Št. 91. V Gorici, y sredo dne 15. novembra 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami tor s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pro-joinunn aH v Gorici na dom poSiljaim: vse loto........13 K 20 h, ali gid. 600 pol leta........6 » m » » » 3-iiO četrt li>tu.......3 » 10 » » . 1-70 Posamične Številko stanojo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki' ulici ;tcv. ?. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Oabiščuk vsak dan od 8. uro zjutraj do C, zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure, Na naroČila brez. doposlane na rofinine se ue oziramo. Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kv. vsata" vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostonv — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja'v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v'I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5..popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naroinino in oglase je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvn. J i »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tooakami Lavrenčič na trgu della Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. tfeljavee) tiska in zal. Dprašanje dež. poslanca dr. Drago ti na Treota in tov. doc. k r. vlade radi davčnega razmerja c. k r. pri v. mehanične predilnice in barvarnice v T rstu-Ajdovščini doobčine Ajdovščinav deželnozborski seji dne 7. novembra 1905. V Ajdovščini obstoja tovarna c. kr. pri v. mehanične predilnice, združene z barvarnico, ki, dela z velikim številom uradnikov in delavcev in z nenavadno velikim prometom. Ista industrijama družba ima tudi obsežno tovarno v Ronkah. —. Sedež družbe je v Trstu. Iz tega položaja so se razvile v zadnjih letih davčne razmere do občine ajdovske, ki se občinskemu zastopu v Ajdovščini in prebivalstvu sploh ne zde pravilne in pravične. Dočim je namreč navedeno indu-strijalno podjetje plačevalo v občini ajdovski do 1. 1897. okroglo 3300—3400 K dohodninskega davka ob nižjih občinskih dokladah, se je znižal ta znesek v zadnjem času ob višjih dokladah na okroglo 1400 K. Kolikor se je dalo iz skrbno varovanih tajnostij dohodninskega obdače-nja poizvedeti, plačuje družba dohodninskega davka od svojih podjetij približno 15 - 16000 K na leto. Po razmerju obratnega obsega, to je števila delavstva in izdelkov, proizvajanih v družbenih tovarnah, bi pripadalo vsaj dve tretjini davka na podjetje v Ajdovščini, katero razmerje bi se moralo zrcaliti tudi v davčnem prispevku, ki pripada občini v Ajdovščini. (§ 102. odst. 1. in 2. zakona iz 1. 1896. d. z. št. 220.) Namesto tega pa je videti, da je prispevek tej občini padel v zadnjih letih od 3300 K na 1400 K, to je pod 10%. Vsled tega se je poprijelo občinstva v Ajdovščini razburjenje in sum, da se igrw tu od strani družbe nepoštena igra in da se družba s krivičnimi sredstvi in prikrivanjem skuša odtegniti obdačenju za svoje podjetje v Ajdovščini po pravilnem razmerju obratnega obsega v ajdovski tovarni k drugim tovarnam ali pa, da davčno-upravne oblasti nepravilno uporabljajo zakon v škodo občine, kjer se nahaja tovarna z delavstvom, v prid občini tržaški, kjer se nahaja sedež družbe, ali morebiti v prid občini v Ronkah, kjer se nahaja še ena tovarna. Razdelitev dohodninskega davka bi se morala izvršiti v smislu ji 102. zakona z dne 25. 10. 96., d. z. št. 220. s posebnim upoštevanjem 2. in 3. odstavka. — Res so doklade na dohodninski davek na Goriškem, osobito v ajdovski občini, višje kot v Trstu in v Ajdovščini zopet višji kot v Ronkah in vsako industrij alno podjetje je nekako intere-sovano na tem, da se mu večina davka naloži na podjetje v tisti občini, kjer so najmanjše doklade; ravno tako pa je res, da tako varovanje podjetniških koristij ne bi bilo le nepošteno, temveč naravnost krivično, ker občina, kjer je tovarna, prevzema s tem na-se nele višje cene kmečkega in obrtnega delavstva, temveč tudi odgovornost za oskrbovanje vseh tistih domačinov, ki so tovarniški delavci, dokler delo zmorejo, potem pa postanejo občinski reveži na plečih občine. Ker so vsa tozadevna vprašanja in prošnje občinskega zastopa ostala brez odgovora odnosno brez odpomoči, stavimo podpisani v interesu itak močno ! obremenjene občine ajdovske ter v ' pomirjenje občinstva in radi pojasnila razmer v enem največjih industrijalnih podjetij v naši deželi na visoko c. kr. vlado vprašanje: 1. Pozna li c. kr. vlada skupno davčno razmerje c. kr. priv. mehanične predilnice v Trstu, Ajdovščini in Ronkah s sedežem v Trstu in davčno raz- merje te družbe do občine v Ajdovščini posebej ? 2. Je-li e. kr. vlada pripravljena storiti vse potrebne korake in osobito natančno preiskati obratni obseg posameznih podjetij te družbe («$ 102. odst. 2. davč. zak.) ter preskrbeti, da bode dohodninski davek odmerjen družbi od njenega podjetja v Ajdovščini v tistem razmerju k celoti, ki odgovarja resničnemu razmerju obratnega obsega podjetja v tej občini k skupnemu obratnemu obsegu družbenih podjetij ? Avstrija najslabše ščiti svoje podanike. Vaduri, l/XI/05. O vseh delavskih slojih se čita po časnikih, le o nas drvarjih je redkoke-daj citati kak stavek v kakem listu. Mi smo najbolj pozabljeni v javnosti, čeprav je delo, katero mi opravljamo, zelo težko in nevarno. Uzrok temu je premalo izobrazbe med delavskim stanom pri nas na Slovenskem. To je uzrok, da nismo nikjeri organizirani, da smo prepuščeni usodi vsak sam zase. Moj namen je povedati, kako smo prepuščeni na milost in nemilost tukajšnjim oblastim brez vsake pomoči. Postava je tukaj v Rum unij i za ptujce taka, da mora poslati vsak ptujec svoj potni list svojemu konzulatu, da ga podpiše; potem je šele veljaven za Rumunijo. Naš avstroogrski konzulat v Jasi nam dela take težkote in sitnosti, da sem primoran pritožiti se javno. Ko pošljemo na konzulat potne liste s prošnjo, naj jih nam v kratkem vrnejo, jih držijo tam po 2 do 3 mesece. Pripetilo se je, da je ta konzulat celo izgubil potne liste! Tukajšnje oblasti pa nas nadlegujejo, da nas pošljejo črez meje, ker dobijo nas brez potnih listov. Ti pa počivajo v konzu- lovem arhivu. Tukajšnjim oblastim se moramo včasih še zahvaliti, da imajo z nami potrpljenje; ali to pa ni vselej. Tukajšnje oblasti pa se tudi zgražajo nad avstroogrskim konzulatom, ker se nič ne briga za te reči. Ko je potni list pri konzulu, pa mora Človek odpotovati, kake težave ima na potovanju brez potnega lista. Avstroogrska vlada je naložila tudi davek na potni list: 5 lei 65 ban, to je 5 K 30 v za vsako leto. Ta znesek moramo poslati avstroogrskemu konzulatu, da nam podpiše potne liste. Tega p tujci iz drugih držav ne plačujejo. Ta davek je za nas delavce težak vsako leto. Vprašamo, ali ni zadosti, da si motamo iskati kruha v drugi državi ? Ali ni mogoče tega davka na potne liste odpraviti? Ali je ravno Avstro-Ogrska tako uboga, da izžema svoje podložne še izven domovine? Posebno pa nas delavce! Ali ni še dosti to, da moramo tukaj plačevati rumunski davek 18 lei 70 ban, to je približno 17 K 70 v vsak možki. Vse drugače na primer postopa i t a 1 i j a n s k i konzul s svojimi ljudmi. Potne liste vrača v 8 do 10 dneh, davka na potne liste ne plačujejo nič, samo poštnino plačajo. Podpiše jim italijanski konzul potne liste za toliko časa, za kolikor je list doma podpisan. Pri nas avstrijskih delavcih je ravno nasprotno. Italijan je pač povsod prost, pri nas v Avstriji m drugodi, povsod nam konkurira. Mi smo povsod i brez obrambe. Tukaj je nas veliko primorskih, kranjskih in štajerskih Slovencev. Prosimo vse slovenske ljudske zastopnike, naj se potegnejo za nas trpine tukaj v Rumuniji. Potegnite se za nas, da se nam olajša gori navedene težave. In kje tiči uzrok vsemu temu ? Posebno pa prosimo našega gospoda državnega poslanca Oskarja Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) j,To pač ne/ odvrne Maksimilijan, „r_-ttn če bi bilo to? da jo bil vaš oče več nego strasten pristaš Bourboncev in je bil moj udan cesarju. Kolikor .vem, je to vse, kar bi bilo moglo razdvajati ti dve rodbini. Toda zakaj to vprašanje, Valentina ?a „ Povedati vam hočem," odvrne mlada deklica, »kajti vedeti morate vse. Oni dan, ko je bilo v časopisu objavljeno vaše imenovanje častnikom častne Legije, smo bili zbrani pri mojem dedu, gospodu Noirtierju, mi vsi in tudi gospod Danglars, oni bankir, katerega konji bi bili, kakor veste, skoro ubili mojo mater in mojega brata. Glasno sem čitala svojemu dedu časopis, dočim se je pogovarjal moj oče z gospodom Dan-glarsom o njegovi hčerki in njeni nameravani zvezi z grofom Morcerfom. Ko sem prišla do mesta, ki se je tikalo- vas in sem je čitala že prej, kajti bila sem opozorjena nanj s tem, da ste mi povedali veselo novico že sami... ko sem torej prišla do onega mesta, sem bila zelo srečna... toda tudi v veliki zadregi, da sem morala izgovoriti vaše ime, in zato bi bila to mesto najraje preskočila; boje se pa, da bi tega ne razlagali napačno, sem se opogumila in čitala. aLjuba Valentina!" „Ko je Čul moj oče vaše ime, se je obrnil k meni; bila so»» prepričana — iz tega vidite, kako sem neumna —, da '"»»•R zadeti to ime vsakega človeka kakor strela iu da vidim svojega očeta, kako se trese, in celo - toda kar se tiče tega, sem se varala gotovo — celo o gospodu Danglnrsu se mi je sdelo isto.'