirni moistar w. Ludendorfi.
•     .     • NEMŠKO   VECERNO   POROClLO.
Beroliii. 8. junija. (Kor. urad.) HVoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 8. junija »večer.
Angleži na Flandrsk*« nišo mogli danes nadalje-vati boja s četami, ki so jih bili včeraj poslali v napad. Angleški sunek vzhodno od Messinesa smo zavrnili. Z ostalih front ni do sedaj poročati niče* sar bistvenega.
Đerolkt, 8. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Kakor se naknadno dopolnilno poroča, so izgube Angležev v bojih v loku pri Wytchaetu izredno visoke ter so enake izgubam Francozov dne 16. in 17. aprila. Brez dvoma so več-je, kakor naše izgube, štev. izgube na vjetih. Angleski napad smo ustavili. Naša fronta stoji absolutno trdno. Moćne rezerve stoje za njo. Boj pri \Yytcheatu je smatrati za prvo za nas ugodno poteklo epizodo velike pričakovane generalne ofenzive en-tente.            _________
Velika bitka na Flandrskem.
Tri mesece že div ja na francoski fronti boj. Uspehi zaveznikov v teh bojih nišo v prav nobenem razmerju % njih žrtvami, vendar pa. kakor je >ideti. še ni upati na skorajsnji konec tega klanja. Z umikanjem Nemcev na pripravljene crte pri Arrasu, takozvanim umikanjem ob Sommi, se ]fe prišla velikanska borba, sledili so ji boji Francozov ob Aisni nekako sredi aprila, izpočetka s skrajno silo, a polagoma vedno boli pojemajoći. Tretja faza je bil grandijozni napad Angležev pri Lensu. ki pa je ostal tudi več ali manj brezuspešen. Pokazalo se je v vseh teh bojih. da so prvi dnevi odločilni. Kar se je posrećilo Angležem in Francozom doseći prvi in drugi dan. kvečjemu še tretji dan, to je bil njih uspeh, vse naćalj-nje borbe, pa naj so bile Še tako skrbno pripravljene, jim nišo prinesle nobene bistvene pridobitve več. V splošnem smemo tudi trditi. da so Angleži in Francozi obdržali to, kar so izvojevali prve dni svojih ofenzivnih sunkov ter so v tem oziru v na-sprotstvu z Italijani, ki vedno izgub-ifajo, kar so z neštetimi krvavimi Žrtvami priborili. Sedaj se je pričelo novo razdobje v tej velik anski bitki. £V loku med Ypresom in Armentiere-som se je razvnela nova bitka. Tu se ie posrećilo Angležem prodreti na Tronti kakih 10 km za pičlih 5 km. Nemci so se umakiiili na crte, ki so jih bili že prej pripravili nekako na "crti Zillebecke - Garde dieu - \Var-neton, in pričakovati je. da se bo tu konca! uspeh Angležev.
FRANCOSKO   URADNO POROClLO.
5. Junija popoldne. Obo-jfestransko, precej silno obstreljeva-nje v pokrajini severno od Bracvja en Laonnois. Tekom noči nam je pri-nesel silen napad naših čet zopet po-sest jarkov, v katerih se je sovraž-nik včeraj zapadno od Fro!demont lerme ustali!. Artiljerijski boj s pre-sledkl v Champagni, ki je bil v srneri na goro Cornillet in Helm živahnejši. Več sovraznih nenadnih napadov na paše postojanke med Tahurom in Auberivom se |e ponesrecilo. Si cer fe potekla noč mirno.
5. junija zvećer. Časih pri-ćenjaioče artiljerijsko delovanje na večjem delu fronte, živahnejše v Belgiji, v odseku Hurtebise in na visoki planoti Vauclerc.
ANGLEŠKO URADNO POROClLO.
3. junija popoldne. Zadnjo uoč smo zavrnili sovražne čete jugo-vzhodno   od   Lensa in južno od Ar-
mentieresa. Več sovražnikov je ob-ležalo mrtvih pred našimi črtami. Lspešne pohode, na katerih smo vjeli nekaj mož. srro *?v ■:."• ponoći južno in vzhrdno od Vpresa.
5. j u n i j a z v e č e r. Cez noč smo južno oil Soucheza z lahkoto pridobili tal. Elektrama v sosedstva, za katero se vrši ljut boj, je sedaj v naših rokah.
7. j u n i j a zvečer. Messines, Wytchaete in drugi kraji na fronti 9 angleških milj (141/* km) sa zavzeti od nas. Nad 5000 vjetih je že našte-tih. Mnogo topov in vojnega orođja smo vplenili.
Francoski vojni cilji.
Pariz, 8. junija. (Kor. urad.) »Agence Havas«: Odgovarjaje na vprašanje stalisča vlade napram šrockholmski konierenci, je ministr-ski predsednik R i b o t med drugim rekel: Nič aneksij — to ne more za nas pomeniti. da nimamo pravice, zahtevati kar je naše, to se pravi Alzacijo in Lotaringijo. ki ni nehala biti francoska. Noben Francoz ni taka strahopeten, da bi za lite val. naj ne nadaljujemo vojne, dokler nismo tega, kar je naša kri in naše meso, dobili nazaj, dokler se ništa ti pro-vinci vrnili na materino naročje. — Dnevni red, ki ga je sprejela zbornica, dostavlja, da je treba jamstev, ki bodo zavarovali potomce pred obno\itvijo takih grozot, jamstev, da se ustanovi Evropa, v kateri bodo vsi narodi sami svoji in ne bo mogla volja posameznega moža provzro-čaii taka zla. Ustanovi naj se mirovna zveza v imenu demokratične-ga duha, ki ga je imela Francija čast vpeljati na svetu. Glede tako imenovane tajne diplomacije je izjavil Ri-bot, da take sploh ni. Ribot je kon-čal: Sprejmem v naprej ves dnevni red, ki so ga določili Francozi in ki posvedoči soglasje visokega zboro-vanja. — Senat je na to sklenil, da bo imel tajno sejo, ki je trajala kako uro. Ko je bila zopet otvorjena javna seja, je bil predložen dnevni red Conper - Regismanet, ki jemlje na znanje Ribotova pojasnila in izreka prepričanje, da zamore le iz zmage zveznih armad nastati trajen mir. Dnevni red posvedočuje voljo Fran-cije, nadaljevati vojno, opiraje se na zaveznike in zvesta idealu svobode za vse narode, do povrnitve Alza-cije in Lotaringije, zadoščenja za buri odelstva, poravnave škod in spre-jetja jamstev zoper ponoven napad pruskega militarizma. Ta dnevni red je bil soglasno sprejet po vseh 255 navzočnih senatorjih.
Vojna z Italijo.
Sette communl. Na tirolsko fronto nas je povedlo snoćnje uradno poroČilo. Nič posebnega ob Soči, na visoki planoti Sette com-■muni pa delujejo italijanske baterije iin tudi letalci se trudijo. Tudi lansko ;leto v juniju so bili hudi boji na planoti Sette communi. Sedaj so tudi na ^Tiroiskem dani pogoji za bojevanje; •zato morda smemo pričakovati tam ^večjih operacij, ko se je Cadorna že falko grdo osmolil na Krasu in pri Plaveh. Najbrže bo iskal sedaj tam večjo srečo, ker mu je na Qori§kem fruti angle§ke baterije nišo mogle pri-bobnati. Velik je bil fiasko ob Soči, no, ali ra<li tega ne smemo misliti, da bi Cadorna ne bil pripravljen, še najdalje naskakovati naSo goriško fronto in si fiasko se povećavati. Skoro gotovo bo tako in Cadorna bo sodil s svojimi francoskimi in angleškimi sosvetovalci, da treba udarjati hkra-tn ob Soči in v tirolskem gorovju. potetn morda mu priklije kak večji uspeh, dasi je že delal tako, pa z velikim jieuspehom. Na visoki planoti Sette communi so Italijani že mnogo
umik s hriba Ccngio, pri čemur so omenjali strahovitost avstrijskega ognja, proti kateremu se ne morejo uspešno braniti. Prepričali se bodo, da naša artiljerija od lanskega leta ni nič opešala in da utegnejo artiljerijski boji na visoki planoti Sette communi r>*tf letos se hujši, kakor sa bili lani. Cadorna razširja bojno polje, razširi se tudi obramba, ki ne bo nič zaostajala v gorovju na Tirolskem za ono ob Soči. Kako je bilo lani na tirolski fronti, kake udarce so Italijani tam doživeli, pa ima Cadorna gotovo še v živem spominu.
Iz bojev pri Jamljah. Iz vojnih poročil: Odmor je c. in kr. armadno vodstvo izkoristiio na jako energičen način in pripravilo proti-sunek proti italijansketnu obkaljeval-nemu manevru povsem tiho. V noči 3. na 4. junija je začela c. in kr. ar-tiljerija streljat) na pozicije južno Jamelj. ki so bile v rokah ItaUianov. Nato je sledil mogočnl napad infan-terije. Italija«! gotovo nlso pričako-vall te lokalne protiofenzlve, sbrali pa so bili že precej znatnih rezerv in jih napotili na osroženi frontni deL Da bi moge! hitreje dobiti oiačenja, ie posnemal Cadorna, kl s# je vadno
taktike, proslavljeni OaUienijcv umetoi način v bitki ob Marni, je po-grabn vse razpoložljive tovorne in osobne avtocnobile in je poslal po ix-bornem cestnem otnrežju za svojo fronto te ćete na bojišče. Hrabra c. in kr. infanterija je imela pri svojem napadu težavno stališče in kar ie bilo z rezkim navalom zavzeto, to je bilo ueba neprestano braniti proti besnečim protinapadora. Zopet Je bila vsa kraška fronta zavita v goste oblake, ne le na skrajnem ju£U, mar-vfcč tudi onostran Grmade, na planoti, kjer je sovražnik napadel Kosta-rjevico in visine okoli Fajtjega hriba, ne toliko v nadi, da doseže na tem še niti za trenotek omajanem front-nem odseku prebitne uspehe, kakor z namenom, da kolikor mogoče mnogo čet pritegne k sebi in tako oslabi silo avstro - ogrskega šunka na jugu. Podnevi in ponoći so se vršili na hri-bovitem in nepreglednem t ozer^lju divji bližinski boji. Italijani so hoteli po svoji navadi svoje nasprotnike zastrapiti s plinovimi granatami, ali s pomočjo izborno streljajoče arti-Jjerije se je posrećilo c. in kr. četam, zavzeti zopet ne le začetkom bitke izpraznjene pozicije na južnem odseku, marveč tudi odrezati ćele velike oddelke sovražnika deloma z zapornim ognjem, deloma v spopadu. »Bemer Intelligenzblatt« piše o zma-gi pri Jamljah: Udarec, ki so ga zadale avstro - ogrske čete Italijanom, je eden izmed najostrejših odbojev vseh ofenziv svetovne vojne.
Italijansko zmanjŠeva-nje dogodkov na Krasu. Lu-gano, 7. junija. (Kor. urad.) Italijnnski listi skušajo ponajveč zmanjšati do-godke na Krasu in jih slikajo za samo motenje in zavlačevanje italijanske sistematizacije zavojevanih tal. Vendar pa ne morejo opustiti v frontnih poročilih poudarjanja delo-vanja po nacrtu, ogromne sile in pretresi jivega učinka avstro - ogrske artiljerije in priznavajo, da italijanska ofenziva ni mogla znatno zmanjšati ogromnega števila in municijske opreme avstro - ogrskih topov.
ITALIJANSKO URADNO POROCTLO.
6.  ju n i j a. Tekom včerajšnjega dne je bil topovski boj na fronti med Krnom in višinami vzhodno   Gorice trajno živahen.    Na Krasu je pričel sovražnik naše postojanke med Vr-šičem in Jamljami zopet srdito bombardirati;    naše baterije so krepko odgovarjale.    Južno    Jamelj je bilo bojno delovanje po srttftem boju dne 4. junija nekoliko slabejše. Naša nova crta je bila nasproti Flondarja umak-njena na taktično    ugodnejše postojanke. Tekom včerajšnjega dne smo vjeli 236 mož, med njimi 10 oficirjev. Letalsko delovanje je bilo zelo   živahno.    Eno sovražno letalo ]e bilo zadeto in je moralo naglo pristati pri A^oosu v Sekstenski dolini. Eno na-daljnje letaJo je bilo danes zjutraj se-streljeno med Vodicami in Sv. goro. Naša letalska brodovja so kljub srdi-temu ognju sovražnih obrambnih topov zmetala v zadnji noči dve toni moćno učinkujočih razstrelil na kolodvor v Št. Petru ob   progi   Trst-Ljubljana in se nata nepoškodovana vmila.
7.  j u n i j a.   Na trentinski fronti normalno delovanje artiljerije in praske izvidnih oddelkov. V noči 5. na 6. junija je napadel sovražnik v ma-sah naše crte v dolini Bacherske re-ke (Sekstenska dolina). Bil je zavr-njen in je utrpel izgube.   Na julijski fronti je obstreljevala sovražna artiljerija, s katero se je naša energično borila, trdovratno kakor navad-no. Gorico in nekatera druga oblju-dena središča v nizini. >'a Kras1! je trajalo tekom včerajšnj'ega dne bojno delovanje    sovražnika,   ki je bil ojačen z novimi   znatnimi boj. sila-mi, vzetimi z drugega bojišča, precej živahno. Jako ljut napad se je razbil ob naših pozidjah od točke 247 južno Vršiča do točke 31 vzhodno Jamelj, katere je hrabro branila   infanterija 61. divizije.   Boj je trajal z razljuče-rostjo in rpznimf premembami skoro ves včerajšnji dan.  Proti večeru je bil sovražrvk ponolnr.ma o'.'^it in pozicije so ostale trdno v rasi posesti. Drug napad, poskušen od Flondarja, v smeri na Sabliče, je bil takoj zadržan z našim ognjem,    predno se je mogel razviti. Tekom raznih akcij ta dan smo vjeli 102 moža. med njimi oficirje.    Dve naši    strelski leta'ski skupini sta izvedli včeraj drzne po-Jete. Ena je letela nad AJižko dol:rj do izliva reke Noće in je ov.strelje-vaia uspešno voia*ke naprave   pri Mezzolombardu   severno   Tridenta, druga je obnovila Tiničevnnje žclezni-škega stekališča St. Peier   na   crti Trst - Ljubljana. Vsi naši aparati so se vrnili nepoškođovant.
Strahovito kraiko boiHče.