* „,Morrell' pravi moj oče. ,Cakaj nekoliko!' in pri temi zgubanči svoje obrvi. ,Ali naj je ta jeden izmed Morrelov iz j Marseillea, jeden onih strastnih bonapartistov, ki so nam pro-vzročili leta J 815. toliko hudega ?' „,Da/ odvrne gospod Danglars, ,zdi se mi celo, da je to sin prejšnjega trgovca.'" „Res?a pravi Maksimilijan. „In kaj je rekel na to vas oče V Povejte mi, Valentina." .,0, nekaj gnusnega, da si komaj upam ponoviti." „Vseeno mi povejte," odvrne Maksimilijan smehljaje. „,Njihov cesar/ je rekel s pretečim čelom, ,je znal postaviti take fanatike na pravo mesto: imenoval jih je meso za topove, in to je edino ime, katero so zaslužili. Z veseljem opažam, da se ravna nova vlada po istem pametnem načelu. In če bi bilo to. samo za to, da obdrži Algerijo, bi vladi čestital, dasi nas stane precej mnogo.'" „To je res precej brutalna politika," pravi Maksimilijan; „toda, ljuba gospica, ne zarudevajte vsled teh besed gospoda Villeforta; moj vrli oče v tem oziru ni nič zaostajal za vašim in je vedno ponavljal: ,Zakaj vender cesar, ki je ukrenil že toliko izbornega, ne ustanovi polka sodnikov in advokatov, katerega bi poslal vedno prvega v ogenj V Vidite, ljuba prijateljica, kar se tiče izrazov in dobrohotnega mišljenja, so si vse stranke jednake. Toda kaj je rekel k tej izjavi kraljevega pro-kuratorja gospod Danglars?" „0, ta soje smejal z onim potuhnenim smehljajem, ki bi ga imenovala krutega. Nato sta odšla oba. Zdaj sem šele opazila, da je moj ubogi ded Čisto razburjen. Povedati vam moram, Maksimilijan, da sem samo jaz zapazila ta duševni blisk ubogega deda, in nemogoče je bilo dvomiti, da ga je razburil pogovor, ki se je vršil v njegovi prisotnosti, kajti ona dva se nista ozirala na mojega ubogega deda čisto nič. Razvnel se je skoro gotovo, ker ni govoril moj oče na najprijaznejši način o cesarju iu zdi se mi, da je bil moj ded njegov strasten privrženec." „ Njegovo ime je res jedno najznamenitejših izza dobe cesarja ; bil je senator in — kakor veste, Valentina, ali pa tudi ne veste — vdeležil se je vseh bonapartističnih zarot za časa restavracije." „Da, včasih slišim govoriti čisto temno o onih razmerah, ki se mi zde tako čudne; ded bonapartist, oče rojalist: kaj naj si mislim o tem ?... Toda nazaj k moj povesti! „ Obrnem se k njemu, in on vpre svoj pogled na časopis. „,Kaj želite, papa?' mu pravim. ,Ali ste zadovoljni?' „Napravi mi znamenje, ki potili, kar sem vprašala. „,S tem, kar je rekel moj oče ?' vprašam. „ Napravi mi nikalno znamenje. „,S tem, kar je rekel gospod Danglars?' »Vnovič mi zanika. „,Torej s tem, da je imenovan MorreP — Maksimilijan si nisem upala reči, — ,dn je imenovan Morrel častnikom častne Legije?' »Pritrdi mi. „Ali mi verjamete, Maksimiran? Veselilo gaje, da ste postali vi, ki vas niti ne pozna, Častnik častne Legije; morda je to njegova duševna slabost, kajti menijo, da je otročji; toda jaz ga za to ljubim le §3 bolj." „To je čudno," meni Maksimilijan. „Vaš oče me sovraži, dočim vaš ded baš nasprotno... Čudne prikazni' s sovraštvom in ljubeznijo strankarskega duha! „Pst!" pravi naenkrat Valentina. „Skrite se, rešite se! Nekdo prihaja." Maksimilijan pograbi senčno vile in prične silno nerodno prevračati meteliko. HPPPP je nas _^oljjtn]oev. _....._ „„ *"Ža '"ˇBeTto imam pričtoliko, kolikor je tukaj Slovencev in drugorodcev i% • Avstrije« . Pričakujemo odpomoči. Slot delam s Totnfnsk«ga. Oaš tujski promet. (Po »Gorenjcu".) V zadnjem času se je vendar pričelo tudi pri nas delovati želo intenzivno za povz-digo tujskega prometa, ki je ravno za naše dežele velikanskega pomena. Žal, da se je toliko časa ta narodno-gospodarska panoga toliko zanemarjala, da so nas marsikatere kro-novine daleč prihitele ter v veliko škodo ne-Sih dežel povzdignile tujski promet na zelo visoko stopnjo. Pogrevali smo pri naših časm-' karskih sotradnikih one vnetosti, ki jo imajo nemški časnikarji za povzdigo tujskega prometa, kar svedočtfo stalne rubrike o tuJBkem prometu, ki jih imajo nemški listi. A tudi med Slovenci se je pričelo končno zanimanje zft tujski promet, ki lahko postane za naše dežele bogat vir vedno naraščajočih dohodkov, ki bi lahko omogočil saniranje naših deželnih financ, ne da bi znova obremenil davkoplačevalcev. Pred nedavnim se je osnovalo na Kranjskem »Društvo za povzdigo tujskega prometa", ki pa je navezano na zelo skromna sredstva, s pomočjo katerih naj bi doseglo svoj cilj. O tem društvu je pisal »Neues Wiener Tagblatt" pred nedavnim časom. V dotičnem dopisu se je trdilo, da procvitanje tega društva ni velike važnosti samo za kranjsko deželo, ampak tudi za Dunaj in druge sosedne kronovine. Pisec piše: »Kranjska ima poleg krasnih planinskih pokrajin z mikavnimi, divjeromandčnimi jezeri tudi neko specijaliteto, katere nima nobena druga dežela, namreč raznovrstno podzemeljske'jame, za katerih obisk bi se potrebovalo več dni. Tujcem bi bilo posebno priporočati »Postojinsko jamo" in »Šk o-cijanškojamo" pri Divači. — Postojin-,ska jama je sicer znana, a vendar ne tako, kakor bi morala biti. Cel obrat se je takore-koč šele pričel. Škocijanska jama ima sicer ves drag značaj kakor Postojinska jama, posebno Mohoričeva in MariniČeva jama, katerih ni treba umetno razsvetljevati. Povsod so velikanske divje ozke doline, tesni slapovi itd. Žal, da je za vse te krasote premalo udobnosti. A saj se da to vse izboljšati! — Pomanjkanju hotelov se je z otvoritvijo hotela »Union" vsaj deloma odpomoglo. Ljubljanski Grad je kupila mestna občina. — Kako krasna je Škocijanska jama, svedoči sledeče: Pred nekaj leti je v to jamo napravilo izlet društvo »Dentsch-osterr. Alpenverein". Pri tej priliki je predsednik švicarskega planinskega društva navdušeno govoril o čudesih, ki jih je tu videl. Med drugim je rekel, da bi si Švicarji Čestitali, ako bi bila taka naravna čudesa last njihove dežele. Gotovo bi se tam sezidali hoteli, ki bi pospeševali tujski pro-mskJfeki Amejakanec je menda hotel Po-stojinsko jamo vzeti v najem, kar dokazuje, da je tu širno polje za tujslf ^m^ Žal, so pri nas tega še vedno ne požžftt^ resnici pa ta čudesa niso važna samo aft Kranjsko, ampak za vsa avstrijske dežele, osobito pa za tujski promet mesta Dunaja. Kdor, hoče obiskati te jame, mora prepotovati druge dežele in iti skozi druga mesta. Dočim je planine mogoče pohajati le v poletju, je mogoče v te jame tudi v dragih letnih časih, da, celo v najhujši zimi. Tisoči onih, ki imajo veselje do potovanja, ne vedo, kam naj se obrnejo v bodočem leta. In zakaj to? Zato, ker množina niti ne ve za ta čudesa. Švica izda vsako leto v svrho pozdige tujskega prometa za reklamo Aill)0B ftMlM. To je svota, kater: se naravnost Čudimo. Z ozirom na avstrijska mesta in kro-novice ter države imajo naše dežele, oziroma faktorji, ki delujejo za povzdigo tujskega prometa, posebno pravico do posebne in izdatne državne subvencije za propagando tujskega prometa. — Švicarji se morajo posluževati že umetnosti, da priklenejo nase ptujce, saj delajo že na mnogih krajih vzpenjače in gorske železnice. Naše dežele pa imajo take špecijalitete, kakšnih ni nikjer. V Šviri provzroča tujski promet kakih 120 milijonov kron prometa. Kranjska n. pr. bi morala razmeroma imeti: okoli 17 milijonov K prometa, ako bi toliko storila za tujski promet, kakor stori Švica. Seveda hi morali vsi poklicani činitejji sodelovati, da bi se doseglo tak promet. Pred vsem je to dolžnost de-žele, torej deželnega zbora. Subvencija države, ki znaša za celo Avstrijo 70.000 kron, bi jedva zadostovala za Kranjsko. Ako bi se hotelo delovati tako racijonalno kakor se dela v Švici, bi morala dati Kranjska v razmeri s Švico na leto 60 tisoč kron samo za reklamo. Uspeh tujskega prometa bi prišel v korist celi deželi, zatorej bi deželni zbor lahko brez vseh pomislekov dovolil izdatno svoto za povzdigo tujskega prometa. In še drug faktor je, ki je zelo važen in na katerega bode treba vplivati z vsemi močmi. To 'je južna železnica. Treba je, da bi promet omogočila in podpirala, saj bode to tudi njej sami na korUt. Zares neumljivo nam je, zakaj južna železnica, ki je Opatijo