Luigrf Barzini Doroča v »Cor-riere defla sera«:
Na vsem svetu nf take^a boii-SCa, kakršno je naše, na katerem ima vsak ođsek svoje prav osebno obilježje, svoj izrazit, samo njemu lasten zoačti. Vrhovi, sedla, đobdl eriči,
na katerih se bije boj, dobivajo v na$i fantaziji obliko grotesknih živih bitij, katerih v^ako ima svojo lastno taktiko, svoj skrajno osebni bojeval-nl način. Proti vsakemu teh kamenitih sovražntkov se treba đrusače boriti. Divii, ogromni Kuk ie razbijal kakor kak brutalni orjak, ki postavlja vse na en udarec, in ko je premazan, se ne dviga več. Masiv Vodič je at-let, ki še besno bije okoli sebe, ko se že dotika tal s pleči, se skuša zopet dvigniti in grize nasprotnlka in ga razpraska. Tu so vrhovi, ki napada-jo, sedla, ki se branijo obupno do skrajnosti, grebeni, ki se ne zde ne-varni, pa vabijo potuhnjeno v zase-%io. Tako močno fih ćutimo, kot živa bitja, da si lomimo glave radi njihovih namenov, kakor da bi se koncentrirala posebna sovražnost za temi srditimi gorskimi čeli, katerih se morejo Avstrijci poljubno posluževati. Najgroznejše ovire nam stavlja v resnici narava na pot. Nekoč so tvorili strelski jarki vijočo se Crto, sedaj so na daleč razpleteno cestno omrežje, ki teče na vse smeri, se iz-okroži do najfantastičnejših arabesk in tvori na vsaki točki nepregledno množino zaporednih ovir. Tako so naložene, da čeprav se ena crta vpo-gne, pa takoj druge ob strani in nasproti prevzamejo obrambo. Napa-dalci, ki so prodrli v najsprednejše iarke, vidijo, blodeči po hodnikih, da so zajeti od nadaljnjih strelskih jar-kov. Težave takega bojevanja so bajne.
Še 22. maja je počival molk na centralnem masivu Krasa. Nato je izbruhnil najbolj divji, najgrši, naj-strasnejsi ognjeni vihar, ki smo ga doživeli v tej vojni, morda je bil naj-oproninejši vseh bitk. Ako prekoračiš zapadne kraške visine, one zgo-dovinske kope, na katerih vzevete vsaka cvetka iz kapelj krvi, se ti od-krije nakrat velikanski panorama oblakov,ki jih biča vihar,kaos tlečih, divje se gibajočih, mnogobarvnih so-par, tako da sodiš, da gledaš nevihto z bizarnimi bliski z visine. Tako je, kakor da bi bil od Fajtjega hriba do rnorja ves Kras peklenski kotel, ki bi hotel svet vtopiti v plamenih. Ako je burja nenadno vmes pribrila, so se podili žarki eksplozij, pripogibaje se sem in tja po nebu. kakor bi jih kdo podil. v plamenečih plaščih, kakor armada duhov. Z vseh strani so ble-stele mirijade bliskov in t!a so se tresla vsled brezkončnega grmenja. Kdor je Kras videl poprej. ga sedaj ne spozna več. Kostanjevica je izgi-nila, je samo še kup belegi gmšča. Temnica je bleda krpa na golem gri-ču, nekoč pa ie ticala v gozdovju. Nobenega drevesa ni več, nobenega travnika ni več, vsa visoka planota je puščava zmetega kamenja s par zadnjimi pepelnobarvnimi grmiči. Kras je danes sličen kosu mrtvega planeta. Spominja na mesec, tako brezbarven, tako enoličen, tako mr-tev je. iMrtvaŠki prt dima je nepro-dirljiv. Bitka infanterij preneha ne-vidno. v morju oblakov, ki daje temu borenju pravljiško veličino. Ne-pričakovano je dolina tako napol-nlena dima, da se misli na napad s plinom in imajo vsi pripravljene plinove maske.
Na skalo naslonjen gleda star general zamišljeno na grandijozno, gotovo ne mično sliko. Nagloma se obrne k oficirjem v polukrogu .in pravi: »Rad bi vedel, kaj bi poče! Napoleon. ako bi bil še na svetu, v moderni vojni, on, ki je mogel petsto korakov za svojo infanterijo s svojega konja pregledovati vsa bitko.« Energičen, topel glas generala ga Izda, tudi če se ne vidijo njegove ooteze. Cadorna je. Za trenotek raz-krije nasmev njegove zobe. potem se zopet zatoni v misli pred kade-čim se peklenskim hruščem bitke,
Polola! na Ruskem.
RUSKO URADNO POROClLO.
3.  j u n i j a.  Zapadna i n r o-munska  fronta. Ogenj pušk.
4.  junija.   Zapadna  fronta. V srneri na Ovet so razpršili naši izvidniki    pod poveljniŠtvom    koza-škega častnika Rvkovskega,    ko so prišli skozi štiri žične ovire,   neko liemško stražo. V Karpatih, y okolici kraja Pnevi, so predrli naši izvidniki pod vodstvom podčastnika Edincova kljub sovražnemu ognju strojnih pušk in pušk žične ovire ter prinesli nazaj strojne puške. Tekom napada je bil hrabri podčastnik Edincov ubit
Za rusko ofenzivo.
Beroiht, 4. junija. >Vossische Zehung« poroča po listu »Times« iz Petrograda: Tu se množe znaki za potrebnost ofenzive na severni in vzhođn! fronti. Delegati Brusilovovih armad in častniškl delegrati v Petro-grradu se zavzemajo splo§no za ofenzivo. Delavski in vojaški sovjet pa se drži formule »nobenih aneksij. no-benih kontribucij« ter stavi to kot pogoj za zopetni voiaški nastop. Brez take izjave s strani entente ruske annade ne bodo marširale.
Kerenjski} in ruska vojska.
Petrograd, 7. junija. (Kor. urad.) Vojni minister Kerenjdki je dospel v spremstvu poveljnika armad scverne fronte, generala Dragomirova, v Rl-go ter je takoj odpotoval naprei na fronto.
Petrograd, 7. junija. (Kor. urad.) Soviet delavskih in vojaških dele-gatov sporoča: V seli delavskega in vojaškega sovjeta dne 4. junija je izjavil vojni minister Kerenjskij, da njegovih govorov o pripravljenosti ruskih armad nikajeor ni smatrati za izraz aneksijskih namenov. Kerenjskij je izjavil: Vzrok imamo domne-vati, da računajo nemški imperialisti z desorgani2^acijo naše armaie, da zvišajo svoje zahteve in kakor se vidi, sledi nemška vlada imperialistom. Treba je popolne pripravljenosti armad, da zagotovimo mir brez aneksij in kontribucij. KonČal je z bese-dami: Živela mednarodna solidarnost demokracije! Zborovanje je priredilo Kerenjskemu velike    ovacije.
Petrograd, 7. junija. (Kor. urad.) Agentura. Ukaz vojnega ministra Ke-renjskega naroča, da_je tekom treh tednov poslati na fronto vse oficirje, ki so dodeljeni Rdečemu križu ali vo-jaškim sanitetnim zavodom ter vse sanitetne vojake, ki nišo nad 40 let stari. Izjeme nišo več dovoljene.
Odstop generalisima Aleksejeva.
Petrograd, 7. junija. (Kor. urad.) General Aleksejev je odstopil, ker nima zaželjene eneržije, navdušeno-sti in sigurnosti, ki je potrebna v se-danjem trenotku. Aleksejev je postavljen vladi na raspolaganje.
Kronštat.
Base!, 6. junija. Preko Stock-holma poročajo, da se je pred Kron-Štatom ležeča flotilja podvrgla av-tonomni vladi v KronŠtatu.
Petrograd, 7. junija. (Kor. urad.) Agentura. V včerajšnji seji začasne vlade je bilo pojašnjeno, da je dogo-dek v Kronštatu poravnan. Ministra Čereteli in Skobelev sta povedala, da sta bila v Kronštatu mirno spre-jeta. Razprave s trajnim izvršilnim odborom so imele ta uspeh, da je bilo s posebnim končnim sklepam pri-znano, da ima provizorična vlada popolno vladno oblast nad ćelo re-volucijonarno Rusijo.
Ruski delavec.
Petrograd, 7. junija. (Kor. urad.) Agentura. Ker so vodstva 140 me-talnrgičnih ter dnigih tovara, delu-jočih za armado, ugodila vsem za-htevam delavcev in uvedla šesturnl dela^Tiik, je za danes napovedana stavka teh delavcev izostala.
Pogodbe med Rusijo in entento.
Stockholm^ 6. junija. Tu kroži vest, da so bile originalne listine leta 1913. med Rusijo in entento skle-njenih pogodb ukradene.
Poslanik Sazonov.
Petrograd, 6. junija. (Kor. urad.) Agentura. Ruskemu poslaniku v Londonu, Sazonov u, je dovoljen odstop.
Z ostalih bojišč.
BOLGARSKO   URADNO POROClLO.
6. 1 u n i j a.      Makedonska
fronta. Slaboten artiljerijski ogenj na ćeli fronti. Na desnem bregu Var-darja južno od Hume smo z lahkoto zavrnili z ognjem sovražni noćni napad na Bosilkovo Kitko. V okolici Sarišabe delovanje v zraku. Poroč-nik Eschwege je zbil v boju v zraku sovražno letalo, ki je padlo v morje. — Romunska fronta. Pri Isa-či, Tulči in Mahmudiji streljanje pušk.
ODLIKOVANJE   BOLGARSKEGA i                     CARJA.
Dunaf, 8. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poro-čajo: Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Karei je podelil Nj. Veličanstvu bolgarskemu carju Ferdinandu veliki križ reda Marije Terezije ter carju to dekoracijo dne 7. junija sam iz-ročil.
Rusko uradno poročllo
3. junija. Kavkaškafron-t a. Kurdijske čete, kakih 500 mož, so napadle naše pozicije v okolici gore Akabe, 25 vrst jugo - vzhodno od Er-zinghana. Zavrnili smo jih z velikimi izgubami. Pri Sakizu so zasedle naše Čete po boju s Turki tri visine. Kurdi še vedno napadajo naše pozicije od zadaj.
4.  iunija Na romunskiin kavkaski fronti je položaj ne-izpremenjen.
Italijanska anekslfa Albaniie.
Lugano, 5. junija. (Kor. urad-) Italijanski listi poročajo: Povodom včerajsnjega italijanskega ustavnega praznika je izdal generalni poroČnik Ferraro v Argyro Castru proklamacijo, v kateri se proglasa neodvisnost vse Albanije pod egido In varstvom iltalije, da bi s to prozorno pretvezo priklicali Albance v vojaškp službo za Alhanijp.
130. Stev.
.SLOVENSKI NAROD', dne 3. Jnnij« 1917.
Stran 3.
Amerika v vojni   I
NEMCUA    PRETROALA    DIPLOMATSKE STTKE S HAITUEM.
Beroliiu 8. junija. (Kor. ur.) Di-tPlomatični zastopnik Haitija je dr-žavnemu tajniku za zunanje zadeve Izročil noto, ki ugovarja neomejene-mu vojevanju podmorskih čolnov ter zahteva obenem poplačilo škode, ki je nastala haitski trgovini vsled po-topljenja več ladij. Pri potopih je ba-je izgubilo življenje več haitskih dr-žavljanov. Končno zahtevra nota jamstva za prihodnjost. Ker so podane zahteve haitske v nenavad-n i o b 1 i k i, je smatrala cesarska vlada za umestno, dostaviti haitskemu diplomatične-mu zastopniku takoj potne liste.
Nova ameriška vojska.
Peking^ 5. junija. (Kor. urad,) Priprave za registriranje vseh mo-ških Amerikancev od 21.—31. leta so končane. Registriranje se izvrši jutri. Pričakovati je 10 milijonov za vojaško službo obvezanih oseb. od katerih bo nabran 1 milijon. Pričakovati je tuđi ponekod nemirov, oblasti pa so odločene, energično preprečiti vsak odpor. Predsednik Wilson je odredil, da je smatrati jutrišnji dan po ćeli deželi za naredni praznik.
\Vilson proti Mehiki. Ženeva, 5. junija. \Vilson name-rava glasom »Gauloisa* oster protest proti Mehiki zaradi skoraj so-vražne prepovedi izvoza, živil v Ze-dmjene države. Carranza utemeljuje ta ukrep s tem, da je taka previd-nost potrebna z ozirom na grozečo Jakota
Dogodki na morju.
Uspehi podmorskih čolnov. Berolin, 5. junija,      (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
V    Atlantskem oceanu so podmorski     Čolni     potopili 22.000 ton bruto.
Berolin, 8. junija. (Kor. urad.) .VVolffov urad poroča:
V  Kanalu in na Atlantskem oceanu je delovanje podmorskih čolnov potopilo 20.500 ton.
Sef admiral. Štaba mornarice.
Američke  ladjfe v franeoskih vodah.
Pariz, 6. junija. Glasom poročila >Agence flavas* sta zasidrani dve ameriški vojni ladji pred franeosko obalo. Francoski pomorščaki so obe ladji veselo pozdravili.
Vojna v zraku«
London, 6. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Skupna izguba pri včerajšnjem zračnem napadu znaša 12 mrtvih in 36 ranjenih.
Vstaja na Kitajskem.
Batavia. 5. junija. (Kor. urad.) Iz Honkonga poročajo, da je na se-vernem Kitajskem izbruhnila velika vstaja. Velik del armade se je pri-družii vstašem. Mnogo vaši je bilo zasedenih. Vladne čete beže. Nekaj vaši gori, mnogo ljudi je bilo ubitih.
SangaJ, 6. junija. fKor. urad.) Iz Pekinga poročajo, da je bil odstop Li Juan liunga v zadnjem trenotku preprečen od podpredsednika. Mini-strski predsednik je bil odpuščen.
Rotterdam, 7. junija. (Kor. ur.) Kitajska pro vinca Tien-cinsejeproglasila za neodvisno.
Peking, 5. junija. (Ko. ur.) Da-siravno je proglasila većina vojaških gubematoriev srednjih in severnih provincij svojo neodvisnost in je na-znanjeno gibanje čet. se do sedaj še ni poročalo o nikakršnern prodiranju proti Pekingu. Še vedno upajo krogi v Pekingu, da bo mogoče ogniti se so\Tažnostim.
Nemirni dnevi na Svedskem.
Socijalisti na Svedskem so se oglasili z zalitevo glede splošne vo-lilne reforme in glede reform zako-nov v varstvo delavcev. Vlada je v parlamentu izjavila, da je njena prva naloga v vojnem času, varovati Švedsko nevtralnost in švedske gospodarske interese. Ob enem je vlada opozorila, da bodo v kratkem nove volitve v parlament. Pri teh lah-ko pokaže narod svoje stališče glede zahtevanih reform. Po iziđu voli-tev bo kralju nasvetovano, kaj naj 5tori. — Ker je torej vlada za sedaj odklonila razpravljanje o socijalistič-nih reformnih predlogih, so se zgodile v Stockholmu demonstracije in 5e morada policija z orožjern napraviti red.
Potfpfiujte vojno posojflo!
Kdor ima   denar in   ne  podpiše vojnega posojila, stori  veliko krivico.
pl. Bdhm-Ermolli, generalni polkovoik.
I IMnniepoMKiii »bfttj. I
Zaupni  ibodi   urote  stranke •* Stajersketn.
Sestanki zaupnikov narodne stranke, ki so se nedavno napove-ćali, vrše se te dni po spodnještajer-skih slovenskih trgih. Taki pogovori in sestanki so bili dne 2 t m v Smarju pri Jelsah, dne 4. t. m v St Jurju ob j. ž„ dne 5. t. m. na Vran-skem, dne 6. t. m. v Gornjem gradu, 7. t. rru v Žalcu in 8. t. m. v Središču. Povsod je doseženo popolno soglasje v nazorih, zlasti o tem, kaj sedanji čas za Slovence pomeni. Sklonilo se je povsod brezpogojno podpirati združene jugoslovanske poslance na podlagi njih zahteve o iistanovitvi samostojnosti avstro-ogrskih Jugo-slovanov in sicer brez vsaktere^a nemškega nadvladja. Podrobneje se bode še peročalo.
Shod zau^nikovnarodne stranke na štajerskom v Žalcu, sklican po § 2. zbor. zak. dne 7. t. m., je ob nepričakovano lepi udeležbi zaupnikov iz Savinjske doline, Celja in Celjske okolice, po skoro triurnern vsestranskem pretreso-vanju, ob živem zanimanju in soglas-no sklenil sledečo resolucijo: »Shod zaupnikov narodne stranke v Žalcu izraza svoje zadošoenje, da je zo-pet uveljavljeno ustavno življenje in sklican dr/avni zbor. Zoonnaici ro oravljajo zdiužitev vs-;S ju^osiovan-skih poslancev v državnem zhoru v enrten klub in pričal:ujc:Q od te združitve v sedajnem z^odovinskem tienutku najboljših uspehov za :iase velike narodne, kulta/ ie in gospodarske za.teve. Za njjnujnejšo srna-trajo zahtevo združitve vseh v monarhiji živečih južnih Slovanov v eno upravno skupino v okvir ju monarhije in rod vlado hahsburžanske dinastije. Zborovalci izrekau> prepri-čanje, da je samo z izpolnitvijo te stare, upravičene želje celokupnega naroda mogoče doseći narodnostni mir v naši državi in da je uresničs-nje te zahteve najmanj. kar srre rri-čakovati jugoslovanski narod z ozirom na ogromne krvne žrtve, kate-re je doprinašal in še doprinasa v tcj vojni.« Shod zanpnikov narodne stranke se je obenem ^o^asno izreke! za skupen nastoo vseh slovenskih strank v narodnih vprašanjih.
Poljaki hi vlad i.
Ministrski predsedniK zr*ti Clam-Martinic je imel posvetovanje z voditelji poljskega kluba. Listi trde, da I se je v tej dolgi komerenci rcizprav- I ljalo o vzrokih. ki so dali poljskemu klubu povsod za njegove načelne izjave z dne    16. in z dne 28.    maja. Ravno ti listi tuđi upajo. da se med vlado in Poljaki    doseže    porazum-Ijenje.
Češka   narodno - socijalna    stranka posije delegati v Stockholm.
Z D u n a j a nam javlja naš po-ročevaJec: Klub Čeških narodno-socijalnih državnih poslancev in iz-vrševalni odbor narodno-socijalne strane sta sklenila poslati svoje delegate na stockholmsko konferenco. Poslala sta zunanjemu ministru grofu Czerninu prošnjo za potna dovo-Ijenja. Prošnjo utemeljujejo češki na-narodni socijalci s tem, da so po svr-jem programu antimilitaristi, pristaši svetovnega miru in ideje meanarod-nega razsodišča, nadalje s tem. da postaja na Ruskem narcdno-socijal-na struja ^Plehanova) vedno močnej-ša in da je torej sodelovanje čeških narodnih socijalistov kot tej struji idejno sorodne stranke za dosego skorajŠnjega pravičnega miru posebno važno. — Kot delegata je nominirala narodno -socijalna stranka po-slanca Jurija Stribrnega in urednika Emila Šimeka. Sodi se. da bo zunanji minister dovolil narodno-socijalnim delegatom potovanje v Stockholm, zlasti ker so dobili dovoljenje tuđi delegati centralistične češke soc. demokratične stranke, ki imajo v parlamentu le en mandat.
Stockholzn, 7. junija. (Kor. ur.) Glasom sporočila »Socialdemokra-ten« je dospelo od čeških delegatov obvestilo, da bosta Habermann in Nemec v nedeljo odpotovala v Stockholm, dočim je Šmeral oviran vsled razprav v parlamentu in bo dospel pozneje. Tuđi srbski socijalist Milkić, ki se mudi v Davosu, brzo-javlja, da bo kmalu dospel.
HRVATSKI  SABOR.
Zopet zboruje hrvatski sabor. V prvi seji je razpravljal o raznih nuj-nih predlogih in je to razpravo na-daljeval tuđi v drugi seji. Povodom nujnega predloga poslanca Rojcat jd zahteva revizijo vseh javnih uredb in premembo onih, ki nišo v soglasju t demokratičnimi ter socijalnimi nazori novega časa ter zlasti odpravo izjemnih naredb, se je vnela velika razprava. Posegli so vanjo poleg dr. Rojca tuđi poslanci: Račić, dr. Pe-tričič, dr. KiS, Wiider in dr. Popović. Raspravljalo   se   jeo vseh   javnih I
I ODSTOP   HRVATSKEGA   BANA.
Badhapešta, 8. junija, (Ogrski korespondenčni urad.) Hrvatski ban baron Skerlccz je danes popol-dne izročil Nj. Veličanstvu svojo demisijo. Nj. Veličanstvo je iz-volilo demisijo sprejeti. •     •     •
CESAR V BUDIMPEŠTI.
Dunal, 7. junija. (Kor. ur.) Cesar se je odpeljal ob 10. in 30 minut s posebnim vlakom y Budimpešto. Z jstim vlakom se je peljal v Budim-pešto skupni finančni minister baron Burian.
Budimpešta, 8. junija. (Kor. ur.) Cesar je dospel danes ob 7. in 40 minut zjutraj, viharno pozdravljen na vseh cestah glavnega mesta od zbra-ne množice, v Budimpešto. Oficijal-nega sprejeir.a ni bilo.
Novo ogrsko ministrstvo.
Budimpešta, 8. junija. (Ogrski korespondenčni urad.) Kakor čujemo, je Nj. Veličanstvo poverilo grofu Moricu Esterhazvju sestavo novega    ministrstva.
Budimpešta, S. junija. Nj. Veličanstvo je tekom popoldneva drugič sprejelo grofa Morica Esterchazvja v posebni avdijenci.
ZA   VOL1LNO   REFORMO  NA OGRSKEM.
Budimpešta, 8. junija. (Kor. u.) Budimpestanskega meščanstva in delavstva odbor za volilno reformo je danes napovedal dernonstrativen sprevod za splošno volilno pravico. Na tozadeven poziv odbora za volilno reformo šo delavci v vseh to-varnah in podjetjih dan^s ob 2. uri popoldne za nekaj ur ustavili delo. Sprevod se je začel ob pol 3. uri popoldne. Udeležilo se ga je kakih 100.0000 oseb. Sprevod je korakai pred mestno hišo, kjer ie župan dr. Barc>T obljubil, da bo rad in iz pol-nega prepričanja raztolmačil vladar-ju ljudske želje jrlede volilne reforme. Tekom popoldneva je bil dr. Barcvv v avdijenci.
Budfmpešta, 8. junija. (Kor. ur.) Nj. Veličanstvo je danes ob 5. uri sprejelo na grajskem vrtu župana dr. Barcvva, ki ie vladarju izročil vda-nosrno adreso, s katero pozdravlja glavno in stolno mesto Budimpešta na podlagi soglasnega sklepa staiišče. katero je vladar zavzel glede razširjenja ljudskih pravic. Na to je župan porocal o današnjem sprevo-du meščanstva in delavskega odbo-
Ira za volilno *rtfomio. Nj. Veličan- ' sivo je milestno sprejelo županovo porocilo in izrazilo svoje veselje, da je manifestacija budimpestanskega meščanstva lepo uspela. — Izjavil je nadalje, da vztraja neomajno na sta-lišču, katero je v svojem lastnoroč-nem pismu označil glede volilne pravice. V nadalnjem poteku avdijence ije prišlo na razgovor tuđi vprasanje miru ter je cesar izjavil, da bo smatraj svojčas 7?L svojo dolžnost,da pora-bi prvo priliko, da sklene časten mir.
Poletiine vesti.
= Gospodarska zveza med Avstrijo   in   med   Nemiijo.    Te   dni
pridejo nemški ministri Helfferich, Zim-mermann in Rodern na Dunaj, a ne samo na pogajanja zaradi novih trgovinskih pogodb, nego tuđi na pogajanja o gospodarski zvezi in o skupnem carinskem tarifu. Nemški pooblaščenci bi bili morali priti že začetkom maja v ta namen na Dunaj. A ker tedaj še ni bilo vse na Čistem glede temeljnih načel gospodarske zveze in je tuđi izbruhnila, kmalu na to ogrska ministrska kriza, so stvar odložili in se začno ta mesec pogajanja.
= Nemška sodba. V „Mttnche-ner Neueste Nachrichten" je izšel dopis z Dunaja, ki ima očitni namen, pritiskati na vlado proti zahtevam slo-vanskih narodov. V dopisu je rečeno, da delajo avstrijski Slovani realno politiko, češ, da naznamate svoje zahteve — soc. demokratičnemu mirov-nemu kongresu v Stockholmu in bo-dočemu pravemu mirovnerau kongresu. Značilna za to, pravi imenovani list je nova obiika češkega državnopravnoga zavarovanja, v kate-rem je zahtev^na združitev tuđi pod Ogrsko spadaiočega slovaškega ozem-lja s Češko. Radi se Čehi za to po sodbi rečenega lista nišo odločili, ker so pletli različne niti do madžarske neodvisne stranke in je zdaj ta su-njena s češko zahtevo v glavo. A Čehom je bila v tem času važnejša demonstracija za Wilsonov narodnostni program. To velja tuđi za Jugoslovane, za Poljake in za Malo-rase. Vsi upajo, da bo na rairovnem kongresu razvito ćelo narodnostno vprasanje in zato jim je zdaj naj-važnejše, da razkriče dm najbolj glasno svoje zahteve v svet — Na dejstvo, da ima državno pravna izjava Čebov in Jugoslovanov svojo glavno podlago v izjavi, da žele Slovani nresničenje svojih teženj, pod habsburškim žezlom, se pit monakovski Htt ai iz-t$& p*č pa se jepovspej do trdijt^
da bi uresničfnje slavenskih zahtev pomenilo razbitje naše monarhije. V resnid bi pa ugoditev slovanskih za-htev le ustvarila zdrave razraere v državi, bi monarhijo okrepilo na zunaj in na znotraj in ji zanesljivo pridobila po vsem svetu simpatije. Vefikost, ob-stanek in veljave Avstnje nišo odvisni od tega, da imajo Nemci in Madžari absolutno hegemonijo v monarhiji, nego od tega, da so vsi narodi uzado-voljeni, v kolikor more biti zadovoljen narod, ki hoče Ie enake pravice in sa-mosvojo upravo poleg drugih narodov. Kdor pa hrepeni po gospodstvu nad drugimi narodi, ta se seveda ne more sprijazniti z načelom pravičnosti.
— 2eoska volilna pravica na Angleškem. Vsled takozvane People bili se zviša število angleških volil-cev, katerih je bilo 1915. leta 8 milijonov 357.000, za 2 milijona moških in 6 milijonov ženskih, od teh nekako 5 milijonov omoženih.
M iz Dnmonkib m.
Nemški jezik na hrvatski gimnaziji v Pazinu. Pred kratkim je nadzornik dr. Kaner inspiciral hrvatsko gimnazijo v Pazinu. Imel je naročilo, se prepričati, če odgovarjajo učiteljske sile tuđi nove mu učnemu programu, po katerem morajo zdaj na hrvatski gimnaziji po-dučevati več kakor polovico vseh predmetov v nemskem jeziku. Tako ger-maniziranje hrvatskega zavoda v hrvatsko - slovenska - italijanski kronovini je zelo podučno v času, ko na Dunaju toliko trobijo. kako so prav v narodnostnem oziru pravični. Zupanstvo Podgora, tačas v Dev. Mar. v Polju, naznanja občinarjem, da je predložilo odboru za obnovitev Goriške izkaz raznega kmečkega orodja in živine po stanju leta 1915. Županstvo dobi za napoved raznih Tremičnin potrebne tiskovine in jih dostavi občinarjem. Kdor se ni na-znanil svojega naslova županstvu, naj to stori nemudoma.
Kje se nahaja županstvo VrtoJ-ba, je vprašalo zadnje dni nekaj be-guncev. Naznanjamo, da se nahaja na Vrdu pri Vrhniki.
Županstvo Škrbina, tačas Dol. Laže, Ribnica, opozarja svoje obči-narje. da si napravijo inventar vse-ga, kar so doma pustili, tako - le: navede se: ime in priimek, kraj in hišna številka, stavbe, hiša, hlev, gospodarska poslopja sploh, hišna in sobna oprava, vinska posoda, kmetij-sko orodje, vozovi, živina, naj se navede le po številu in kakovosti, stro-ji, slamoreznice, čistilniki, kotli, prozdje, pridelki. Treba postaviti primerno ceno in podpišeta naj dva domaćina. Zupanstvu treba poslati dva prepisa, prvi spis na] shrani stranka. Izplačila na potrdila s strani vojaške oblasti preskrbi županstvo. Kdor se še ni prijavi! županstvu, naj
■■P               ■'■■                  ■                ■  J                                                             '     —'
»Gorica v letih 1915/16.« Okrož-nica vsem občinam naše dežele. Zadružna tiskarna v Gradcu je izdala umetniško mapo pod naslovom »Gorica v letih 1915/16«, ki vsebuje 21 risb prof. Ferdinanda Pambergerja. Cisti dobiček te izdaje je namenjen deloma »Zalogu za vdove in sirote padlih junakov soške armade«, deloma pa beguncem poknežene grofije Goriško - Gradiščanske. Slike predstavlja jo: 1. Nj. ekscelenco general-nega majorja E. Zeidlerja. 2. Morelli-jevo ulico. 3. Cesto na grad. 4. Koče-vijo. 5. Placuto. 6. Nunski samostan. 7. Edlingov trg. 8. Cesto proti soške-mu mostu. 9. Nadškofijsko palačo. 1U. Strassoldovo palačo. 11. Lanthie-rijevo palačo. 12. Travnik. 13. Cesto proti soškemu mostu. 14. Placuto. 15. Dvorišče »Caraveggia«. 16. Nep-tunov vodnjak na Travniku. 17. Pev-mo. 18. Oslavje. 19. Podgoro. 20. Predmestje »Pri mostu«. 21. Solkan-sko pokopalisče. Cena ene mape znaša 20 K, katerim je pa priložiti še 2 K za poštne stroške. Naročila sprejema podpisani deželni odbor. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. — Deželni glavar: dr. F a i-d u 11 i.