takorekoč u s t varil a, postojinske in š k o c i j r. n s k e jame ne vpošteva in svojega prometa ne prilagodi tem razmeram. Opatijska okolica je na-domestijiva, imenovani jami pa ne. Južni železnici ne pridejo niti na misel abonma-vozni listki, kakršni so vpeljani v Švici. To so po našem mnenju stvari, za katere naj bi še naši poslanci z vsemi silami zavzeli. Pri deželnem zbora kranjskem so se konstituirali razni gospodarski odseki. Enega pa pogrešamo in ta je: odsek za povzdigo tujskega prometa. Naše mnenje je, naj se deželni zbor z vso resnostjo loti akcije za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem. Nedavno je bilo v železniškem ministrstvu pod predsedstvom ministerijalnega svet- nika dr. R611& posvetovanje, pri katerem se je letos prvikrat razgovarjalo o zadevah, Ki so v zvezi s povzdigo tujskega prometa. Posvetovat so se udeležili odposlanci finančnega ministrstva,.namestništva J miške in Predarl-ske, dunajskega magistrata itd., kakor tudi odposlanci mnogih prometnih uprav. . Koncem tega posvetovanja se je temeljito razpravljalo o vprašanju, na kak način pridobiti sredstva, ki so potrebna za večje akcjje v svrho povz-dige tujskega prometa. Pričelo se je rasmotri-vftti o ideji, bi li ne kazalo v ta namen uvesti posebno naklado, morebiti v zvezi z ono za doneske k trgovinski zbornici? Tujski promet je dandanes velik na-rodno-gospodarski činitelj, katerega važnost narašča od dne do dne. In da se dosežejo v resnici veliki uspehi, morajo sodelovati združene moči pod uradnim vodstvo , no pa društvo, ki.razpolaga z najprimitivnejšimi sredstvi, katera si mora šele priboriti z velikimi težavami. — Končno opozorimo še slovenske finančne kroge, bi ne bilo mogoče osnovati k o n s o r c i j e v, ki bi gradili hotele; potem bi se ne moglo jadikovati, da tujci odneso največ dobička od tujskega prometa, potem bi se jim kapital obrestoval višje nego po 4 odstotke. Lepe, vspodbujevalne misli, ki stremijo naravnost po pravi poti, po kateri se more priti do tujskega prometa z uspehom v pravem pomenu besede. Letos smo že opetovano pisali o potrebi akcije za povzdigo tujskega prometa v naši deželi, ker prihodnje leto se otvori nova železnica, ki obeta velik promet. Krasota naše dežele, naših gora in dolin, milo podnebje, vse to brez dvoma privabi mnogo tujcev v našo deželo, kar utegne dati obilo dobička. Le zganiti se je treba, in zganiti pošteno. Kaj je z nameravanim društvom za povzdigo tujskega prometa?! DOPISI. Z Dunaja. — (Univerza zopet otvorjena. — Razno.) — Nemškonacijonalni dijaki so se morali zadovoljiti s pesnijo: »Fest steht und treu, die Wacht am Rein", t. j. ob meji akademičnih tal. Ko se je doznalo o relega-cijah in drugih disciplinarnih kaznih, so vzeli vso zadevo nase nacijonalni poslanci frakcije "VVolf in protestirali proti tem kaznim pri na-učnem ministerstvu, čemur je sledila pikra izjava akademičnega senata, da si prepoveduje vmešavanje v notranje zadeve univerze od strani poslancev. Nemški dijfM so sklicali na to shod pri Wimbergerju, kamor so bili vabljeni vsi nemško čuteči Dunajčani. Na tem shodu je izjavil poslanec Wolf, da ve iz gotovega vira, da se se omenjene kazni dijakom omilijo, ali pa popolnoma opuste. Na drugi strani so slovenski dijaki izročili spomenico rektorju, v kateri zahtevajo enakopravnost na akademičnih tleh. V soboto je naznanil rektor, da bode univerza v ponedeljek t. j. 13. t. m. otvorjena. Omenil je tudi, da so pred akademičnimi po- stavami in oblastmi vsi dijaki enaki. Za slučaj, da se ponove demonstracije, bode zaprta univerza za cel semester. Nemškonacijonalni dijaki so dobili imenitno lekcijo od strani nenemških dijakov in menda je ne bodo tako kmalu pozabili. Filozofi so prišli pri teh demonstracijah, oziraje se na dejstvo, da se vedno podre rampa pri takih izgredih, na izvor besedice: rampa, katera izvira po njihovem mnenju od latinskega glagola : rurr »r-; rumpere, rupi, rampa. Za sedaj je mir r.a univerzi in bo trajal do — prihodnjih izgredov, ki so skoraj gotovo ponove, ker je bila univerza zopet otvorjena na 13. Kar se tiče pasivne rezistence železničarjev, se boje nekateri tukajšnji časopisi, da se bodo podražile klobase radi nezadostnega dovoza prešičev iz Galicije. Ta strah je gotovo neutemeljen, kajti Dunaj stoji dandanes v znamenju — konja, in ni_ ga mesta, ki bi tako častilo konja po njegovi smrti, ki bi zavijalo njegove zemeljske ostanke v tako nežne kožice, in ki bi ga častilo z najizbranejšimi imeni kakor je nHirschenes, \Viener Schniteel, Iteh-kjule itd." Posebno sedaj, ko zmrzne dež po potih in cestah, ko si polomi marsikateri fija-karjev šepasti jediuec eno svojih štirih nog, se nam ni treba bati, da se podražijo »svinjske" klobase. Omeniti moram še, da imamo sedaj odličnega gosta, mladega španskega kralja, med nami. Mesto je žrtvovalo celih 20.000 K samo za vsprejem. Tudi Fejervarv je počastil Dunaj po „dolgem" času s svojim neizogibnim obiskom. Na Dunaju delujejo javno in skrito tako zvane ,,plate", to so organizirane tolpe, ki kradejo, da se kar kadi. Nič ni varno pred njimi. Ni dolgo od tega, ko je bila okradena „Wack und Schliessgesellschaft", t. j. ono društvo, ki skrbi, da niso drugi okradeni. Ne dolgo potem je bil pa ukraden bicikelj višjemu drž. pravdniku Kieebornu na hodniku v deželnem sodišču. Ti uzmoviči nimajo nobenega respekta več, čeprav je bilo na biciklju vdelano ime znanega pravdnika. Seveda se drže »plate4" manj aH več bogatejših ljudij, in dosedaj se Še ni slišalo, da bi obiskale slovenskega dijaka. IzTolBllM. — Dunaj je zadnjo besedo govoril. Deželnosodni svetovalec g. Primožič, večletni sodnik v Tolminu, je bil dne 9. t. m. od najvišjega sodišča na Dunaju pozatožbl njegovih neprijateljev in obsodbi višje dež. sodnije v ?'rstu (ki je obsegala premestitev iz Tolmina!) oproščen obdolženega službenega pregreška. Ko se je izvedela v Tolminu vesela novica, da ostane g. Primožič še dalje v Tolminu, ter dognalo, da ljubljeni in spoštovani g. svetovalec prihaja v nedeljo proti večeru v Tolmin, so se začeli zbirati vrli tolminski pevci, mnogi drugi so pa pripravili bakljado. Gosp. svetovalec pride v Tolmin okoli 6. ure zvečer. Pevci z bak^ado gredo izpred trga pred njegovo hišo, kjer so mu zapeli navdušeno več krasnih zborov ob navzočnosti mno »Gospica, gospica/ zakliče glas za drevjem, »gospa Vil-lefort vas išče v celi hiši; v salona ic obisk." »Obisk t" pravi Valentina vsa a^ourjena. »In kdo je napravil ta obisk?" »Velik gospod, princ, kakor pravijo, gospod grof Monte eristo." »Takoj pridem," odvrne Valentina glasno. Pri tem imenu vstrepeta onstran omrežja mož, kateremu je »takoj pridem' vedno veljalo v slovo. „Stoj i" pravi Maksimilijan in pomišlja, opiraje se na svoje senene vile. »Kako naj pozna grof Monte uristo gospoda ViUeforta?" XIV. Pouk o strupih. Res se je prikazal v salonu gospe Villefortove grof Monte Cristo, in sicer z namenom, da vrne kraljevemu prokuratorju njegov obisk. In kakor si je lahko misliti, spravi to ime celo hišo pokonci. Gospa Vil^fort, ki je bila, ko so ji javili grofa, sami salonu, da takoj poklicati svojega sina, da še enkrat izrazi grofu svojo hvaležnost, in Edvard, ki že dva dni ni slišal go voriti o nič drugem kakor o tem velikem možu, hitro priteče, ne iz pokorščine in ne, da bi se grofu zahvalil, ampak iz radovednosti in da bi delal opazke, med katerimi je upal narediti par takih, h katerim je rekala njegova mati: »O grdi otroki A mu moram že odpustiti, ker je tako duhoviti" Po prvih običajnih uljudnostih vpraša grof po gospodu Villefortu. »Moj mož je šel na obed h kancelarju," odvrne mlada žena. »Pravkar se je odpeljal in zelo mu bode žal, da je zamudil srečo, videti vas.". Dva obiskovalca, ki sta prišla pred grofom in sta ga požirala z očmi, sta odšla, kakorhitro jima je bilo mogoče. »Kaj pa dela tvoja sestra Valentina?