Tolminska hranilruca in posoiii-nica, registrovana zadruga z neome-jeno zavezo, tačas v Podmelcu, raz-glaša, da je pričela spet redno ura-dovati enkrat na teden m sicer vsak četrtek od 9. do 12. dopoldne. Ta dan sprejema vloge, obresti in vračila na glavnico, izjave pristopa in odpove-di, izplačuje vloge ter daje pojasnila in pravila.
Pri »Posredovalnici za goriške begunce« se nahajajo pisma niskih vjetnikov na sledeče naslove: Katarina Kartin, Oslavje št. 119, p. Pev-ma; Vuk Janez, Doljna Vrtojba 86; iMartelanc Marija, Št. Peter 261; Emilija Filipič, Gorica, ulica Capella 44; Eleonora Mikluš, Gorica, tilica Lunga 39; Franc Bitežnik, Solkan, ulica Simona Gregorčiča 33S; Ivana Merljak, St. Peter pri Gorici; Marija Cotič, Vrh 50, p. Rubija; Jožef Faga-nel, Ozeljan 29, p. Sempas; Marija FornazariČ, Šempas 72; Emilija Ba-tič, Sempas 1; Valentin Filipič, Gorica, ulica Capella 44; Veronika Bla-žica, Št. Peter pri Gorici; Jožefa Plesničar, Podgozd, p. Solkan; Anton Vodopivec, Dornberg 72: Vikto-rija Vodopivec, Dornberg 132; Miči Srebrnič, Solkan pri Gorici; Terezi-ja Špacapan, Ozeljan 49, p. Šempas; Jernej Novak, Kostanjevica 74: Pav-lica JevšČek, Ravne 33, p. Grgar; Marija Vodičar, Ravne 70, p. Grgar; Uršula Štrukelj, Ajševica, ulica Man-drija34; Marija Curk, Vipava 49; Marija Krašček, Sovodnje 13; Marica Vetrica, št. Andrež 13; Marija Faganel, Šempas - Vitovlje 22; Albin Rebek, Vrtovin 58, p. Crnice; Fani Cotič, Dornberg 202; Emilija Batič, Šempas 1; Goljevšček Katarina, Kr-vavec 16, p. Banjšice.
Išče se organist. Natančnejše podatke daje > Posredovalnica za goriške begunce«.
Kle se nahaja Frančiška Simčič iz Podgorice, Kozana, Brda, bi rad izvedel Franc Simčič, 97. pešpolka, 10. stornije, 2, voj, vojna posta 187. Kdor bi kaj vedel, naj mu sporoči.
Kdo ve kaj? Marija Breščak iz Podsabotina pri Gorici, sedaj kot be-gunka pri Mariji Snežni, pošta Cmu-rek na Štajerskem, prosi one, ki vedo kaj o njenem sinu Roku Breščaku, prostaku pri 97. pespolku, 4. stot., da ji sporoče, kje so ga zadnjikrat videli, oziroma, kje se sedaj nahaja.
VI. vojno posojilo.
—  VF. vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani   so   nadalje   podpisali   VI. vojnega posojila: Neimenovan cerkven zaklad na Kranj-skem 110.000 K, mestna občina Idrija 80.000 K,   občina Brezovica   2000 K, Zagorje   na   Krasu 5 K,   neimenovan iz Cola 3000 K, Jernej Župec 2000, K, Marijana Kokelj 1100K, Janez Dolenc 2000 K, Katarina Hojkar 1000 K, Jožef Ahlin 2000 K, Jožef Mehle 1000 K, Avguštin Pelikan 1000 K, Anton Bar-bič    1000   K,    Klementina    Vukšinič 1000 K, občina Rudnik 1000 K, Franc Novak 1000 K, Učiteljski zbor državne realke v Idriji 1000 K,   občina Velika Loka 6000 K,   občina Ribno 3000 K, Melijoracijski fond prebende v Metlikt 100 K,  Franc Tavčar  100 K,   občina Knežak 10.000 K,   Frančiška   Kovšca 1000 K.   —   Ker je bil subskripcrjski rok za VI. vojno posojilo na splošno zahtevo  podaljšan do 22. junija t. 1., sprejema še nadalje prijave  ter  daje vsa tozadevna pojasnila Kranjska  de-1 želna banka v Ljubljani, dež. dvorec.
—   Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana, so podpisaii   nadalje na 6. avstrijsko vojno posojilo: De-narni zavod, Ljubljana, 10.450 kron, Stanislav Horak, restavrater restav-racije Južnega kolodvora,   5000 K, Josip Zidar,     trgovec,     Ljubljana, 10.000 K (na vsa„ dosedanja   vojna posojila 60.000 K), Franc Ja&še, Novo mesto, 2000 K, Marija Pajer, De-
Stran *.
.SLOVENSKI NAROD*,  «K 9. jttnij« »17.
130. itcv.
rofcie, Daljna vas pri Rudniku, 1000 kron, Posojilnica v Logatcu 5000 K, Posojilnica za Sv. Jakob, Kobala, Brod, 1000 K, Mestna hranilnica, Kamnik, 45.000 K, Janez Skubie, tr-govec, Sp. Šiška, 5000 K, Posojilnica v Ribnlci, za svoje stranke, 10.000 K, Uršula Ješe, Stražišče pri Kranju, 500 K, Neimenovani, Zužemperk, 1000 K, Neimenovan denarni zavod 50.0C0 K, Josip Repinc, Prem, 1000 kron, Mestna hranilnica v .Novem mestu 50.000 K.
—    Pri Iilirski banki v Ljubljani so podpisali na VI. vojno     posojilo sledeči: Župni urad St. Jošt 30.000 K, Jvan Nep. Vidmar, dekan iz Bovca, evakuiran goriški duhovnik, 1000 K, Marija Vidmar, St. Vid, p. Lukovca, ,1000 K, Franc Roic, Kamnik, 500 K, Ivana Meglič, Lom, pv Tržič, 1000 Kf Anton Cerar-Danilo, tu, 100 K, Marija Bonač, Bezuljak, 1000 K. Jožef Skubic, Vel. Trebeljevo,.2000 K, Šte-ian Seljak, Zavratec, 1000 K, Jakob Potočnik, Rovt. p. Selca, 450 kron, Anton Kalan,  Skofja Loka.   1000 K. Brata Moskovič, tu,  10.000 K, Bernard Korlevčan, Oozd, 1000 K, Janez 2agar, Vel. Trebeljevo, 1000 K, Anton Zagar, Vel. Trebeljevo,  1000 kron, Marjeta 2agar, Vel. Trebeljevo, 1000 K, Franc 2agar, Vel. Trebeljevo, 1000 K,     župni   urad Lom 2000 K, Janez Kapus, Kamna gorica, ilOOO K. Jožef Kapus, Kamna gorica, 1000 K, Franca Umnik, Turjak. 400 K. župna cerkev Sv. Križ,    Dolenjsko, 300 K. Antonija Kralj, Kamna Rorica, 1000 K,     razni neimenovani zavodi 401.300 K, razni neimenovani zasebnih 83.400 K.
—  Kranjsko društvo za podpiso-vanje   vojnega   posojl.a \ Ljubljani sporoča vsem svojim članom, pover-jenikotn in drugim interesentom, da [je rok za podpisovanje   VI. avstrij-skega vojnega posojila podaljšan do 22. t. meseca. Zadolžnice in zakladnice V. avstr. vojnega posojila      so že došle in jih lahko vsak član. ki je polno vplacal    podpisane      deleže, med uradnimi urami ali osebno dvig-ne pri podpisanem društvu ali se pa mu jih na željo potom pošte destavi. Obračun se dostavi vsakemu posa-mezniku potem, ko bode obrtni zbor odobril skupni obračun in računski sklep. — Odbor.
Dnevne vesti.
—  Odlikovani Slovenci na soški frontu Za hrabre čine. izvršene v poteku desete soške bitke, so bili odlikovani s srebrno hrabrostno    svetinjo: ognjičar Ivan Zorman, četo vod-j&: Avgust Oswald. Ivan Rožmanec. Tone    Voimann.    desetniki:   Makso Bogataj. Jože Friiwirt,   predmojster Ernest Smidt.    topniČarji:    Valentin Pestar, Milan Završnik. Karei Pire, Franc Zidarič. Jože HandL — V dru-gič z bron. svetinjo desetnik: Riko Biaško, Avgust Paulin, Franc   Stru-kelj, bronasto   svetinjo predmojster Karei Fida.
—  Odlikovani so bili na romun-ski fronti: narednik Ivan   Kočevar   in računski podčastnik Vinko Hmelak   z leleznira križeem   s   krono   na   traku hrabrostna svetinje, podđesetnik Joško KavČič ter infanteristi: Vido Vodopivcc, Vinko   Rudež,   Ivan Zore,   Anton Pe-laškjar, Lovrenc  Šile, Anton Zemlič in /van Podboj pa z železnim križem na traku   brabrostne svetinje.    Vsi služijo pri "    pešpolku in so dodeljeni c kr. gradbeni stetniji št.
—  Odlikovan je bil    s   srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda lSlet-ni Fran K u r e n t,      sin c. kr. nađ-stražnika. Služi kot telefonist na bo-jjišcu ob Soči ter se je pri 10. laški ofenzivi posebno izkazal, ko je v toči granat in šrapnelov večkrat pre-streljeno žico vezal.    Pred vstopom v armado je bil dijak slovenske tr-govske sole. Čestitamo.
—   Padel   je  v  bojih v Albaniji dne   26.  maja   g.  Anton   Pokorn, slikarski mojster iz Ljubljane.
—  Iz ruskega vetništva in sicer iz Novega Revalja v Livlandiji pošilja-jo vsem znancem srčne pozdrave: ing. fores. Benčić, c. kr. gozdni nadz. ko-misar, sedaj četovodja 17. pp., iz Ra-dovljice, Karei Vovk, četovodja 17. pp., iz Loža pri Rakeku,   in   Anton   Mali, korporal domobr. pp. 27 iz Nedelj pri Kamniku.
—  Srčne pozdrave iz Rusije po-šiljajo vsem znancem in brale em našega lista Prek Ivan, Schwent-ner Alojzij, L i k a r Ciril, OraSek Janko, vsi iz Ljubljane, P j o j e   Anton, Roni Jožef, Gabrič   Alojzij az Domžal, Ga sperSič     Fran iz Krope in Kaplja Alojzij.
—  Pnziv! Onim vpokoienim de-čelnim uslužbencem pa tuđi   drugim za deželno uradniško ali služabniško službo sposobnim državnim ali avto-nomnim vpokojencem, ki nišo vezani na nobeno vojaško službo, daje   dežeini odbor kranjski priliko, da svojo ijubezen do domovine    pokažejo    s lem, da se   prostovoljno   javijo   za vporai/o v dežeini shxV za čas potrebe, f : 'e rsstala vsl^l \ ojne. De-
vse označene oeebe, dm se prijavijo, v kolikor &e čutijo zmožne za po-možno vporabo v dežeini službi. Prijaviti se je pismeno ali ustmeno do 15. j u n i j a t. L pri deželnem odboru kranjskem ter obenem naznaniti želje glede kraja in načina vporabe. Natančnejša pojasnila daje predsed-stvena pisama deželnega odbora. Plača za pomožne službovanje se doloČi po dogovoru.
—  Novo oprostilno postopanl*. Iz uradnega poročila:   V zadevah od-veze črnovojniške  dolžnosti  v Avstriji obstoja pri   c. kr.   ministrstvu deželne brambe  (Dunaj   15. okr.f Goldschlag-strasse št. 14 16) odvezna skupina, ki ji je naročeno,  da pregleda vse seda-nje odveze in ki tuđi odločuje o vseh prošnjah   (predlogih)   glede   na   nove odveze in o  njih  podaljšanju.    Preiz-kusile in odločile bodo o vseh odvez-nih predlogih   in   prošnjah   pri   opro-stilni  skupini c. kr. ministrstva  deželne brambe   komisije,    katerim    pripadajo stalni zastopniki c. in kr. vojnega ministrstva, njegovega   mornariškega od-delka   in kr.   domobranskega   ministrstva, ki |im bodo  od   slučaja   do slučaja pridelili tuđi strvokonjake zastop-nike posameznih   ministrstev.   Organizacija, izbira članov komisij, stalnih in začasnih zastopnikov  in  okolnost, da prihajajo vloge od odvezah s poročili tistih oblasti, ki so merodajne za posa-mezne odveze, jamčijo  skozi in skozi za  strokovnjaske,   dobro   premišljene, vse merodajne   okolnosti upoštevajoče sklepe.    Dozdaj se je večkrat pojavilo stremljenje, da se je pritrdilno ali po-speševalno   rešitev    odveznih   nrošenj vplivalo   z   osebnimi   ali   brzojavnimi priporočili — bodisi   potom   prosilcev samih ali po posredovalcih. To je ne-potreben trud,  ki povzroča vsem pri-zadetim delo,  izgubo  časa,  vpliva na delovanic odvezne skupine in  seveda ne more čisto nič vplivati na komisijske sklepe.    O odločbah bodo strogo urejeno, kakor hitro mogoče prizadeti obveščeni.    V bodoče bo vsako vpra-šanje pri oproščevalni skupini ministrstva   deželne   brambe   brez   pomena, ker ne bodo da;ali pojasnil   prej,   do-kier ne boda rešitev poslali   oblastim, pozneje pa to radi   preobilice  gradiva in tekočih  poslov ne   bo   mogoče.    Z ozirom na to bodo  pričenši   z 20. juni jem   1917   odpadla   obvestila   stran-kam, ki   so   se   dozdaj   podeljevala   v oproščevalni skupini ministrtsva deželne brambe vsak torek in petek od 9. ure dopoldne  do   12. opoldne.   —   Z od-redbami  c. in kr. vojnega   ministrstva in c. kr.   ministrstva   deželne   brambe se je vložitev predlogov za nove opro-stitve in za podaljšanje oprostitev preuredilo. Posebno morajo vse osebe te prošnje vložiti   osebno  ali   pa   potom svojih upravičenih namestnikov pri ob-činah v katerih   delajo   ali   se   nahaja sedež njih delovanja, za katero prosijo oproščenja; prošnje se morejo  vložiti le potom uradnih tiskovin. Podrobnosti poizve lahko  vsakdo  pri   občinah, političnih  okrajnih oblastih, pri  c. in kr.   nadomestilnih   poveljstvih,   pri   c kr. Črnovojniških okrajnih  poveljstvih.
—  Vstop   v   I. gimnazijski razred. Učenci za I. gim. razred se bodo vpisovali   na   I. drž. gimnaziji 29. ju-nija (sv. Petra in Pavla dan) dopoldne od 8.   do   pol   12. ure   v   pisarni   v I. nadstropju. S seboj je prinesti krstni ali rojstni list in obiskovalno ali zadnje šolsko izpričevalo. Zunanji učenci se   priglase lahko tuđi pismeno,   ako dopošljejo prej navedeni listini.   Spre-jemne   izkušnje   bodo   naslednji dan, 30. junija,   od   pol   9. ure   naprej   v prvem nadstropju.