* pravi gospa Vil- lefort Edvardu. »Daj ji povedati, da jo pričakujem v salonu, I da jo predstavim gospodu grofu." ] »Vi imate hčerko, milostiva?" vpraša grof. »Biti mora še otrok." »To je hčerka gospoda Villeforta iz njegovega prvega zakona," odvrne mlada žena, »odrasla in lepa deklica." »Toda melanholična," se vmeša v pogovor mali Edvard, ki je stopil k pozlačenemu drogu, kjer je sedel krasen ara in, hoteč si napraviti na klobuk perjanico, ruval ubogemu ptiču iz repa peresa, da je kričal vsled bolečin. Gospa Villefort mu reče samo: »Tiho, Edvardi" Nato pristavi: »Ta mali porednež ima skoro pnw in ponavlja samo to, kar je slišal mene stokrat izgovoriti z bolestjo, kajti gospica Villefort je kljub vsemu našemu prizadevanju, da bi jo razvedrili, zelo žalostne narave in zelo molčeča, tako da je to mnogokrat na škodo vtisu njene lepote. Toda kje vendar je V Poglej, Edvard, zakaj ne pride." »Ker jo iščejo tam, kjer je ni." »In kje jo iščejo?" »Pri dedu Noirtierju." »In ti meniš, da je ni tam?" »Ne, ne, ne, ne, tam je ni," zapoje Edvard v odgovor. »In kje je? Povej, če veš." »Pod velikim kostanjem," odvrne neuljudni deček, ponu-jaje kljub materinemu kriku papigi, ki je bila videti zelo željna te živali, Žive muhe. Gospa Villefort iztegne roko, da bi pozvonila komornici ter ji povedala kraj, ki ga ji je imenoval Edvard, a ta hip že vstopi Valentina. Res je bila videti žalostna, da, pri natančnejšem opazovanju je bilo mogoče opaziti v njenih očeh sledove solz. Valentina, ki je dozdaj še nismo opisali svojim Čitateljem, je bila velika, vitka deklica, Svltli kostanjevi lasje, temno modre oči in vsa njena mila prikazen, to je spominjalo vsakega, ki je poznal nj*. *p mater, na njeno izborno osebnost; njene nežne, tenke, bele pkef njen kakor biserna matica svitel vrat in njena marmoru jednaka, pogosto barvo menjajoča lica, vse to jo je delalo na prvi pogled jednako onim lepim Angležinjam, ki so jih tako poetično primerjali z labodi, kateri se zrcalijo v vodi. Prišla je torej in našla pri svoji materi tujca, o katerem jo slišala govoriti tako mnogo. Pozdravi brez dekličje prisilje-nosti, ne da bi v zadregi povesila oči, s prijetno priprostostjo. ki podvoji grofovo pozornost. Grof vstane. »Gospica Villefort, moja pastorka," pravi gospa Villefort, obrnena h grofa in kažoč s prstom na Valentino, ter se nasloni na svojo zofo. »In gospod grof Monte Cristo, kralj kitajski, cesar co-chinehinski," pravi mladi malopridnež in poredno pogleda svojo To pot gospa Villefort prebledi in baš hoče mladega za-robljenca, ki se je imenoval Edvard, pošteno ozmerjati, ko »o grof v njeno začudenje nasmehne ter opazuje dečka navidezno z dopadajenjem, kar pritira materino navdušenje do vrhunca. »Toda, milostiva," pravi grof, nadaljuje pogovor, ter pogleda pri tem zdaj gospo Villefort, zdaj Valentino, »ali nisem imel vas in gospico že čast nekje videti'? Razmišljal sem že o tem, a ko je vstopila gospica Villefort, je vrgel njen pogled v moj nedoločni spomin žarek več." »Težko, da bi se biio to zgodilo, gospod grof; gospod Villefort ne ljubi sveta posebno, in tako pridemo vanj le malo/ odvrne mlada žena. »Tudi ni bilo v družbi, kjer sem videl gospico in tudi vas, milostiva, pa tega krasnega mladega poredneža. Razun tega mi je pariška družba čisto tuja, kajti kakor sem vam imel že čast povedati, sem v Parisu Šele nekaj dnij in sicer to pot prvič. Ne, če dovolite, da se poskusim spomniti,., čakajte..,'1 Grof položi roko na Čelo, da bi zbral spomine. rnioga »oobb »t. ai. i one la. novemora iaua. gobrojnega občinstva, ki je mej petjem ra- | dostno vsklikalo živio in slava! g. svetovalcu j Primožifiu. Po več odpetih zborih povabi g. svetovalec pevce k sebi na kozarec vina. Tu se je veselo prepevalo, častitalo in napivalo g. svetovalcu. Povdarjalo se je mej drugim njegovo požrtvovalnost za slov. tolminska društva. Več odličnih oseb je prišlo g. svetovalcu častitat. G. svetovalec sej- konečno za vse iskreno zahvalil ter obljubil, da bode P nadalje drage volje pri vseh slov. društvih sodeloval ter ista podpiral. Živio! Še jedna pesem, poslovili smo se ter z živio in slava klici odšli. In tako je dokončal ta lepi večer,-*fci- • nam ne pride iz spomina. Bog živi našega ljubljenega soduka g. Primožiča ter ga ohrani zdravega in čvrstega še mnogo let v Tolminu ! IZ Biljane. — (Veselica. — DritsV venra km j i ž nriea.)"""— Nase braliio društvo priredi dne 2(5. t. m. veselico z raznovrstnim vsporedom. Poleg godbe in petja se vprizo-rita dve Šaloigri, enodejanjki, namreč „Raz-treseftca* in »Dobrodošli, kedaj pojdete domu6. Nazadnjič je tudi preskrbljeno, da mladih ljudij ne bodo srbele pete. — Naše društvo, ki si je postavilo hvalevreden namen, širiti med ljudstvo izobrazbo ter buditi narodno zaveduost, je že pokazalo v kratkem času svojega obstanka, da spolnuje svojo težko nalogo ter obeta stopati vedno po začrtani poti zdravega napredka. Društvo je imelo obilo stroškov z nabavo odra ter stoji sedaj na jako šibkem gmotnem stališču. Glavno stremljenje društva je sedaj ustanovitev prepotrebne društvene knjižnice. Po svojem delovanju zasluži društvo vsestranske podpore, zato se tudi nadeja pri veselici od strani slavnega občinstva obilne udeležbe. Deželni zbor. V. seja. Peta seja se je vršila v soboto 11. t. m. ob 5. uri pop. Med naznanjenimi predlcgi se nahaja predlog posl. T r e o t a gledu pitne vode na Krasu. Vladni zastopnik je odgovoril laško in slovensko na interpelacijo posl. Falconerja glede učiteljskega zakona, ki Še ni dobil sankcije. Grof Attems je povedal, da viada ni predložila načrta zakona, ker pokritje ni poskrbljeno na način, ki bi se mogel smatrati primernim. Vlada ne dovoli okr. šolskim sve-toms da bi nalagali doklade tudi na direktne davke. Deželni zbor naj poskrbi drugače za pokritje, potem se načrt predloži v sankcijo. D n e v a i r e d. Zakon, s katerim se izdajo potrebna določila glede pobiranja samostojnih občinskih, davščin na povžitek piva in opojnih pijač se odstopi pravnemu odseka .--—-- Istotako načrt statuta za ustanovitev občinskega kreditnega zavoda. — Zahteva prispevka po 1200 K obrtno-nadaljevabiis t šolam v Ajelu in Čer- vinjanu ter onim, določenim za Ločnik, Mošo in bt. Lovrenc pri Moši se odstopi šolskemu odseku. — Zahteva prispevka 400 K k tro-škom za gradnjo cestne črte Iiočinj-Kam-breSko gre v peticijski odsek. — Istotako jednaka zahteva za razširjenje Nadižiue ožine jiriitabiču. — Sprejme se predlog, poizvedel! pri vladi glede ukrepov o ureditvi hudour-nikft §jak. — Peticijskemu odseku se odda načrti %^m^?^radmrrn*ft Korani Chio-pris-Viscone s stroški. 4700 K. — Sprejme se resolucija, ki stremi za tem, da se rešijo prošnje za brezobrestna posojila v obnovitev vinogradov v naši deželi. — Sprejme se zakonski načrt, s-katerim se uvršča občinska cesta, ki vodi od skladovne ceste pri Vrhovlju skozi Krasno-Višnjevik in Drnovik, med skladovne ceste. — Glede železnice Sv. Lncijaldrija in Sv. Lucija-Kobarid ter železniške črte Gorica-Cervinjaii-Belvedere se pozove dež. odbor, da stori nove korake, da se aktivirajo te železnice-, prispevek je 50.000 K. — Finančnemu odseku se odstopi zahteva prispevka 600 i K za protimalarično akcijo v furlanski nižini. — Odobri se poročilo glede'gradnje pavilijona Doeker v svrho, da se deloma izprazni mestna ženska norišnica goriška. — Prošnja za podporo za gradnjo ceste Kambreško-Podravno se odstopi peticijskemu odseku. Potrdi se računski sklep zaklada „Werdenb<;rg" za prve mesece leta 1905. Po dnevnem redu je utemeljeval dr. Gregorčič svoj nujni predlog glede učiteljskih plač. Iz lanskega načrta je premenil -član II. v smislu svojega lanskega predloga, da se v pokritje večje potrebščine pri šolskih zalogih zviša deželni prispevek od 250.000 K na 400.000 K tako, da bi okr. šolski zalogi ne bili primorani višati naklad na izredne davke. Izvoli naj se deputacija, ki naj gre k centralni vladi, da izposluje cd nje: da se dovoli 4 K davščine od hektolitra na drobno prodanega piva ter da vlada ali obdrži pobiranje užitnine na vino, mošt in meso še v svoji režiji ali jo odda deželi pod ugodnimi pogoji. Nujnost je bila sprejeta; predlog od-kazan šolskemu odseku. Potem je predsedoval dr. Gregorčič. Okr. sodniji v Sežani in Tržiču zahtevata dovoljenje postopanja proti dež. glavarju radi ža-ljenja časti, storjenega g. Gorupu iz Trsta. Med dež. odborom In g. Gorupom je bilo prišlo do neke pravde. Dolžilo se ga je, dajo pobiral take obč. doklade, katerih bi ne smel pobirati. Zastopnik dež. odbora dr. Petarin je postopal pri razpravi tako, daje bil primoran g. Gorup uložiti tožbo. Kadi tega sta bila dr. Marani in dr. Verzegnassi vsa iz sebe; zlasti slednji se je petelinil ter mu ni šlo v glavo, kako se more sploh proti dež. glavarju kaj takega storiti. Dr. Turna je pojasnil to reč tako-le: Ovadba, ki je bila podana, je naperjena proti deželnemu tajniku in deželnemu glavarju. Pri civilni razpravi se je zaradi užitnine namreč očitalo Gorupu, da je potirjeval doklade brez dovoljenja; in da je prišel do teb po slepar- stvu. Tožitelj ni bil drugi kot deželni odbor, za katerim se kriva deželni glavar, in deželni tajnik je v njegvvem imenu govoril. Razprava je pokazala, da Gorup ni ničesar zakrivil. Jaz kot zastopnik Gorupa nisem hotel s tam doseči, da se izroči deželnega glavarja sodišču, ampak pričakoval sem, da se izreče deželni zbor o tej stvari, ko vendar mu ne sme biti vseeno, kako se deželni odbor obnaša. Pomislite, kaj je s tem rečeno: da se je-botel po* služiti protipostavno deželne užitnine; pa tudi