—  Olepševalno društvo za LJub-Jiano in l^raliansko olro^co se snu^. Združevalo bo vse. brez razlike miš-Jjenja, ki Ijubijo Ljubljano in ji  ho-čejo dati sredstva, da se lepše razvije. Več o namenih društva  bc^iro še porocali. V prvi vrsti bo društvo obraćalo svojo pozornost na Rožni1:, na Ijubljarski Grad ir? Gclovec. Prvro delo društva bo urediti p^. po, kate-ri ie cesanca Zitn, Vn i> bi!'* nrvikrat v Ljubljani, šla na Rpž'iik. To postani spominsia pot:    »Cesarlce Zite pot na R^ž■??«>'.
—  Specijalna karta so$ke fronte, izšla pri G. Freyta??u & Berndtu na Punaju, \i\. Srhottenfeijirasse 62, v inerilu 1:350.000, s stran^ko     karto Krasa v meriiu 1:150.000.      odlično pripomore  pri   zasledovanju  dogod-kov ob tej fronti, zlasti ker vsebnje vsa važnejša imena krajev in gora. Cena karte po pesti 1 K 10 v. Dobiva se rudi po knjigarnah.
—  Sodišće za ore$oj3 ceu obut-vL Na podstavi § 8. min. naredbe z dne 9. marca 1917 drž. zak. št 94, ustanovljeno sodisce za presojo cen obutvi je pričelo poslovati v justični palači, II. nadstropje. soba St.  132. Tozadevna pojasnila daje ob navad-nih uradnih urah referat III. na ma-gistraru. IH. nadstropje.
—  C. kr. rnestnl šotskl wwtL Od đanes naprei ima c. kr. okrajni $ol-ski nadzornik   Franc     L a v t i ž a r svojo pišamo v rlamannov! hiSi   na /.1-r^err f~?n ?t. 8 v I. nadstropia.
—  vri. c fcr. av5fr. rmErmdan to-
tm 14. *m*m t L   Ccna srečk Je: Vi
40 K, Vi 20 K. i/4 10 Kf Vs 5 kron. Srećke priporoča 1 frM^timk^ Kreditna banka v LJublianl kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije In njene podružnice v Splitu, Trstu, Celju, Celovcu in Gorici (sedaj v Ljubljani).
—  PostopačL Glasom razpisa c. kr. namestništva v Pragi z   dne 11. aprila t. 1. se klati po svetu   dne   5. sušca  1890. v Briiksu  rojeni  in tja pristojni brezposelni Viljem Nejedly rer iivablja pri ra n\h 7iin.i ^stvih na račun svoje domovne občine podpo-re. 2upansr\fa se tem potom opozar-jajo, da mu, kjer bi se utegnil še pojaviti, ne dajo nobene podpore   več, marveč obravnavajo z njimi po vla-čugarskih (odgonskih) predpisih.
—  Iz deželne umobolnice je po-begnil leta 1870. v Kostanjevici rojeni Josip Tičar.
Na c. kr. ce«arja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 24. junija od 9.—12. ure dopoldne v pritličnJ sobi zasilne bolnišnice na Pungratu štev. 27 na levi. S seboj jim je prine-i,ti krstni (rojstni) list in obiskovalno spričevalo. Vnanji učenci se lahko priglasč pismeno, če pošljejo po pošti omenjeni listini do 24. t. m. Vzprciemne skušnje se bodo vršile v četrtek 28. junija od pol 9. ure na-prej.
Zaprli so v Loki pri Celju kaj-žarja Karla Brunca in njegovo hčer Marijo, ki sta dala zastrupljeno jed užiti ženi. oziroma maćehi, da bi jo spravila s sveta. Družina je tuđi ob-dolžena, da je po okolici kradla ži-vila.
»Žene, ki se žrtvujelo«, je naslov kriminalnega igrokaza, ki se pred-vaja od danes do ponedeljka v Kino Idealu. V glavni vlogi Ellen R i c h -ter. Pri zadnji predstavi ob 9. uri zvečer na vrtu svira odličen gledali-ški orkester. V torek prvovrsten program s slavno plesalko Rito Sacchetto v veseloigri »Prlnce-zlvia Krinolina«.
ZgsiHla se Je deramica s 23 K 74 v z Bleiu eisove ceste v ulico mimo Kranjske stavbne družbe. Odda naj ?e na DolicijL
Z^'jbl'erra '• bila dne 6. t. m. ponoči srebrna ura z zlato verižico od Zaloške ceste do Krapševe kavarne. Odda naj se pri policiji proti primerni odskodnini.
Aprovisacija.
-\- Odda'a masti za rdače iz-kaznice po znižan ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo odda jala v cerkvi sv. Jožefa (vhod pri glavnih vratih) na rdeče izkaznice, to je za stare pripadnike ubožne prehrane, mast po znižani ceni, in sicer 1 kg a 2 kroni. Določa se naslednji red: V ponedeljek, dne 11. junija pri-dejo na vrsto rdeče izkaznice s številko 1 do 45 od 8—9. ure, štev. 46 do 90 od 9.—10. ure, štev. 91 do 135 od 10.—11. ure, popoldne od 3.—4. ure štev. 136 do 180, od 4.—5. ure štev. 181 do 225, od 5.—6. ure štev. 226 do 270. V torek, dne 12. junija pridejo na vrsto rdeče izkaznice od 8.-9. ure štev. 271 do 315, od 9. do 10. ure štev.'316 do 360, od 10. do 11. ure štev. 361 do 405, popoldne od 3.—4. use štev. 406 do 450, od 4.-5. ure štev. 451 do 495, od 5.-6. ure štev. 496 do 540. V sredo, dne 13. junija pridejo na vrsto rdeče izkaznice dopoldne od 8. — 9. ure št. 541 do 585, od 9. — 10. ure št. 586 do 630. od 10. — 11. ure štev. 631 do 675, popoldne od 3. — 4. ure št. 676 do 720, od 4.-5. štev. 721 do 765, od 5.-6. ure štev. 766 do 810. V četrtek dne 14. junija pridejo na vrsto rudeče izkaznice dopoldne od 8.-9. ure št. 811 do 855, od 9.—10. ure štev. 856 do 900. od 10.—11. ure št. 901 do 945, popoldne od 3.-4. ure štev. 946 do 990, od 4,-5. ure štev. 991 do 1035, od 5.—6. ure Štev. 1036 do 1080. V petek, dne 15. pridejo na vrsto rudeče izkazntce dopoldne od 8.-9. ure št. 1081 do 1125, od 9.—10. ure št. 1126 do 1170, od 10.—11 ure št. 1171 do 1215, popoldne od 3.—4. št. 1216 do konca. Vsaka stranka ima poleg rudeče izkaznice prinesti s seboj tuđi maščobne karte. Kdor bi ne prišel ob navedenem času, ali se sploh ne ravnal. po zgo-rajšnem razporedu, sploh ne dobi špeha.
T- Dodatnih kart za prejeraanje sladkorja, kl je potrehen za vkuhova-n]e sadja v domaćem gospodinistvu, letos ne bodo izdajali. Urad za prehrano bo pa skrbel za to, da se bo sadje konserviralo in da ss bo izdelo-valo kar mogoče marmelad.
4* Prijave za dodelitev petroteia za mesec iti!*i. Za dodelitev petrole-|a za mesec julij naj se zglase stranke: v sredo, dne 13. junija iz I.t VL In VIII. krušne ja okraia; v četrtek, dne 14. junija iz II., III. in IX. krušnega okraja; v petek, dne 15. junija iz IV., V. fn VII. kruštiega okra'a inpaza-m u d n i k i. V soboto, dne 16. junija
nim pogojem ne bodo več izdajale, pač pa s* bodo prošnjo ge sprejema« le. Do 16. junija morajo tuđi javni uradi in zavodi poslati svoje uradne dopise. Uradne ure za stranke so od 8, zjutraj do 2. ure popoldne. Prošnje brez koleka naj podajo le one stranke, ki so za petrolej pri magistratu že v evidenci (ki so prve prošnje že vložile meseca maja), novi prosilci morajo pa prošnje ko 1 ekovati s kolekom za 2 kroni. Zglase naj se pa le stranke, ki so po naredbi k dobavi upravičene, n. pr. rokodelci, poljedelci, obrtniki, zavodi itd.; zasebne stranke naj ne hodijo na magistrat, ker se za raz-svetljavo stanovanj ali kuho ne srne oddajati petroleja. Te prejemnice se bodo oddajale v bivši Galletovi hiši, I. nadstropje, nasproti mestne po-svetovalnice, soba št. 5.
RBzne staL
*  Evgen    pl.   Philippov-ch,    Na
Dunaju je umri eden najugledneiših avstrijskih nacijonalnih ekonomov, vseučiliški profesor Evgen pl. Phi-lippovich. Rojen je bil na Dunaju in je na ondotnem vseučilišču učil od 1. 1888. Spisal je ćelo vrsto jako uva-ževanih temeljitih nacijonalnoekono-mičnih del. Pokojnik je bil sin stare-ga hrvatskega graničarja podmarša-ia Nikolaja pl. Philippovicha, ki je sicer v oficirski sunknji po tedanjem običaju izgubil narodni smisel in je pustil, da se mu je sin umstveno in Ćustveno ponemcil, ali hrvatske krvi le ni mogel spraviti ne iz svojih žil ne iz žil svojega sina. Pokojni Evgen pl. Philipovich sicer ni nič prav rad slišal, kadar se mu je reklo, da je ravno to, po čemer se razlikuje njegovo ekonomično riaziranje od obi-čajnega nemškega, zajel iz svojega hrvatskega razuma, a resnično je vendar tako.
*  Kakor bi z britvijo reza!.   Ko-merčni svetnik Julij Memdl, velik tr-govec in  industrijalec, je  priobčil v »Reichenburger Zeitung« dva članka o slabih  avstrijskih    gospodar,  raz-merah. nastalih vsled uredbe   neka-kega državnega monopola z neznan-sko dragimi  centralami. Meindl dokazuje, da je ta gospodarski   sistem napravil popoln bankerot tako pri nas, kakor v Nemčiji,   koder   si navadno izposojamo vso modrost. V nasprotju    z našimi   gospodarskimi razmerami ilustruje Meindl razmere na Angleškem. Meinlovi članki so ta-ki, da kakega kratkega Izvoda ni mogoče napraviti, ker šega beseda v besedo,    a    zanimivo   je,    s    kako ostrostjo in prepričevalnostjo    kriti-kuje naše gospodarske    razmere   in označuje težke posledice, ki jih je še pričakovati.
Darila.
Gosp. Jos. Zidar je daroval kakor običajno vojaško nastanitveoo pristojbino, katero bi imel prejeti za mesec maj za prostore v hiši ob Dunajski cesti št. 31 v znesku K 7750 v Stirih jednakih delih: 1) vdovam in sirotam padlih Ljubljančanov, 2) za mestno aprovizacijo ubožnih slojev, 3) vojnooskrbovalnemu uradu in 4) Rdečemu križu.
Za slepe vojake. V ta namen je prejel dežeini odbor od č. župne^a urada v Idriji 300 K volilo pokoj. Janeza Seljaka, rudarja v Idriji. 27 K 06 v kot l":s meaečni prispevek od plač učiteljskega zbora c kr. višje realke v Idriji. Bog plaćaj!
Aprovizačnetnu zakladu za prehrano ubožnih slojev poklonil je neimenovan trgovec in posestnik ljubljanski vnovič K 500*— ter neimenovan posestnik v Spodnji Šiški ponovno K 100-—
Darovi za goriške begunce. Posredo-valnici z» goriške begunce so naklonili, in sicer: župnija Boh. Srednja vas 7 K. — žup. MengeS 40 K 50 v. —  župnija   Kropa  30  K.
—  Hranilnica   in   posojilnica   v   Tržiču   50   K.
—  Prečastiti   gospod  Ivan   Sušnik,   kanonik   v Ljubljani, je naklonil Že ponovno posredovalnici za goriške besrunce v Ljubljani,   znesek  50 K v pomoč goriškim bej^uncem. — Preč. gospod Ma ti j a Kolar, stolni dekan,  je   naklonil   posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani znesek 100 K.  —  Gosp.   Karl   Fatur,   2/97   poljska kompanija,  je posla I posredova! nid za goriške begunce v Ljubljani znesek 27 K in ga naklonil v pomoč goriškim beguncem.
•        •        •
Upravništvu naSih listov so poslali:
Za „Ciril — Metodovo družbo** Dr* Mirko Černi? nadzdravnik in poveljnlk epid. boln. v Tomažovu na Poljskem K 100., po na-vodilu g. dežel. poslanca dr. Justa Pertota iz Trstn.
Za „Elizabetino otroško bolnico* rodbina Josip Lauter-ja K 30., mesto venca na krsto umrlega g. prof. Borštnerja.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. junija: Janos Pencs, honved, v rezervni vojaSki bolnici na obrtni soli.
Dne 4. junija: Nikola Wodzinsky, pešec, Fr. AČko, pešec, Juri Stratu, črnovojniski peSec, Fran GOrl, črnovojnišld prfee, vsi Štirje v rezervni vojaški bolnici na obrtni šolL — Gio-
vanni Gulfanti, laški pehotnl nadporoenlk voj. ujetnik. v rticrvnl honvedski bolnld.
Dim 5. junija: Jarenko Orett, domobranski desetnik, Lajos OkrOs, sanit. četovodja, Ignac Kowalewicz, pešec, vsi trlje v rezervni vojaški bolnici na obrtni loli.
Dne 6. junija: Jera Gregorka,  zasebnlca.
68 let, Ambrožev trg 6. — Josip Sochan, eno-
letnl prostovoljec, četovodja, v rezervni vojaSki
. bolnici na obrtni soli. — Dulan Sterte, sin ko-
vinskega strugarja, 18 mesec. Gasilska c 219.
Dne 7. junija: Avg. Harriiner, tovarniikl urad. 70 let, Elizabetna c 6. — Enrico Janzil in Hugon D i tale, laSka pešca, vojna ujetnik^ oba v rezervni honvedsld bolnid. — Oton Furlan, rejenec, 7 mesecev, StreliSka ni. 15.
Dne 8. junija: Ignac Lužar, mestni ubogi, 66 let, Japljeva ul. 2. — Marija VrančiC, za-sebnica, S0 let, Japljeva ulica 2.
Izdajatel] 1a odgovorni urednik:
Valentin Kopitar, Lasfitfoa fn tlsk »Narodne tiskara*«.
^MATmoNis
/JEDfriSTVEN
f u svoJoi
f ANALfTfČNoJ KAKVOČi
m    PUUfeoLJS   \
JooAVNANlSlaar
|aik POROoBbio 1       Pića
ni^ilSUi:]^;

8 vlnarjev
(za dopisoico) stane Vas moj plavni katalog, katerega se Vam ođpošlje na zahtevo  brezplačno.
-------         Prva tovarna nr
Jao Rofnl t i. kr. dvor. đebav., Most (BrOi) 1466, CeSk
Nikljaste ali ieklene ankarice K 16, 18, 20, armadne radijske ankarice K 18'—, 22'—, 26"—; belokovinaste (Glorla-srebro) z dvojnim pokrovom ank remont, ure K 30.—, 32—; masivne srebrne ank. remont ure K 40, 50, 60. Budilke in stenske ure v veliki izbiri, 3 letna pismena garancija,
Pošilja po  povzetju. lrikakega. ridk«. Zasesjava 40T«Uesa ali aa p*ttm deaar.
Zabranite Skodo»
ki jo v vsakem gospodarstvu provzroča mrčes-Cesto se še ne ve, da je kako nenadoma se poja-vljeno Škodo naredil skrit mrčes. Rastline na vrtu, živila v kleti, obleka v omarah, živina v hlevu, Jedila v kuhinjski shrambi, to izpostavljeni napadom škodljivega mrčesa, kot listnlh uli, pršić, rao-ljev, ščurkov, ušij, bolh in stenic Bolne, stenico in muhe prenašajo bolezenske kali, ki ogrožajo Čio veka in živino. Potrebno jt zato, da se v vsaki hlŠI uporabliaFellerjevprlznanimrčesni praSek ,Elza*. Po poročilih tisočev, ki so ga že uporabljali, nena-vadno hitro in varao učinkuje proti vsaki vrsti mrčesa. Katnor se ga potrese, unlčl ves mrčea z za-lego vred. Fellerjev mrčesni prašek „Elza" ni moč nadomestiti z nobenim drugim. Predvojnc cene: 1 puščica K 1*50 Če se naroči hkratu z drugim! izdelki, 4 puščice 6 K za zavojnlno in pošt-nino K 230 več. Nattnčno navodilo |c priloženo. Ti izborni Izdelki se naročajo edino pristn! pri lekamarju E. V. Feller, Stublca« Elza trg št. 238. (Hrvatska).
S seboj vieti
je mogoče Fellerjev bol lajSajoči, osvežujođ, men" tolov čertnik zoper migreno z znamko ,EliaB Id stane samo K 140 in se hrani v leseni puSčid. Poljski delavd, hribolazei itd. ga uporabljajo la hladitcv pri prehudi vročini, za preprečenje soln-čnega pika, dame ga uporabljajo zoper migreno, glavobol, vsled prijetnega duha učinkuje ožlvlja-joče in brani Žuželkam. Pri pikih žuielk odstranja trganje v koži, zabranja odrčenje in zatečenje kože. Rabi se ga lahko dolgo časa in stane K 1*40 Ti mnogo tisočkrat preizkušeni izdelki se naročajo pri lekaraarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg It 238 (Hrvaško). Da se prihranijo poštnin-ski stroški, se lahko naroče zajedno Se drugi tu priporočani ali splošno znani Izdelki, n. p. mo-čno franeosko žganje, cimetove kapljice, Hofman-nove kapljice, tucat stane samo K 430 Švedske kapljice, Balzamova tinktura itd., kakor jih pozna lekarniška veda. Zavojnina in poštnina 2 K 30 vin. več.
Redite se krepkeje
In napravite tuđi svoje otroke in slabotne, bolne svojce s krepko Izrejo zdrave In za življenje mo-čne. Za zdrave ga in krepkega Človeka je tuđi suhi kruh redilna jed, iz katere pridobiva moč in veselje do življenja. Mali otrod, na krvi revne, bledolične osebe, doječe matere, slabotni, bolniki in trpeči, starejše osebe in take, ki so prestale bolezen ali težke štrapace, otrod, ki imajo bule ali dobivajo zobe, porodnice in druge slabotne osebe pa ne morejo jesti nava-dnih jedil, ker so večinoma slabotne, da ne morejo delo prebave izvršiti. Takc osebe potrebu-jejo tore) posebno lahko, lahko prebavljivo in jako redilno, močno hrano, in to je Fellerjevo pristno dorSevo ribje olje. Nima slabega okusa in duha, marveč ima najbolj51 okus, se torej prav lahko jemlje. Tuđi otrod ga pijejo radL DorSevo ribje olje se od številnih zdravnikov in profesorjev jemlje. Odlikovati je vsekakor pred vsem inozemskim mešanicam, emulzijam, redil-nim praškom in drugim preparatom. Edlno pristno od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg štev. 238 (Hrvatsko).
^^aW^^ata^aA   ^H|pj

ZdravHiiie I
GLEICHENBERG
—^a^^a«     na Stafsrakem.    W^^^^ .
I     tata miilNi «L ml m ISt OTft    Prvsprtta «aj3 <dr«*> hmbtji.
130. Ster.
»SLOVENSKI NAROD*, dne S. jonijt 1917,
Strtn 5.
■■F"   SpMfM« ao takoj   ~fM
miiSiiif i nnntflrniv
IIIIuIImI PulUlUIK
Naslov pove spravu.   »Slov.   Naroda«. 1864
Možko KOLO
dobro obrani eno, si proda na Sv. Petra eeati, trgovina Wanok.
1862
Hajdragocenejši spomin
aa oaie |vnaske bojovnike ao vsekake plastične fotografije voiakov, kl se oataočao po vxofcu Iidelafo u vie vrste orotia. — Brat je POPFER, Umetao obrtni zavod, Praga, Korngasie stv. 4, Katalog gratis ln franko. Solidni zastop-alkl te spreimejo.            1854
iKigijeni&ta mana/akta n
i    JnUj SSnger
f Cucaj I. Wtes ngcntr. 8 F.
Ceniki  z zdravniškim poukom   gratis  in   fr. Zaprto, 30 vmarjev  v znarnkah.       143
KiHpšvidkiiJa
ozir-   fenjigovođja    tndi    Invalid, ao aprefmo ▼ atavbenem pođ]et]n
▼    LJnblJanl«    Samostojoe    moči    na] poŠlje;o    ponudbe   z    navedbo   ptače   in
dneva vstopa pod „Siavbao podjetje
187011  na upravništvo »Slov. Naroda«.
aaW^aaa«BBaBBBaBBBBBWBiaiBW BBMBBB¥«Bm3 aaSaaai *■*■■■ «al^BaaaWanB»   ^aaaa*alBBlBBBBB^ma*JBBBBlBBl
^K£r\^*m             Baaaa                     &■■■            bHB             ,<Wu5Š^^^aaaft                 aaaBBnaftV
^ft^              HRP                W9       ■■*■       iSft2r^^^^^         A^E^TjHi
^KjKnfek                EaViit                     IS3           ^Ba           MaaaT         aaVa^B\             £/*w    iC**"i
se sprejme fakoj v
KINO  IOEAL.
Kupi se takoj ve*
pisalnih strojev
rabljenih, tndl pokvarlene. ttf Proda se vef rabljenih
dvo §col@s
▼ dobrom atana in ve6
šivalnih strojev
Ljubljana, Stari trg 28, Jatjel.
1500 knn!
Vam pla£am, ako moj unf-__ _( Ccvalec kertafn Ma kalai nt odpravi v 3 dneh brti bolttin Vaših karjla otea, bratavla, ■XIII—tu. Cena toniku z Jamstvenim pismom t.?l B. 3 lonfld   ■   +SO, 6  lonCkov ■ T.M.  Na
stotine zahvalnih pišem in  priznanj.         I Etmeaj,  — Ro*tca(aaaaa)   Paatfacfc   I 113O7,Ogr*ke.               3663
Pristen dober
bi    ■
te dobi pri                  15
L. SEBEfflKO g Spol flikl.
A^Aaaav^ak.
/■■^aa™a»*»m*1^       elaalliaim
glbllivim
les nim pcSplatont.
Cutiti u zitai
£dina prodala«                      1732
Ca« Braunstein, Sunaj I, grichengasse 7.
Josip Jug
pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c 16.
se   priporoia   cenjenemu   občinstvu   za vsa v  to  stroko spadajoča  dela.     1114
Soli đ ia in tečna postreiba.
SĆevlje!
100 tucat moSkih nogavic,
300 parov pravih usnjenlh čevljev za gospode in dame,
600 parov pravih usnjenih (evijev za dame, poletnih,
200 ženskih in 200 moških oblek
se proda na debelo. Cene ugodne.
Pojasnila dalo NAM kl(EN9 Novo maslo SU 79.            i86i
Kino Central
v deželnem gledaUšču.
V soboto 9., v nedeljo 10. in v ponedeljek 11. juaija:
Vroča pomorska bitka.
Senzacijonalni film I
Ni hotel izpovedati.
Kriminalna drama « UiHh rfejanjlk.
V glavnih vioaah:
Tatiana Irrah, Magnus Stifter, Lia Borre, Oton Brodowsky.
Veseloigra v dveh dejanjihi
Adam, kje si?
FradaUvt  m vrte  v ttirnntk tfe 4, h> i,  7. k 1 «1 ivaiar, v Mtel|afe Ia prn-ttlfe •» p#l 11. ari «§p^ •» IL.
prikfifH1-111-*1 metar.
Samostojen, čvrst in soliden mo%
v pokoinmt jmofni sluibi. brw$suofa krtvdm ločen, $*daj v Gradcu, ište fnanfa 3 ravnoiako vdovo ofiroma loZmno jfmno v ^vrAo sfapntgra gro-$pođin?stXM,                                    1845
Ponudbm pod „Jframtr L 44?" na anončno ekspedicijo Jfianreich, Gradec, SGCks*rasse 4.
cRcsna   ženićev.
£amec obrtni^, vcjfč tuđi %metir Stva. %i ima n*k<xJ iisoč ^rgn gotovini se 5eh pri*š*mti na malo kmettjo, v vđ?;*m. ?a obrt tn trgovino pripravnim Juraju. Prednost imajo vdovs in samice. — Ponudbm pod yt7rmjno^tl t849* na upravngtvo „Slovcnsfaga Aaroda", — 7ajnost ^ajamštna-

Najbolje za zob* 135
Uradnikom
aktivnim vaah katagarlj,
profesorjem
ia
učiteljem
katerih ne^bremeojena služoina znaSa najmanje   K    2300'—   na   leto,    dalje
penzijonistom
ki   imajo   vsaj   K   1400— pokojnine,
dOTolJnJa
posolila
na podlagi življeoskega zavarovtnja, proti zaznambi oa služnino, oiir. po-kojnioo na prvem mestu in proti pri-mernemu poroštvu pod najugodaejšimi pogoji   oa   5—25 »etno   amertiz.   dobo
„SLAVIJA"
▼safamn«  savarovab-a  baaka ▼
Prag!« Sprejmejo se tuđi potniki za iivljensko zavarovanje s stalno plačo in  provizijo.   Podrobna   pojasnila
daje brezplačno „ Aanarainl anat^p bank« v«a^l ja1 v LlnMJanl.
Ivan Bizovičar
ometat ia trgovsU vrtur
Ljubljana     839 Kolezijska ulica §t 16
pnDoro^a svojo bo^ito dprenljeoo I
fitotrstro   ter    okasno    izđelane I
vence, Sopke ia trakove.         I
::      IzposojeTaoje     •• I
•to avrHašUh m*rth\
ikalMr   te«   m|H-
F ai#iaW 4Wka>mai|a«t#j I m*mm— šafrana«! u    ln lialli—i    ni
Vsakovrstnc sađike đo I najtUhtntjlUi cvrtlic Ini zelen jadi. Sprejemam na- I ročila na deželo. Vsa na- I roOla m izvrtojcjo toCao I in solidno.             I
aa^*W^a>VaBaaj aa aaaiMW^avPaaTp I
aMvaaaaaV    a^aaaaaaaaa^av     m I a    •■^^■^'■t  aBjBaajBaaaV    B I
ii teMn ■ tim. I
I Fraiiam nt-Ul **hra ateanlana
moške obleke
Naslov pora  upravn.   »Slor.  Naroda«. ________________1S57________________
V MM Duaiaka Mit* ittv. 10,
at «ida za pisano ali trgovino
priniaren
:: LOKAL ::
a t avfmstoim tL? najam.
Pojamnlla 4UJa pisara« Ara Joa. Tmrimnm.
H išo
Sli poaest¥O prikladno za trgovino na Kranjskem ali Spod. Štajerskem, telim knpifL Naslov: Marija Lasič, Dobo«« pri Brežicah ob Savi, Spod. Štajersko.
Ženitna ponudba.
jfomtrciiatni uradmK* 2? ist star, Štovenec, s dobnmi dohodci, bivafoč v JJosni, Ki*r ZO ebčr.e raimere pri-meroma ia'^o dobre, se jeli v s^rho tforajšne jenttve ^e^namti 5 Čedno gospodično ait vdovo, (event. 3 enim maitm otro^omj, v starosti od 25 — 30 Let. ft[alo premojenfe 5« f«//, vendar nt pogo?. Pismene nasvete 5 sliko C%oia se vrnej se prostio pod „ Od^ntosrČna ifube^en I 1852 '* na uoravntŠtvo   „^loventJtegra  /faroda*.
Slamnate šolne
sa dom bi
slamnate podplate za v Uvije
sam začel izdelovaH v toliko, da lahko natraioai vsaU šahtovi ln |th priporočani kot nadonoatilo sa drago nanlono olratav, posebna sa dalo v aobak.         235
Foaknaito, ne bode Vam tal.
B^j?* Cerar,
tovamn slamnikov v Stobn, poita Domtale pri Ljnbllani.
IzpuŠČaje
hrast«, ai»»eioo, grtnt« ta droga kota« bolaznl odnravi hitro ia ai-gnrno Paratol, domaćo  mašile.  Ne
u maže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3.—, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresni praSek za varstvo občutljive kože, škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vcoslatvi zneska v leharmarja M- Kleta Paratol troraici v nadlflipetti, Vl-14. SAtv6«-a  18.
G. Flux
—r dosposka ulica 4, -w
I. nadstropje, levo.           1064
Oradne dOTOllena, fte 20 let obato-|ota nalatareifta l]nbl|anaka
posredovalĐica stanovaoi in slažeh
v     udobnost     cenj.   občinstva    zopet     v •r*dlfte«  mašta.
i    Prlporota ta namete« le bel|ie    n
Mm iskaioCe nake nste
arlvatne trgoTske ta geettlnleke eeeh|e
Uhira rasllteih aluiab, slasti xa ianatte
Taataa ta hollhor atoiao hitra pestraihe
saootevlleaa.
Pri Tnaajib vprašaafih se prosi za odgovor znimk*.
Losne kite
nalbolfie knlMvootl po S, 10, 11« 14 lai 16 kren; laane podlogo Kropp ali Pjihmm te laane nmro-iiee ¥ vaek barvak; „MSBIL14 barva sa Lut te brado od Dr. Drallea r|mn, tentaorlara ali ina poBte4llM.lvooioso-
lidBO,   SOBOSIPVO   MnfO priporoča
štefan Sfrmoll
Ljnbliana, Pod Trančo St L
BaaaaaaiaBBaaaaBSi I        SaaaaaatBaaaaatt        OaVaaaaaaaaaVB^BBaaaVaBaalaBBl        «B>       ■aaaaaaSaalaaaaaVaBm'
Straafca lm »trak WW  «*•
stanovanje
V MOSta« takoj ali posneje.           1836
Pismene poaođbe t>od „lm Otrok 1836M na upravn. »Slov. Naroda«.