zastopnik deželnega odbora ne sme postopati, kakor mu drago. Mož kakor Gorup si ni dopustil kaj takega ,reči, in sedaj toži deželni odbor za razžaljenje časti. To ne gre, da bi se privatniki iz takih malenkostnih motivov dali terorizirati, in deželni odbor se ne sme takih sredstev posluževati. Tu branim čast zasebnika, ki je bil omadeževan^ in razžaljen po krivici. Če tako čast razumete, da se temu ne uprete, ste si sami izrekli sodbo. Proti izročitvi so .kovali vsi poslanci, razven dr. Turne. DomaČe in razne nouice. Kažipot po Goriškem. — Letos bo do skrajnosti točen seznam vseh trgovcev in obrtnikov. Gorica bo posebno lepo razvrščena. Tisti naši trgovci, ki žele v teh imenikih svoje ime debelo tiskano, naj se oglase". Plačilo le 1 K. Za oglase je čas le še do konca novembra. „Kažipot" po kranjskih mestih bo tudi krasna in koristna knjiga. — Obrtniki in trgovci, ki izvažajo blago na Kranjsko, naj ne pozabijo dati oglas v tem „ Kažipotu". Razglednico z narodnimi pesmimi so zopet izšle. To je zbirka lepih ljubavnih narodnih pesmic, a razglednice so prav lepe. Cena: 100 kosov za 5 K, 200 K 9-50, 300 K 1350, 500 K 20. — Prodaja edino: »Slovanska knjigarna" A. Gabršček v Gorici. Šesta seja deželnega zbora bo danes pop. ob 5. uri. Na dnevnem redu je: Utemeljevanje predloga, zadevajočega pogajanja med avstri-sko vlado in vlado italijanskega kraljestva glede vreditve reke Idrije. — Utemeljevanje predloga, da se izdela načrt za podeljevanje nagrad v izpodbujo h gradnji kmečkih hiš v krajih, kjer razsaja pelagra. — Utemeljevanje predloga, zadevajočega preskrbitav pitne vode na Krasu (dr. Treo.) —Resolucija glede enakega obdačenja piva in vina. — Poziv na vis. vlado, da dovrši proučevanja glede premembe državnega zakona o ustanovitvi posredovalnic. — Poziv na vlado, ki stremi za tem, da se proglasi cela dežela goriško-giadiščanska kot filokserična. — Resolucija, zadevajoča pobiranje užitnine v upravi deželnega odbora. - Dovodne ceste na postaje bohinjske železnice. — Letni prispevek trgovski zbornici goriški za trgovsko šolo, ki se ima ustanoviti. — Prispevek za delavski posredovalni urad, ki se ima ustanoviti. — Razni rač. sklepi in proračuni. Deželnega glavarja sta branila v seji v soboto dr. Marani in dr. Verzegnassi. Seveda ogorčeno! Zlasti vroč je bil dr. Verzegnassi. Kar kipelo je v njem in bruhal je na dan besede ves prevzet »svete jeze"! Ne gre mu v glavo, kako se more sploh obtožiti našega ljubega deželnega očeta. Kaj je sakro-sankten ta človek? Miga poznamo predobro, in vemo, da ni zmožen samo tega, žaliti osebe! In če žali sam ali pa po svojem glasniku kakega državljana, bo pač ta reagiral na to. To se umeje pač samo po sebi, da bo iskal zadoščenja. In g. Gorup iz Trsta ga je iskal, ker je bil razžaljen. Verzegnassi bi boljše storil, da je molčal ter rajši vprašal glavarja, če ima Čisto vest ali Jie. Saj ve, kaj je že vse-naklepal. Naj ima pred očmi vse ono, kar je zakrivil v c. kr. kmetijskem društvu, kateremu je predsednik! Potem se ne bo čudil, če hoče kdo postopati proti njemu! — Da so glasovali poslanci proti izročitvi, je nekaj navadnega, ker zbornice postopajo povsodi tako ter bi se izročilo koga le v najhujšem slučaju, če bi izvršil kak nizek zlo*in. — Da pa se je culo nekaj proti dež. glavarju v naši zbornici, je pa koncem konca tudi nekaj vredno! — ,,Gorica" se med vrstami lepo ogreva za glavarja. Nič čudnega v Času zveze klerikalcev z Lahi. Za plačilo za to pa zopet nasmuka Gregorčiča ob prvi priliki! Dva predloga. — Dr. Treo je vložil, kaker znano, predlog, da se nakaže iz deželnega zaloga povišek učiteljem v smislu lani sprejetega zakonskega načrta za toliko časa, da se pride do sankcijoniranega zakona. V zadnji seji pa smo culi nov predlog dr. Gregorčiča, naj gredo posvetovat se k vladi, da se dobi potrebno pokritje. — Kdaj pa pojde ta deputacija k vladi? Po odgodenem deželnem zborovanju? — Ali naj ima trpeti radi tega predlog dr. Treota ? I Ali so se morda tako odprla vratca izhoda Lahom, ki so kar besneli proti dr. Treotu, zlasti Falconerju, da se vsa stvar zopet zavleče? Za danes samo vprašamo to. ~ Zloraba vere In cerkve v politične svrhe —tega nočejo klerikalci slišati. Dasi ve cela dežela, kako se je ob volitvah zlorabila prižnica, spo-vednica, altar, kako se je agitiralo po hišah, češ: volite krščanske može! če ne volite z mano — je rekel duhovnik — boste nesrečni, ne pridem vas obhajat na zadnjo uro; podpi-havali so matere, da je mož brezverec, da bo hiša nesrečna, lagali so, da gre za Kristusa in sveto cerkev, da hočejo liberalci odpraviti Boga, podreti cerkve, da naj volijo le katoliške može, da kdor ni ž njimi, bo ferdaman, itd. — Vse to je na široko znano —' pa vendar tajijo. So pač dobro študirali sv. Liguorija! „ Gorica" pravi, da se je poslanca ŠtreMjapri utemeljevanju predloga za splošno in jeduako volilno pravico pozivalo, naj pove, kje in kdo je zlorabil vero in cerkev v politične svrhe, da se pa za take klice ni zmenil. Kje in kdo? „N'e, bilo je nekje daleč od tod... bilo je... ne vem kje... a zdi se mi, da je ta spomin neločljiv od lepega, solnčnega dne in neke vrste cerkvenega praznika... Gospica je imela cvetlice v roki, deček je preganjal v nekem vrtu lepega pava, in vi, milostiva, ste sedeli v utici.... Pomagajte mi vendar, milostiva ; ali vas vse to, kar vam pravim, ne spominja na nič ?M „Ne, resnično ne," odvrne gospa Villefort; „mislim, gospod grof, če bi vas ,bila kje videla, da bi se tega pač spominjala." „Gospod grof nas je videl morda v Italiji," pravi Va-leutina boječe. „Res v Italiji... to je mogoče," pravi Monte Cristo. rAli ste bili v Italiji, gospica?" „Gospa Villefort in jaz sva bili tam pred dvema letoma. Zdravniki so se bali za moje prsi in so mi priporočili neapolj-ski zrak. Potovali smo čez Rologno, Perugio in Rim." „Ah, to je res, gospica," pravi Monte Cristo. „Kako se spominjam pri teh besedah že vse boljše! V Perugi nas je pripeljal na poštni postaji na dan svetega Rešnjega telesa skupaj slučaj, vas, milostiva gospa, gospico, vašega sina io mene, ki se spominjam, da sem vas imel tedaj čast videti." „Peruge se spominjam čisto dobro, gospod grof, tudi -postne postaje in praznika, katerega ste omenili," pravi L,w.pa \iltafort; „toda kljub temu, da se silno sramujem svoj.^t slabega spomina, se Še vedno ne morem spomniti, da bi vas bila imela pr *,ej priliki čast videti." »u je čudno, z menoj je prav tako," pravi Valentina, dvigne svoje lepe oči ter pogleda Monte Crista. „0,- jaz se pa spominjam," pravi Edvard. „Hočem vam pomagati, milostiva gospa," nadaljuje grof. »Bil je strašno vroč dan. Vi »te čakali na konje, ki jih zaradi praznika dolgo ni bilo. Gospica se je izgubila globoko v vrtu, »n vaš sin je izginil, ker je tekel za ptičem." „Vjel sem ga, mama; saj veš,'* pravi Edvard; „izruval sem mu celo tri peresa iz repa-" „Vi ste ostali v uti, milostiva. Ali se ne spominjate, 4a ste se, ko ste sedeli sami na klopi in sta se kakor sem rekel pravkar, oddajila gospica Villefort in vaš sinko, precej časa z nekom pomenkovali ?" »Da, to je res," pravi mlada gospa in zarudi; „spomi-njam se, da sem govorila z možem, ki je bil ves zavit v dolg plašč... Mislila bi, da je bil zdravnik." „ Čisto prav, milostiva; ta mož sem bil jaz; v štirinajstih dnevih, katere sem preživel v oni krčmi, sem ozdravil svojega slugo mrzlice in gospodarja mmenice, tako, da so me smatrali za znamenitega doktorja. Pogovarjala sva se dolgo, milostiva, o različnih stvareh, o Peruginu, o Raphaelu, o nošah, o onem slaboglasnem sredstvu, ki se zove aqua tofana iu katerega skrivnost poznajo, kakor ste mi rekli tedaj, baje tudi nekatere osebe v Perugi." „Ab, to je res," odvrne gospa Villefort živahno in z nekakim nemirom, „zdaj se spominjam." ,1Posameznostij, katere ste mi povedali, ne vem več natanko, milostiva/ nadaljuje grof čisto brez vsake zadrege. „toda popolnoma natanko vem, da ste bili glede moje osebe v splošni zmo,i ter ste me vprašali za svet glede zdravja gospice Villefort. „Toda, gospod grof, saj ste bili tudi resnično zdravnik, kajti ozdravili sto bolnike," odvrne gospa Villefort. „Moliere in Reaumarchais bi vam odgovorila, da sem ozdravil bolnike baš zato, ker nisem bil zdravnik, oziroma boljše rečeno, da so oni zato okrevali; povem vam samo, da sem se pre<"vi temeljito učil kemije in naravoznanstva, vendar samo za zabavo... saj razumete." Ura bije šest. „Že šest?" vpraša gospa Villefort z vidnim nemirom; „ali nočeš morda pogledati, Valentina, če želi tvoj ded jesti?" Valentina zapusti salon, poklonivši se grofu, ne da bi rekla besedico. „0 moj Rog, milostiva, gospice Villefort pač ne pošiljate proč zaradi mene?" vsklikne grof, ko se zapro vrata za