Lep konj
sa Jeto, s sedlom, Je na prodat-
Već se izve *. Rimska ooata Mm 10,
n. nadstropje, deano.   1805
Plsolnl stro]
z vidno pisavo, se proda. Gradilže it 15/1, levo,
—■              Proda ae ==»
hlšozortom
blizu mesta.     isu
Naslov   pove   uprav.   »Slov.   Naroda«. Proda ao isvrsteo ldote
modisterija.
Ponudbe   pod   „modlsteiija   10511*
oa upravn. »Slov. Naroda«.
Vojnopoštne dopisnice.
1000 kosov TOlnopottnega pUenukefa papiri« xa 12.— hroa.
K 3-50 za 1000; 100 vojaških ali Ijubezenskih
K 5"—; umetnigkih razglednic K 6 razpoSilja
po povzetju                   2960
Sehleier- feva zaloga rasglednle, Duaai XVI15, Srvnneagaiae 07.
Ako ne ugaja, denar nazaj.
■ i
Šivilje
ao liftelo. pomoćnice ena ali dro sa tako). Poizve se na Dolonfaki eestl it 50/L nadatrH Llnbllana.
________1823_________________
Verja tigoniia i il ip
v mestu na deželi s sedežem c k> okrajnega glavarstva, c. kr. sodnijc te: drugih uradov, ob želernici, SO prOdn
ali da ? najem.                      is^
Vprašanja pod fltrg0ftea 183***
na upravn. »Slov. Naroda«.
_                               »i—i—■------1
Sprejme se zSran, skvSena ta marljin
vzgojiteljico
(ev. učiteljica) k dvema dečkoma v starosti 5 in 6 let, popolnoma veSCa slovenskega ia nemškega jezika v govoru in podučevanju, z vso oskrbo v hi5i.                               1844 Ponudbe se prosi pod „Ma feftalo 184411 na upravn. »Slov. Naroda« z navedbo plače, referenc in vposlatvi spričevala.          : __________________                                                        ■ .    <
Predam
VIIvO
moderna solidna stavba z vsem komfor tom v slovenskem trgu na južnem. Štajerskem. Na tanin i opis na razpolago. — Le resni reflektanti nai blagovolijo vprašati pod yyvila% 1917" na uprav. »Slov. Naroda«.                                1650
Zavod za straženje in zaUe
ilć« za takojftnji  aattop
m noti stražDiKov.
Zglasiti se je v plaaml KolOdvOT« aka nliea 28, od 11—lt aro dop. ali od 5-0 ure popoldne.     1820
Plača po dogovoru.                <
Kupujem in proSajam:
bođiai polditvo, atoldoataiOp io-lozo. ladico, porcolu, oroilo,
HM^aiajB^ap  a)>aa»   aiavaiaiap a^Bwvpai wa"p
kar Ja  Ba|Maa| N lat star«.
Obenem kupim staro zobovfe. Posredujem za hik, zenlji&a Hd.
Albert Derganc
MfM Ia kaa«Mil«alraal stariaar
■^aafapapaijj   iiaaHjapaaaaivaaj   eaHMi    Hpp
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD", dne 9. jnnija 1917,
130* šiev.
Oficijelno subskripciisko mesto
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
!■ 4«m paflraMM v BpBlB, Mhn, tata, Saraf«v«, SmM fL 6. LtaM|na) ta Mta •ppejena po originalnih nogojih prljav« na
=^=   šesto avstrijsko vojno posojilo   ____
L iO-letoo i p. 51 A-io aittti li ini i I IZU a I ]f - tu. - 1 iarta puti S'IA-n 1. mja 1927 mOjiie držane olliliits i I H- za K li- n.
in dovoljuje vgakomnr '/»%-nO POHJflfcaciJO.__________________________                                                  Pojagnil* in tiskovine so pri blagajnah banke na razpolago,
Vazoa kolea
—          -     pritikline,
^= poprave, =— emajliranje   in   poniklanje
fzTriaJ« točno in ceo*   I3U
A. Weissberg, Dunaj II,
Dntere Donautr&sse 23/5.
BaV*    Cenik  odd.   1   zasionj. j

Toplice
(Brvaska).
Pojasnila   hi   prospekti mtonj.
Ml
giht
ravmo ischias.
Kuverte s fin
^^^ priporoča ==
Narodna tiskarna.
i           Nobenega zobobola
več, nobenih noči brez spanja. „Flđes" pomiri bolečine v otlih zobeh, pri trdovratnlh revmatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva 2e odpovedala.
[ Pri neuspehu denar nazaj. Cena 2— Kt 3 zavitki 5 K,  6 zavitkov 8-— K.
1 Nobenega zobnega kamena več, snežnobele zobe dobite po uporabi „XiriS-_____               zobna voda. Takoišnji učinek. Cena 2 K  3 steklenice 5 K.
Hemenv, Eoiice (Kascbaa) L Po*tni pr«dml 12 X 23, Ofrak*.             3659
Najlepši kras ženske
so lepo oblikovane, bujne, trda grm*!. Gospe, ki se v tem
ozira ne čutijo  popolne, na] pišejo na Ido  Krause, ki jim   posije
brezplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svet
v svrho pridobitve idealnih, okroglih oblik.            1851
Ida Krause, Poiun, (Pressburg), Ognko«
Schanzstrass* 2. o«1aV41»
Sifefln. poleoje, pripeko. lašenje im, lifiji,] lite, Kazne Hi, tere, otetliie ii me
ozdravi hitro in sigurno                    I
Jantarsko mazilo.
Xe umaže in ne diši.   Mali   lon£ek 3 K, veliki
lonČek 5 K, d nizinski looček 9Kz navodilom.
K temu spadaj oče brinovo milo   4 K.
Gerd Sanđor, lekarnar, Nagy Kdrds 30.
/uberoerJ
JfajugoBnejša prilika za naložitev kapitala
se nudi podjetniku
na prostovoljni prodaji
krasnoga posestva hlše št. 32 „gostllaa Plder" ▼ Kranja, s krasnim razgledom, na|prlllaU|oao|ii
kral za letovi4*«Tje.
To pvsestvo vlož. št. 417 Kranj, parcela 336 z dvorišiem in gospodarskim poslopjem parcela 337/1 vrt in parcela 337/2 Trt in vloi. itev. 803, njiva sedaj vrt, se zaradi družinskih razmer
prostovoljno proda na licu mesta
dne 10. junija t. i. eventualno  11. Junifa U I. potf  lastno
CenO 56.000 Icron. Kupci se prijazno vabijo.                                           184«
Informacije se   dobe ▼ piur«l •dhr«telka g.   «r. JI—pikw|>   w Bra»t«.
rZtiitevijte slovenski cenik!                                                                                 Naslov: JOS. PETELINC Ljibljaia si. Mn usip 7.      I
Priporoia se tvrdka JOS. PETELINC
tovarnl&ka zaloga ftiwalnih strojev.
Stroji v raznih opremah in aistamili, priproste kakor tuđi lukaus opreme vodno
v zalogi. Pouk v umotnem vezenju brezplačen.                                I
UUBUANA, Misu franiiSkanskega mostu, levo, ob vodi 3. hiia.
10tetna pilani aariicli«.                                                                fOtotna pismena »arMClja.            I
::    Vsakovrstne   ::
slamnike
priporočam    gospodom   trgovcem    in
slavnemu obČinstvu za obilo naročitev.
Cene primerno nizke, postrežba kakor
je v tem času najbolje mogoČa.
T?x*.    Cerar
tovarna ilamnlkov v Stobn
pošta in žel. postaja Domžale pri Ljubljani.
l^ctrel LinF)art
=====     urar    ==
tjutljau, Marije Serczije cesta št 7
Zaloga Taoa vrst ftopalh vr, nr ■a alhaJo a p+inlm Mtjoam, atoa-aldh   la  kaala|aUh  ar,   aadilk.
HlUfaste to ja« ara, ara ▼ saaaataJeali b radijarim kazalalkoai ali aras ajega, saloga srebrnih ta alkl|astili ar „Ornoga" po aafaltfih coaaa.         131
Popravila   ••   Isvravjojo   najbolja«
FramuHnl 'e sredstvo za po-II dmy 001 mlajenje las , ki rdeče, svetle in sive lase in brado 2a trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštn. vred K 2 70.
Rydyol
je roiaatavoda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit.   1   steklenica s poštnino vred K 2*45.
NaalOT 1a aareMla:
Jai. Crolidi. Engel - Drogenl
Brao, Mar. 63f, Moravsko.
Gonoktein. *
Najnovejše, izku^eno sredstvo
proti  kapavcu   (triperju).   belemu
!   toku, črevesnemu in mehurnemu
j   ka tari u  itd.                                   2130
GONOKTEIN  je  upeljan   na
fieŠkt kliniki dvor. svetnika vseuč.
:   prof. dr. V. Janovskega. Na praški
I   nemški kliniki vseuć. prof. dr. K.
l   Kreibicba.   Toplo  ga prtporočajo
j   vseaČ. prof. F. Samberger, vseuč.
docent dr. J. Odstrčil itd.
M. U. dr. H. Stary, specijalist za tajne in kužne bolezni v Pragi i   piše: Z Gonoktein om sem dosege! izvrstne uspehe, ne   dela teiav v želodcu, niti   v tedvicah, v akut-nem stanju sem   dosegel edino z I   Gonokteinom    hitro    po ne han je I   neprijetnih   subjektivnih   simpto-|   mov   z vidnim   objektivnim   po-1   boljšanjem  procesa. i         M. U. dr. J. TJrban,   občinski
zdravoik v Vel. Chomut:ci-Obora piše: Z Vašim Gonokteinom dosegel sem uspehe, ki so me po-polnoma zadovoljili.
Dobi se po vseh večith lekarnah. Skatljica K 6—.
Zahteqajte literaturo in prospekt. Ljubljana: Lokaraa Trakosej. Zagreb- lokaraa „Salvator", f. Mit-•laaaa, Jola6ieor trg.
rVoizvaja: Faraakoloiko - keničal Itbora ratorij nHERAMPraga-Vršovice 5S2
I   aoaavttalt ▼ofaoaa aUalstratva 1b ▼ofao-mararstvoBoaa sa>atoa|a.
KNJIGOVODJA
prva moČ, aamostojen delavec, bilančnik (dopika) jjfe enake ali temu podobne službe. SpriČevala prvih tvrdk. Nastop tako] ali po-zneje po dogovoru. Položi tuđi kavcijo. — Ponudbe pod „Zaapna ltaibac< na upravn. „Slov. Naroda".                                                     ]g55
Isrbečico, hraste, izpuščajel
I                        odpravi kar najhitrejSe „Dr. Flescha mjavo mazilo".                         I
I                        Mali lonček K 1 60, veliki K 3*—, družinska porcija               1853 I
I                        K 9*—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri                         I
I   Dr. E, Fleschs Kronen-Apotheke, Raab (GyOr), Ogrsko.     I
^--------------                ____
Pozor!                      Pozor!
Priporočam   »vojo   bogato   zalogo   razn.   Stekla«    POFCGlanSi
svetilk, kuhinjske posode ter galanterije, otroije in  ženske   nogavice,   otroike   majce,   moSke
Ovratnike tUC K 4*80. Prave tržaške bKeVnike d& debelo
in na   đrobno.   Imam  tuđi  pristnega  brlB|STCB  ter  rana v zalogi.
OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Hartinova cesta 15.
Težkoče v obratu.
Žal, da sem primoran javiti, da vsled                                                    !863
pomnnjlinnjD premosa, liolijn in plina
nisem v moči, da bi osnažil perilo — kot doslej tekom % dm — tomveč sele po preteku 3—4 tednov.
Prosim vzeti to sporočilo na znanje, ter prosim cenjene zunanje odjemalce, da me obvestijo, ali   naj   poslano mi  perilo pri držim   ali  naj je nazaj poŠljem.
Kadar bodo težkoče odstranjene, objavim to v tem Časnika.
Pralnica in tistilnica C. J. HAMANN.
Podališai svoje življenje!
Mogoče je  podaljšati  si življenje,  preprečiti  bolezni,  bolnikeS ozdraviti, slabotne  pokrepčati,  nestanovitne trdne  in  nesrečnej
vesele storiti.                                        "a
Kaj ti« za vsako boleznijo?         \
Oslabenje živčnih moči, potrtost duha, izguba dragih prijateljev in sorodnikov, razočaranje, strah pred boleznijo, nepravilne živetje in drugi vzroki.
Veselo srce                                  \
je najboljši zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te pozivi z novimi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo pošljem vsakomur, kdor piše ponj
popolnoma lastonj.                   i*®
V tej knjižici je pojašnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da bi bil oviran pri pokliču, moč živčevja in mišičevja nadomestiti, utrujenost, potrtost, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa odpraviti.   Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure.
Naslov: grnst Orsed, B«rt.« S. V^ Markgrafcnstrasse 63, jbl 456.
Delnliki kapital K •0,100.09*—*                                                 ^-^     ^^^^      EDA                 _                                           Stanje den. ?Iog oa hnn. knjižice 31. okt 1916:
Beierre           „  17,000.000-.                                   %^#   KT.    ^W^      I>M^T#                        »         K  148.241.140-—.         K
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Ceilrala ia Ihnujfc — M$lawlic« tm.                           M bil H* Wn tBft (f W JttWBi«i ieKTiin.                               Mstaovljcu 186*. - 33 podmžnic  |
I                    Preskrbovanje vseh   bankovnih   transakcija   n.pr.:   Prevxcmanje 4aBa*arih vlaaj   na   hnnllne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter nm konto-korent z vsakodocmlai vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak daa brci odpovedL — Kupovaaja la ^rodajanje VtainaalBB« aaplrfav strogo v okviru oradnih kunnita poročiL — Stannjevanja la apratliaait (depati) mdaoatafli
papirjev in posojila nanje.                                                                                                                              34
Ustaitna In piaaaafia p)»jaajiHa la mmmw*H a* vaah v hmmtmm aiPalM  aa>a^a)i#Mh apaaHaaksaJaai vmmkđm* kraiplaAaia             Wlna|avfcai Vraamataa aaaka &4aallaaa. — Talatoa, atav. 41
NajkulantnejSe izvrSevanje »^«** »aroaO na vseh tuzemsldh in inozemskih mestih — izplaCevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostnih napirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Ntjernodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, ^SP00 J4J5i ltstni »fctelS!11 »tranke. - Opmflbaa a. kr. rasr. latarifa Brezplačna reviziji izžre-banfb vrednostnik papirjev. — Promese za vsa trebanja. »fiftfna te nakasUa v Aatarlko te li Amerika
i30. štev.
.SLOVENSKI NAROD«, dat 9. jtmija 1917,
Stran 7
nflUlUe, MOflllK, Jn harmonije. S. KMETETZ
' LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št 26.
Zajamčen uspeh. Tiso** £"£££ pisem Bujne,    lepe    r>x*mi
dobite ob rabi med.                                       1566
Bf    41   Sl¥a VfPtne 72 lift!           garantirano neškodljivo za
»I.   /••   lUAd  MKUU £4  ptM  vsako sUrost   «a-»aalJW sspah.    Rabi
se zmumjc    Edina krema za prsi, ki jo vsled   čudovitega učinka prodaiajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4—, velika pusica   za-
dostna u uspeh   K 9-—.     RazpoSH janje strofo diskretno. Kos.   «r.  A.   Ris  preparati,  Dual   IZ-,  Lakicrerjaue   • S.
Zatoflt r M<A(]M': «r»«- H*c '• -Ađrij«". Zalog« » ftahfrarv: tefcir Sestre«*.!, Nar. pom. Hi pari ■otfrM.
¥ smisln c. kr. orada la IJadsko prehrano i da* 13. marca 1917 namerava trbovel]tka premogokcpaa drmiba skle-alti pogodbe o dobavi kroniplrfa vsako množino) in )• draiba eventualno pripravljana dati ¥ kompenzaeijskeza pota sa poslani krompir promog. — Ponvdbe so prosljo na vodstvo premogokopa Zagorje cb Savi, Kraolsko.
Halnižla oane.
Tovarna pohštva J. J. Nag'as
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.      126
Eajija zaloga poitva
za spaliie In fedllae   sobe, saloae la gosposke
sobe.   Preproge,   iastor]l,   modroel aa vzimtt
žlmnatl modrocl, otroiU vodžkl Itd.
WaJ»olidneJte blago!""
Tfcunottlii« 1M7.
0tUa»Tt|aMlS47
Naflepil, piletete polal
spomin na umrle
imate w povečaal  aflkovl sUkL
Povećanja In nmetnlika lidelavaala fete-grafi{ v Tsakl Telikestl
po niikih cenah
£a]amčeno nataaćae po ▼soreii, prevzraia risarsftd In aiaetnUkl Kawod
Ferd.  Lud.  Chamrada.   Dunaj 15. okra], U/urmsergasse 43.
Lnilj la Uji        mio         Mmi\ u pnstA spnjatjo.
** hi
Krasna izbira bluz.
Antonija Sitar
Selenburgova ulica 1.
i Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo          ^                     "'   '
veznib kele$. M M
^         *                 ^         im. fMHMa« la «krt
Inzj affl kini za icnje i bffi.
Pisalni stroj! „ADLER", fUtilii strtji
vs«h   v«llk««tl
d^tiiiiliji
J^ffl^^      vseh vrst za urade, VHK^k     dniStvi, trgove« itd
^^^H^^^         ki»ćiko»ih   iUapilij
LJDBJUUU. DnnHi in iter. 1.
; Franc Furlan
^                    oasitđnik Fasctaingovt vdoii                     '
i kljttčavaičarstvo \ zaloga štedllalkov
1                 se nahaja;            125 '
: ^mbrožev trg štev. 9.
:                                                                                       l
1. AU
i ljiii, Dnoajsti osla II
Velika zaloga
steklenlne, porcela-
na, svotilk, zrcal,
slp, kozarcev, vr čkov
Ltd.
Qostllnlška in kavamar-ska namizna posoda
po nainižjih  canah.
B««MWl]€W IM».
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS. REICH
PoljaoAi nasip - Ozka olita tt. 4.
Sprejemališče Sdenbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
MILO
i
dobivate v
specijalni trioulnl za milo
Im Hora
Ljubljana
s». Petra atffl Z8.
Istotam                               I
mli, krma sa tevlfa, toalete« ■rito, pratoi araikl U «. 4.
im debato in drobne.
Kostanjeve in bukove hlode
kupi viakomnoiifto franke vagon        253
Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani.
VpoStcva se le pismene ponuđbe z navedbo cen.
MODNI SALON Rozi Fabčič
Ljubljana, Rimska cesta štev. 6.
Cenjenim damam  priporočam svojo veliko zalogo
na]no¥e]ših slamnikov.
wm~   V taiogi novi ialni klobuki.   ~*J|
Odprto tuđi v opoldanskih   urah.      —      Cene priznano nizke.
1
■BJ-   Had 50 let obstoječa   ~aj|             1
parna barvarija in kemično snaženje oblck
*^x*                                                   124
^^= apretura sukna ^^=
Ljobijana,    flntflnRnr      eunce>
Sdralnvfova aL C      H1I1UII UUV          Barska olioa 48.
Pastreiba veataa ia teina.                              Hatalile oeae.     I
Oltt-
mttjni L1M1
Ti?ama ollnal tiarv, laka in Ma
Titofll    1 15i      E
^aa»JS^aK^BB^BBkaB»«a)i«BaBaBaaBka«aaaaHBBkiia»^^UB^MB^ia^B*aBta«BMBBiaaaai
BRATA
ai~i—r------------ti **■ r~ i» aa ai ai f* "■ aa aa a ■■ a\
EBERL i
Irkoslikaria, lakirana, stailma
Prodajalnica i
Miklošičeva   ulica  št 6.
nasproti hotela „Union11.
^
in gonistven Mm:.
121   |
Delavnicai         C
Igriška ulica štev. 6.   I
Električna sila.               J
»■■■■■■■■■■■■■U......ul
^^^^^^       Kdor ho^e imeti
B^aaa^B^Baaaaaaaa^aaaaaaaa^Baaaaaaaaa^aal                                                                                                                                                                                          --------------------------------------,._
k: o s o
I s katero se ni treba mučiti, ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo ćeli dan, naj se obrne na tvrdko    "■"""■
J. Krašovic. v Žalcu
katera ima edino zastopstvo  svetovno   znanih  kos  znamka   »Poljedelsko orodje« in jih je tuđi veČ tisoč le razpečala. Za dobro kakovost kos se jamči.
Cenik brezplaino na razpolago
Najniije cene ?
Kose! I
| Kose 11
Kose 11

_^^^^^^^^^BaB^aBBBBBBaa^i»^a^a^a^a^a^Ba^i^^""-^i^"^a»»w^B«»M^a^B^^-^^p^^BBBBaaBiB»BaiBB»i^»»^BB«BBi«a«B»a^"*a^Bi^i^aiB»^Bia«^BaB^aiaBaaaaa^BaaBBBBBB«a»^aBB«Biaaaaaaa
Najveiia slovenska hranilnica!
Mu braiilfliu fimska
LJUBLJANA
Prešernova nlica štev. 3
je imela koncem leta 1916 vlog .   .   .   .   K 55,000.000 —
hipotečnih in občioskih posojil.....K 30,600.000*—!
rezervnega zaklada........M   1,500.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvISje po
47.
veftj* in  noataln« vloge  pa  po dogovoru-
Hraoiloica je pupilarno rama in stoji pod kontrolo
c. kr. deielne vlade.
I Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnikea
Pm#|« am lia^lMa la pMlopfa aa Kramltkem proH l% tnmm Wrmm\wkm pa proti B'/<% ohMtHfli ia proti aa|aaa| ^__—    1 % Mlroaa */. %  odpUiovau^a aa telg.   -------------
s    V podplraalc trgovetv la ohrtatkov   lauiutaBOYl]oao    a
■v Kreditno društvo. **p
Stian 8
»SLOVENSKI NAROD«, dne 9. jttnija itfl7.
130. $tev.
I  Priporočamo naSm |   ^   gosporiinjaip   z
KOLINSKO CIKORIJO
žz edlno slovenske s tovarne y Ljubljani
^^^^——-----------------.
Konjski hlev
i  vporabo   dvorlita  la  pod-strežja, le tako} odda.
Izve se:   Kr&kOVSki   nasip    24,
LJnbliaaa-                                     1S41
200 K nagrade
dotičniku. &1 preskrbi rodbini li 3   članov   bolfše   stanovanje   te mogoče  ▼  contmmn   mosta   i 3 j sobamii tako] ali pozneje.     isi9 I Por.udce na „Zavod za  straionjo j in zaklepanfe",   Kolodvorska uL itov- 28, Ljubljana.              I

Priporoča cenj. damam tu in na dejeti   na   Sunaju   osebno   obrane
novosti /(rasnih J^lobu^pv
^= in čepić i
finega ofasa za dame in deklice. BOLT    ^opravila se sPrejemajo.
Kalni  ftobuki   vedno u zalogu   UStt
Solidno blago — ni^fa cmne.
Pozor gospodarji!
telite U kupiti 5SO juirov t i. 2974
hektarov lemlfe prve vrste  v Bosni,
pripravno za vodstvo gospodarstva z njivami travniki, paSami, sadovniki in poslopji, ki nosi sedaj 6>/4°/r, deloma le obdelana, tedaj se izvolite obrniti na agenturo in anončni zavod K. VraneieTlć, Zagreb, Bogoviceva nllca ŠU 7. m.  kat.  pod geslom  MSko-
____________nomlja 1541».                 1687
So bolno pliDia ozdravlllve ?
Vsakemu dajem gratis na znanje, da sem se oprosti! bolezni v pljučih, astme, kašlja in 2elodčnih bolezni. Po ceni sredstvo, ki se je vsakdo lahko nabavi. Pošljite svoj na-tančni naslov na Astral-tovarno, liker brez alkohola.                      1139
ITM ZAHBAZIL. Zagreb, Maioiska nllca Stev. 3.
iMnogo zahvalnih pišem.
^^ Tehnicna pisama   ^^
sa izvršltev vsake vrste natrtov, proralufiov. OMattveJio Uomc BftMtoM po«r«dovalnica xa nakup in prodajo zemljili, gozdov in poeostov
VALENTlii ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Tmovski pristan štcv. 14.
Izvriujem tuđi na željo privatne cenitve w meitu i« **^ScH*^ro**2"**
in kupci ncj   «e obrnejo nm   gori   oinertno posr«dovainico.  Pr«wia»««
tuđi siavfcinik^ dela in nadxorovanjc. — Tajnost zajamčena.         3U
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Ćloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dotž-nost vsakega izkuSen. veSČak a ^i   , „                   __________---------61        Poskusite pri
r           C 7 q niti ari 11   speciilistu   za   ortopediCns    in    anatomiCna
ridll   oLanillCijU  obnvala,   Ljubljana,   Šelenbnrgova ulici 5t, 4.
Priporočam svoje priznano najboljšc in najpopolnejSe
Pfaff šivalne stroje
ki imajo tih in lahek kreglični tek kakor tuđi pOVIO4 prll]«lv
ljeaa la lahka                               nso
Puch vozna kolesa
s trpežno pnevmatiko kot pred vojno.
|_M     %#«^|# specijalna trgovina s šivalnimi i9"«    v^#i% stroji, voz. kolesi in pos. deli
Ljubljana, Sodna  ulica štev. 7,
zraven justiine palaie.
[ Nil i ntznji li toaiji Hrili li nunlt topMH.
:   Večletaa plimena garaadla.   i


Jrfestm trg št tO.
preiv C  Rafiol Preiv
Gorici. I.  DdlJCl Gorici.
Ljubljana, Stari trg St 28.
Možka iD !8nska ) dvokolesa
s staro pntvmatiko,
Sivalni ttroji9 gramofoni,
eloktrlčae   iepao  trotllko   že
kompletne ed 2 K. Najbolite bateHje.
Po«•bno niska mhi sa prspredajalctt
Jffehanična dclavnica no Starem trsu ft. U
v jthičiceri hisi polq goriSke kleti
Popravila in preobleke ::   točno In ceao.  ::
Popra?Ha in preobleke ::  toCoo in ceno.   ::
■a|ean«jte
dežnike
in solnčnike
domačega   izdeSka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vldmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4.
I ! Najnižjc eeoe.
Solidno blago, j
M. Sctanbert
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nL 5.
priporoča    veliko    zalo^o    tkanln    la
fUce-rokavle,  moteo blago  za
gospode   in    dame,   raznovrstne   Hao
parlaaao, rotaa iola in aaatotilalf Mtvfltao  ^rođnaoto.     413
Moderna predtiskarija.
Iz*olovaa|e prooMo^oaUi pat«?.
Koštan je v les
od 1 m dolgosti,  10 cm debeloati naprej v deblih in pole« nih kupi po najvišji ceni tvrdka:                   96
J. Pogačnlkf Llablfanai Mar. Terezije cesta 13-
s-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^^^^^BMBBjBSSB^Sa
IPATENTEI
I                                         vseh dežela izposluje inženir                                 M2 I
I  !•■• eHBEM-iSllXA.Ufi^ oblastveno avtor. In zapriseženi patentni ođvetnik I
I                        na Dunajti VI., BlariahlHerstrasstt *t. 37.                        I
*^—----------                        i
Strop za strlzenje las a 10 S. Britve od 2—10 K. Brtvski aparati, brlvske kline
nafboliie kak*v*stt po najniijili cenah pri
A.  WEISSBERG,   Dunai   II,
Untere Donaustrasse 2315.
Specijalni cenik odd. IV. tratiš.       Za trgovce en groš cenik.
Oam$I^c $IamniI^c
==   v najve^jl izberi priporoča   =====
MINKA HORVAT. modistka
Ljubljana,     ^tari trg $tev. 21.     Ljubljana.
•»opravite naJCMtaJ«.                     904                    Popravila najcenaje.
^>rlporoča.mo t%peojia.lxio
domsbo in otrošbo konfekcijo
zelo aolidne tvrdke
Hl. Kristofic-Bučar
Ljubljanaf  Stari trg  štev. 9. — Lastna  hiša.
Na|noTeIfte       laV    K08TUMB    ~^|       NaJnoTe]ša
Dl   II^Blalae-domaćeobleielf DII   H
QLU LLPerU#-ćeplc6j športeo Uli ILII
UHVaVM klobuke In steinike.   IIIUMII
on olilekice u like«mladenke.
B|l«alte«  parile  ia  *r*f p*trebš£ine  za  novorojeaćke.
■ar Poftilja na izbiro tuđi na deželo. -*m
t^^Kt^^^KKKKK^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ti^^^KKiKKKKKKK^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ aaaaaaaBmmm»mB»amm»a«aaa«aaaaaa^^^>^"^"^"^"^aaaaaaaa«aa***««»«mB»mmmBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaajBaaaaaa^
•—i*m«immmmBmmmm«imm-    OfkUelnO SUbSfcripdiSkO ItieStO    mmmm«»mmmm™»»«mmmm»mmiBBmi                                      I
Češka indiistrijalna banka podružnica v Ljubljani
■PfjatiMi Ptijav nm                                                                               I
šesto avstriisko vojno posojilo.
________________PojamUa tar Hiko^lm — dobivajo pti bl—ajni banice v Stritijojl ulici it. 9._________               |