Valentine „Nikakor ne," odvrne živahno mlada žena; ntoda Čas je, ko ima zavžiti gospod Nohtier žalostni obed, ki vzdržuje njegovo življenje. Morda že veste, gospod grof, kako žalostno življenje živi moj tast?" * „Da, milostiva, slišal sem nekaj o tem; če se ne motim, ga je zadel mrtvoud." „Ah, da, ubogi starec je čisto ohromel, samo duša Še živi v nepremični, človeški postavi, toda tudi ta je motna in vstre-petava kakor lučica, ki je na tem, da ugasne. Toda oprostite, gospod grof, da vas zabavam s pogovorom o našem domačem trpljenju. Prekinila sem vas v trenotku, ko ste rekli, da ste dober kemik." „0, tega nisem rekel, milostiva," odvrne grof smehljaje; „naprotno sem se učil kemije, ker sem hotel — zlasti še, ker sem živel v Orientu, — posneti vzgled kralja Mitridata." „Mitridates, rex Ponticus," pravi predrzni deček, razre-zavaje slike krasnega albuma, „ki je zavžil vsako jutro za za-jutrek skudelico smetane s strupom." „Edvard, neuljudno dete!" zakliče gospa Villefort in iztrga poškodovano knjigo iz rok svojega sina. „Ti si neznosen, ti naju motiš. Pusti naju, pojdi k svoji sestri in k dobremu papanu Noirtierju." „Album..." pravi Edvard. „Kako, album?" „Da, jaz hočem album!" „Zakaj si razreza! slike?" „Ker se mi je zdelo zabavno." »Pojdi -fc iaj, pojdi 1" „Ne grem, če ne dobim albuma/ pravi otrO.k, navajen, da se mu je vedno izpolnila volja, ter se zlekne komodno na velik naslonjač. 0 9% vseh duhovnikov j e delalo t o ! To v« cela dežela, prav dobro pa. tudi Cirilček \vnga, ki se je repenčil po galeriji. Jeden največjih zdražbarjev in izkoriščevalcev vere i*i cerkve v politične svrhe se je drmil vprašati: Kje in kdo ? — Podoben je pač tatu> ki je kričal: primite tatu 1 ter ga iskal, dočim je bil sam tisti tičeki — Da se ni zmenil poslanec Štrekelj za klice Vngove, je storil pa& popolnoma prav. Kaj tak mož, kakor je, štrekelj, se bo spuščal v kak odgovor take«iu-le.... Vugi?! Koncert čeških umetnikov „prt Jelenu«. — Drevi bo ,pii Jelenu" velik koncert opernega pevca> se-rijoznega basista gosp. Jana Patočka, gosta kr, dež. gledišča v Pragi, bivšega člana dež. gledišča v Ljubljani, narodnega gledišča v Bran, »estnega gledišča v Plznu itd., in „češ ke ga klavirskega trija" sestavljenega h konservatoristov: gosp. K. SkaJa, violiaa; gospod K. Forman, violinčelo; komponist gosopod D. L. VViinsch, glasovir. Program : U Smetana: Overtnra k operi ..Poljub«. 2. Lortzing : Arija iz opere „\Vaffenschmied". 3. Oolte^mann: »Le desir", Cello-Solo. 4. Ha-ltfvy: Ai^ja i« opero „Židinja". 5. Smetana: Potpouri iz opere »Prodana nevesta". (>, Uer-bert: „§erenada", Violin-Solo. 7. \Vagiter: Spev iz opere »Tannhausfir. 8. Mendelsohn: Fantazija za glasovir „Fis-Mol". S. »Narodne pesmi", 10. Grieg-Silite-1'eer-Ovnt: 1. „V jutro*4. S. „Azova smrt". 3. „Ptes amW. 4. „V dvo-ani gorskega kralja". — Pričetek 0b8Vr NOti ilpn V Reiicall. — Degrazia se jo odpovedal županski časti radi bolezni, t soboto so volili novega župana. Izvoljen je g. Josip* T «h or, dosedanji podžupan. N3(| — nadškof i Gorici ? — Sodi se, vrača v mesto, je bil kaznovan na mesec dflij zapora. Te dni so ga imeli odpeljati v Sežano, ali na policiji s& je začel tako arogantno obnašati, da so mu prisodili 14 dnij zapora. Storil je *¦ "o radi tega, ker ne mara iti iz Gorice. Rekel je tudi, da če ga izze-nejo, se vrne takoj. Pretepi. — Iz št. Martina na Krasu so pripeljali v bolnišnico v Gorico 40 letnega A. Nardina, ki je bil v pretepu radi igre z nožem zaboden v spodnji del trebuha. — Prišel se je zdravit k usmiljenim bratom tudi 21 letni R. Malik iz Ločnika, ker je dobil v pretepu'na desno roko rano z nožem. V Batlljah je čakalo v nedeljo dop. nekaj oseb na vlak. Ko je prihajal, so zahtevali listek, da se popeljejo, ali v veliko začudenje — kakor se nam. poroča — jim niso hoteli dati voznega listka. Morali so iti naprej peš, in tako so šli po železnici, pa peljali se niso. Pač čudno! Jsa". — Politično-satirični tednik pod tem imenom je začel izhajati v Ljubljani. List je prav lep s pomenljivimi slikami, ki je tudi pri nas vzbudil splošno zanimanje. Naroča se v Ljubljani, Knaflove ulice 5. Stane vse leto 10 K. Ostra satira je včasih boljše zdravilo nego 100 navdušenih razprav. Takega satiričnega lista smo potrebovali. Priporočamo. Nagloma Je umrl danes zjutraj znani posestnik in bivši trgovec gosp. II a u s n e r v (»orici. Tržaška podružnica »Slov. plan. društva vabi na celodnevni društveni izlet na Vremšico (1027 ni i, ki bode v nedeljo dne 19. novembra 15)05. V slučaju neugodnega vremena vrši se izlet prihodnjo nedeljo dne 2(>. novembra. Listnica: V Sov. in v Štj.: Prihodnjič. Razgled po suetu. Velika manifestacija za splošno in jednako volilno praviGO V Trstu, — V nedeljo se je vršil napovedan shod pol. društva „ Edinost" za splošno in jednako volilno pravico v „Nar. donrn". Velika dvorana je bila natlačena, drugi so stali na stopnicah in v atriju. Glavni govornik je bil dr. Rybaf, potem je govoril še Skrbeč, dr. Pretner, vit. Vukovic, Walter, dr. Slavik, S. Škrl. Sprejeta resolucija se glasi: g flUjudaki shod, sklican po političnem društvu " „KdinostK, zbran v »Narodnem domu" v Trstu dne 12. novembra 1905., zahteva odločno, da vlada predloži državnemu zboru v prvi seji prihodnjega zasedanja zakonski načrt za splošno, enako, direktno, tajno volilno pravico, brez vsakega ozira na dosedanje posestno stanje in sedaj obstoječe privilegije, s proporcionalnim zistemom, in da stori isto takoj tudi v deželnih zborih". Masa se je potem razvrstila v vrste in razvil se je impozanten sprevod vzlic vsemu dežju, ki je neprestano lil. Na čelu so razvili rdečo zastavo. Korakali so v nepreglednih vrstah po ulici Torrente proti glasoviti kavarni Cniozza. Tam je čakala v velikem sprevodu seeijaloa demokracija, došla s si jda v gledališču »Politeama Rossetti". Ko so socijalni Aemokratje zagledali Mižajočo se slovensko maso, so radostno vskiikali: Slovani prihajajo: Na oglu pri Chiozza, sta se oba velika spre- voda zlila v enega ob neopisnem navdušenju: socijalni demokratje so pevali delavsko pesem, Slovenci pa narodne pesmi. Ogromni vspored se je razvil po ulici sv. Ivana proti Corsu, kjer je stotine grl gromel naš „V boj!". Na mestnem trgu pred natnestniško palačo pa „Hej Slovani" t Sprevod se je pomikal potem skozi ulico Orologio in ob morju, dokler ni zasukal v ulico S. Nicolo — potem v ulico Caserma in je potem na trgu pred vojašnico zasukal po ulici Torrente zopet proti Chiozzi. Sprevod je nadaljeval po Aecmedottu in je pri kavarni Central zavil proti bolnišnici in potem do ,,Del. doma". Tu se je zaustavil. Pred delavskim domom je najprej govoril Pittoni, vodja italijanske socijalne demokracije, v imenu slovenske narodne stranke pa Cotič, Socijalno demokratski del sprevoda se je tu razšel, dočim se je slovenski del pomikal dalje, burno pozdravljen od socijalnih demokratov. Slovenski manifestirati so se vračali v sklenjenih vrstah l>o široki ulici Torrente proti ..Narodnemu domu". Na trgu pred „Narodnim domom" se je razgrnila velika množica. S stopnjic ob vhodu v „Narodni dom" se je zahvalil zastopnik jugoslovanske socijalne demokracije političnemu društvu „Edinosti" za sodelovanje na manifestaciji ter izrazil željo, da se borimo rama od rami za splošno volilno pravico do zmage; za njun je pozdravljal občinstvo v navdušenem govoru Škrlj. Na to je dr. ltybar zahvaljeval rojake na dostojanstvenem nastopu ter jih pozival, naj vsikdar, ko treba nastopati za interese naše, nastopajo tako, kakor so nastopili danes. S takim nastopanjem dosežemo gotovo, po čemer stremimo in — zmaga bo naša. Socijalna demokracija nas je pozvala — je rekel — naj stopimo ž njo na ulico. Mi smo se odzvali radi temu pozivu, ker velja današnji boj za pravično stvar, za pravo doslej zapostavljenih l Tako nastopajmo vsikdar zložno rama ob rami za — pravico! Socijalno*demokratskega shoda v »Politeama Rossetti" v Trstu v nedeljo se je vdeležilo okolu 4000 oseb, nad 10O0 jih ni več našlo prostora v gledališču. V imenu slovenske socijalne demokracije je govoril sodi'"g Kopač. Pred poroto V Trstll sta sedela 23 letni težak E. Zidanic iz Vipave in 20 letni, težak Jos. Coverlizza iz Kopra, obt žena tatvine v zalogi vina S. Pavlinoviča v ulici Chiozza, kjer sta ukradla 750 K denarja in revolver. Zidanic je obsojen na 5, Coverlizza pa na 7 let v ječo. Baron Gaufcuh o volilni reformi. — Pri baronu Gautschu je bila 11. t. m. deputacija avstrijskih industrijalce radi pasivne resistence železničarjev. Ob tej priliki je govoril minister-ski predsednik o volilni reformi, rekoč, da volilna reforma je politikuin, o čemer pripada odločitev parlamentu. Ministrski predsednik je izjavil dobesedno: Tudi stališče vlade v tem vprašanju razložim v prvi seji poslanske zbornice z vso jasnostjo. Do tedaj pa bi prosil, ftaj se vse vesti o nameravani reformi sprejemajo z največjo previdnostjo. Res je samo to, da se vlada, seveda s pritrdilom krone, že bavi s sestavo volilne reforme, ki bo na modernem temelju ter odgovarjala vsem zahtevam časa. Stvar parlamenta bo potem, da še v sedanji volilni perijodi dožene z vlado volilno reformo." V tirolskem deželnem zboru so sklenili glede volilne reforme: V vseh kurijah se uvedejo direktne volitve. Ustanovi se splošni volilni razred, v katerem voli vsak polnoletni moški, ki biva v kraju stalno dve leti. V tem novem razredu se voli sedem poslancev. Y mestih in kmetskih občinah zadostuje za volilno pravico davek treh kron. Mandati za mesta in trge se pomnožijo za štiri, mandati v kmetskih občinah pa za deset mandatov. Skupina velopo-sestva se razdeli v nemški in italijanski volilni okraj. Za mesta se ustanovijo v splošni kuriji posebni volilni okraji. V štajerskem deželnem zboru je utemeljeval posl. Krebs svoj predlog, naj se zavarovanje za starost in onemoglost raztegne tudi na male obrtnike vseh kategorij. — Posl. dr. Jurtela je zahteval podporo kmetovalcem na Spod. Štajerskem vsled škode, katero jim je pro-vzročil letošnji sneg. V gorenjeavstrijskem deželnem zboru so sklenili pozvati vlado, naj predloži državnemu zboru napovedani novi brambeni zakon, v katerem se izvede dveletna vojaška služba brez novega obremenjenja prebivalstva. V kranjskem deželnem zboru se je potegoval posl. Božič za železnico po Vipavski dolini v kranjskem delu, in sicer se je izrekel za načrt Razdrto-Harije. ObStrukGija na železnicah je končana. Doseglo se je sporazumljenje med zastopniki železniškega ministerstva in delegati Železničarjev. V Trstu je še rezistenca na juž. železnici. Rusija. — Na Rusko-Poljskem je proglašeno vojno pravo. To pa radi tega, ker Poljaki niso bili zadovoljni s proglašeno konšti-tucijo, marveč so zahtevali popolno avtonomijo; dolži se jih stremljenja po ločitvi od Rusije. Otvorjenje nove hrvatsko šole. — Dne 4. t. m. so otvorili v Žbandaju svečano novo hrvatsko ljudsko šolo. Ta dogodek je razveseljiv tem bolj, ker leži Žbandaj v okraju, v katerem je hrvatski živelj najbolj krvavo zanemarjen na polju šolstva. Koliko muke in truda je stalo, do'..«er so prišli istrski Hrvatje dote važne šole v bližnji okolici Poreča! Zemljiški dolflOVi. Poljedelsko ministerstvo proučuje vprašanje, ali in kako bi bilo mogoče zadolženim kmetskim posestnikom tekom let odplačati dolgove. V to svrho seje obrnilo na razne denarne zavode z vprašanji, kako naj bi se izvršila ta lepa, a tudi jako težavna naloga. Zemljeknjižni uradi so dobili nalog, da natančno poročajo o dolgovih in njih postanku. Ti podatki bodo pojasnili, ali in kako bi se mogel uravnati realni kredit. Akad. tetin, društvo »Triglav" v Gradcu namerava ob priliki tridesetletnice društvenega obstanka prirediti v Celju meseca februvarjal906. veliko slavnošt. Ji\i ga imaš in pusti naju prinairu," pravi gospa Yille-fort, da svojemu sinu album in ga pelje iz salona. (htff sledi t očmi gospej \illefort. „j&li pač zaklene vrata za njim?6* zamrmra. (r*)gpa Villefort za otrokom skrbno zapre vrata, grof se naredi,,,kakor da tega ne vidi. Nato se mlada Žena ozre še enkrat zvedavo okoli sebe in sede zopet h grofn. dovolite mi opazko, milostiva,* pravi grof, „da ste s svojim ^jttbeznivim sinkom zelo strogi.K „$86 moram biti, gospod grof," odvrne gospa Tillefort z vso važnostjo materinske dostojanstvenostL citiral je Kornelija Nepota, ko je govoril o kralju Mi-tridatu,* pravi grof, cin vi ste ga prekinili v njegovem citatu, ki je bil dokaz, da njegov učitelj pri njena ni izgubil svojega časa in da je napredoval vaš sin za svojo starost že jako daleč." »«J»ko razumen je, gospod grof, in nauči se vsega, česar se hočet," odvrne mati, ki so ji bile grolove besede jako laskave; Jax& samo jedno napako, namreč to, dajesvojeglaven; toda da se vrneva k temu, kar je citiral: ali res menite, gospo* gr^of, da je rabil Mitridat protistmp in da ta lahko pomaga ?* a^nko sem prepričan o tem, milosuVa, da sem se v Nea-polju, P*alermu in Smirni sam posluževal, tega sredstva, da bi me ne *iogli zastrupiti. In da nisem bil tako previden, bi bil lahko trikrat izgubil svoje življenje." „t$ sredstvo je pomagalo?" popolnoma." Ht)ff, zdaj se spomiujam, da ste «ii pripovedovali nekaj podobnega že v Perugi.a „Lies?". pravi grof, kažoč se na občudovanja vreden naCin »Jaz se tega yeš ne spominjam" »Vprašala sem vas, če vplivajo strupi na prebivalce severnih in na prebivalce južnih dežel v jednaki meri, in vi ste mi odgovorili, da hladna, limfatična narava. Bovernjakov ne kaže iste dovzetnosti kakor bogata, energična narava prebivalcev] južnih dežel." „To je res," pravi Monte-Cristo, „videl sem Ru *;, ki so vživali velike množine rastlinskih snovij brez najmanjše posledice, dočim bi bil majhen del te snovi Neapolitanca ali Arabca umoril." »Torej menite, da bi bil rezultat pri nas še gotovejši kakor v Orientu in da bi se bilo v naši megleni in deževni atmosferi navaditi na progresivno vživanje strupa lažje kakor v krajih, ki imajo bolj vroče podnebje?" „ Gotovo." „In na kakšen način bi se navadili vi, oziroma na kakšen način ste se navadili?" „To je zelo lahko. Vzemiva slučaj, da veste že naprej, s katerim strupom vas poskusijo zastrupiti... Vzemiva na primer, da je to... brucin..." „Če se ne motim, se dobiva brucin iz divje angosture, *)u pravi gospa Villefort. „Tako je, milostiva," edvrne Villefort, „a vidim, da vam morem povedati zelo malo novega, in klanjam se vam zaradi vašega znanja, katero je najti pri ženskah tako redkokrat." „0, priznam vam," pravi gospa Villefort, da imam resnično strast za tajne vede, ki govore človeški domišljiji v res poetičnih besedah *n se razkrojijo v številke kakor matematična naloga f toda prosim vas, nadaljujte; kar mi pripovedujete, me zanima v najvišji meri." „Torej," nadaljuje Monte-Cristo, „reeiva, da je strup brucin, in vi zavžijete prvi dan jeden miligram, drugi dan dva in tako naprej ; torej bi za»žili čez deset dnij jeden centigram, po preteku novih dvajset dnij tri centigrame, to je množina, katero vi potem že čisto lahko prenesete, a bi bila drugi, ne pripravljeni osebi zelo nevarna. Čez mesec dnij lahko pijete z osebo, ki jo hočete zastrupiti z vodo, iz iste karafe in jo *) brucoa fomiginea. usmrtite, dočim čutite sami le majhno slabost, ki vas opozarja na to, da je bil vodi primešan strup." „AH ne poznate proti strupu nobenega drugega sredstva?" „Ne, milostiva." „Pogosto sem čitala ono povest o Mitridatu," pravi gospa Villefort, „a smatrala sem jo za marnjo." „Ne, milostiva, navada zgodovine je baš nasprotno resnica; toda kar mi pravite, milostiva, tone *uore biti posledica hipno vzbujene radovednosti, ampak trajno in resno morate misliti na ta predmet, kajti pred dvema letoma ste mi stavili ista vprašanja in tedaj ste mi rekli, da ste že dolgo mislili na to povest o Mitridatu." „Res je gospod grof, z botaniko in mineralogijo sem se pešala že izza svoje prve mladosti najraje, in ko sem pozneje izvedela, da poznanje zdravil pojasnuje mnogokrat zgodovino celih narodov in ve: način orientalskega življenja, sem obžalo vala, da nisem mož, da bi lahko postala kak Flainel, Pontana ali Cabanis.'' „Tem bolj, milostiva," odvrne Monte-Cristo, „ker se Orien-talci ne zadovoljijo s tem, da bi rabili strup kot oklep, ampak se ga poslužujejo tudi kot bodalca; znanost pri njih ni samo orožje, s katerim se branijo, ampak tudi orožje, s katerim napadajo. Jedno jim služi proti fizičnim težavam, drugo proti njihovim sovražnikom: z opijem, z belladono, s hašišem vspavajo sebe, da sanjajo o sreči, z drugimi sredstvi vspavajo one, ki so jim potu. Niti jedne onih egiptovskih, turških ali grških žena, ki jih mi imenujemo dobre, ni, da bi ne mogla svetovati zdravniku, kar se tiče kemije, in izpovedniku, kar se tiče psiho-ije." »Resnično?" pravi gospa Villefort. Iz njenih očij je sijal tekom tega pogovora čuden ogenj. (Dalje pride.) Za učence ljudskih šol. Grubbauerjeui šclski zuezki so na prodaj po fouarniški cenk-Ker -je zaloga Še uelika, hočemo se je fznebili na ta način. To so danes riajcenejši zuezhf, dasi priznano najboljši. UiDJiia^oa ft. dabrščeH. Največja zaloga slik d modernih in anfiknih okuirjih, — umetniške urednosli. — Slike proih slovanskih slikarje«. j - nabožne slike slouečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure uelike umetniške urednosli u okuirjih po želji cdjemnikou. Razstava slik v I. nadstropju, u prostorih tiskarne. Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček V Gorici, pol djpadiš^e s a* ^r¦ &> ^fpstofi) it) okolico ^r -^er -«r nari5al E. Bombig izdala in založila $lovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Natcgnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K 9'— Isti zemljevid nkusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K S"—. .Goriška Tiskarna" priporoča vizitke Ravnokar je iz^la knjiga Metodika zemljepisnega pouka ___— v ljudski šoli *..........¦¦— razkazana na svojem razvoju. ~~~ Spisal Gabriel Majeen. ~«~ Tiskala in založila »Goriška Tiskarna« A. Gabršček v Gorici. Cena: broširana K 2'—, trii- vezena K 2*60, po pošti 20 vin, več, priporoča svojo „Goriška tiskarna" fl. Gabršček no^o knjigoveznico moderno urejeno "teT^preskrbljeno z vsemi potrebnim; stroji. Sprejema naročila na — elegantne in fine Jezne kojiž, —— protokolov, map ter izvršuje vsa v knjigovežko stroko spadajoča dela. Izdelek ukusen iq po zmernih cenah. podpisani priporoča slavnemu občinstvu ¦ v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zahgi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in H ajdičevega mlina, dalje imam različne pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum, niaršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vžigalice dražbe sv. Cirila in Metoda, testenine Žnideršič & Valenčič itd. Več vrst olja. Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin v Gorici. Semeniška ulica št. 1. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Gius. št. t filijAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfmojega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naroČila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različno n?oke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške plnco, potice itd. Nova ———•— slikarska ohrt v Gorici, ulica Morelli št. 9. Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo-slikarskih strokovnih del. Specijalitete v imitaciji lesovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogohrojna naročila toplo priporoča udani Jos. Makovec. Jaz ne poznam za gojitev kože, osobito | za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno Bergmannovo lilijno mlečnato milo Bergmann & Co.. Dečin ob Labi. Prodaja kos po 80 vin.: JOSIP ZORNIK Gorica. Anton Potatzky v Gorici Nii sredi RuStelJu 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšoo nlrnbarSkegft In drobnega blagi ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojašd in ševljarjo. Svctlnjtcc. — liožni venci. — Masne knjižice. iišna obuvala za vse letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 Mizarski pomočnik dobro izui-jen pri mizarskih strojih, kateri si zna sam napraviti potrebno orodje (klinje i. t. d.) za stroje, se sprejme pod jako ugodnimi pogoji. Nezmožen ni treba, da se predstavi. Natančneja pojasniia daje uprav-ništvo licia -Soče«. ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se potrudili v tako nepričakovano obilnem številu vkljub slabemu vremenu skazati zadnjo čast, našemu dragemu soprogu, oziroma očetu in dedu gosp. luarni Pečenko-ta, posestniku. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, ki je sodelovala pri pogrebu, č g. patru kateri je sprejel pogreb v Rihembergu, č. g. vik. Tončiču. kateri je blagega ranjkega med boleznijo obiskoval in tolažil in slednjič se tudi potrudil spremiti ga do groba. Enako se zahvaljujemo tudi g. naduč. Ponižu in gg. pevcem rihemberškim za ginljive nagrobnice, in vsem drugim obči-narjem, kateri so blagovolili skazatf zadnjo čast dragemu pokojniku. Bog povrni vsem! V GORICI, dne 14. novembra 1905. Žalujoči ostali. kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače rvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, soinčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd.______ — Zaloga vseh piMttii za g. šivilje in krojače. —- Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s paniki »Severoneroškega Lioyda". j s cesarskimi brzoparniki »KAISER WILHELM II.", »KRONPRINZ WILHELM" in „KAISER WILHELM der GROSSE". i Prekomorska vožnja traja samo 5-6 dni. ^ Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite Osi i v Ljubljani edino le pri L=J I MAfiDD TfflJl Uinnb Ion 18=1 nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". G3 Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se L*3 i tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reeliia in solidna. jjj» Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, ^^ i Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in AVashington nudi naše društvo r_^ I ! posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi ^AJ I I iz Bremna enkrat mesečno. \ZZ. I Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mor a in na vse ostale dele sveta, kakor: I Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. \ ¦ Tr^oVjko- obrtna re^ijtroVa^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu.* TELEFON ŠT. 80. »obrestuje po *'/,>, - večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti, — Rentni davek plačuje zadruga sama. {»•••Jlla daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih alt mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačavanje a«r«žBlkl vplačujejo za vBak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. 8tanje 31. decembra 1904: DaUil: a) podpisani.........K l,05S.44X>-~ b) vplačani........» 319.684-— Baaa pasojlla..........» i-.900.302-— VI«B*................> 1,991.340'— V GORICI f ekališče Dos. ^erdi št. 4§. CENTRALA: v Trstu Corso 4. Priporoča vsakovrstne priprave za bolnike kakor: ovitke Fresnitz, torbe za led, priprave za ogrevanje trebuha, elastične nogovice, ortopediCne aparate, gobe in eevi iz gumija, sterir. zirano vato drja Bruns, klisopumpe, mlečne pumpe, eizke, umivalnike za želodec, umivalnike „Ladys Friend", zraCne blazine za bolnike itd. Odlikovana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladči',ar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Kdor ljubi k*k»o in SokoUdo, ttmubodl psipoioSuti Kandol-Kakao si im* nium»nj totfi* r aebi, je torej najUi« pr« >»Y*n, a* proveroču nikoli esprtoiti In je ob flijbol; lun okusu izredno pooonf. ZT*n Hoff in a Uvjo varat veno enamko. Zarojlpo V«kg90 vinaij/%v C% » » Vi » 60 » * %T Dobiva, «• povtod. ..Goriško vinarsko društvo" (vpisana zadruga z omejeno zavezo) = v Gorici = ima v svojih zalogah in prodala naravna in pristna vina ¦***>«>* z Brd, z Vipavskega in Krasa. *¦**•¦» Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalj®. Vzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Jiedež društva: Gorica, ulica JSaradiii)i 28. W*^ A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 Ml zaloga opega olja prvo vrst« najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Milfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K —-S6, - 154, —-72, —-80, —-88, -•96, 112, 1-20, 1-36, 1-44, IGO, 180, 2- . -------- Na debelo oene ugrodne. -------- Pravi vnski Hs In navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. jtft|t|t|tjt|t|t Prva konsumna zaloga olja Henrik Curiel Tekališie Jos. Verdi 42. GORICA Tekaiišče Jos. Verdi 42. Specialifeta ojjkinega olja Srednje vrste a 32 kr. liter fine „ „ 36 „ „ a iz Istre „ 40 „ ,, Corfu „ 48 „ B 00 „ Bari „ 5G „ 01 „ Molfette „ 04 „ r o „ Provence „ 72 „ ft „ Monte S. Angelo „ 80 „ n i „ Luke „ 96 n „ Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brazplačno pošiljanja na dom. J.Primožič -------optik - naznanja, da je otvoril svojo delavnico v ulici Vetturini štev. 3. Naprodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče redi. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu razpoložljiv z najboljšim blagom. S kron in še več zaslužka na dan. Družba za domaČa dela in strojev u pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo ml. Družba za domača dela in strojev za pletenje TomaŽ H. Whittick k C.o — Praga trg sv. Petra 7.1.434. — Trst, ul. Campa-nile 13-434. Mehanična delavnica = z električno gonilno silo Fran Lipizer v Gorici Semeniška ulica št. 14. Popravlja bieikle, moto-cikle, vodne in plinove vpeljave, električne zvonce. Izvršuje električne vpeljave itd. po zmernih cenah. Popravlja kmetijske stroje. Izvršuje tudi strugarska dela v železu. II *| *| |f || |{ |$ || j* m lil Gorica $ Gorica Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih viti iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdrojK iz sloveče češke »Meščanske pivovarne" in domačega žganja L vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja na dom in razpošilja p železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Gene zmerne. Postrežba poltena in točna. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ¦•*• trg Koren j št. 11- *** Jedilna olje Ako hočete zares