JVjyZI^QLpSKI ZBORNIK — MUSICOLOGICAL ANNUAL VII, LJUBLJANA 1971 »ECCE, QUOMODO MORITUR JUSTUS« J. GALLUSA, M. A. INGEGNERI JA IN O. DI LASSA (Stilnokritična primerjava) Jože S i v e c (Ljubljana) Primerjava kompozicij, ko so jih zložili na isti tekst različni avtorji, je lahko koristna, še zlasti tedaj, ko gre za dela istega obdobja. Prav ob tem se morejo pokazati v značilni luči določeni vplivi, stilne zveze in razlike. V tej smeri se odpirajo nove perspektive tudi za nadaljnje osvetljevanje ustvarjalnosti Jacoba Gallusa Carniolusa, največje osebnosti slovenske glasbene zgodovine in enega od vodilnih evropskih skladateljev renesančne glasbe druge polovice 16. stoletja. Tu prihaja za stilno analitično raziskovanje v prvi vrsti v poštev mojstrova monumentalna zbirka motetov »Opus musicum«. Ker ta temelji na številnih latinskih tekstih, ki so se stalno uporabljali po posameznih obdobjih liturgičnega leta pri bogoslužju, je gotovo, da so mnoge tekste komponirali še drugi skladatelji tistega časa. Kakor je doslej znano, je 58 besedil, ki jih vsebuje »Opus musicum«, uglas-bil tudi Palestrina.1 V naznačeni zvezi se mi zdi zanimivo vprašanje primerjave Gallusovega moteta »Ecce, quomodo moritur Justus« z motetoma istega naslova skladateljev Orlanda di Lassa ter Marca Antonia Ingegneria. To iz dveh razlogov. Najprej zato, ker je prav »Ecce, quomodo moritur Justus« že stoletja v glasbenem svetu najbolj znano Gallusovo delo, ki sodi hkrati tudi med njegove umetniško najbolj popolne stvaritve.2 Razen tega so vsi trije omenjeni moteti na isti tekst nastali po vsej verjetnosti v neposredni časovni bližini. Gallusov je izšel leta 1587 v Pragi v drugem zvezku »Opus musicum«, Ingegneri j ev leta 1588 v Benetkah v zbirki istega avtorja, ki nosi naslov »Responsoria Hebdomadae Sanctae, Benedictus, et Improperia quatour v. et. Mise- 1 Bole J., Stilna primerjava nekaterih motetov, ki sta jih Gallus in Palestrina komponirala na ista besedila, dipl. delo, tipkopis, Ljubljana 1967, 5-7. 2 Cvetko D., Jacobus Gallus Carniolus, Ljubljana 1965, 137—138, 165, 201; Škerjanc L. M., Kompozicijska tehnika Jakoba Petelina-Gallusa, Ljubljana 1963, 256—258; Reese G., Music in the Renaissance, New York 1954, 738; Leichtentritt H., Geschichte der Motette, Leipzig 1908, 291. 8 rere sex. y.«;3 Lassov »Ecce,quomodo moritur Justus« navaja yi. Boet-ticher med skladateljevimi nenatisnjenimi deli, ki doslej še niso izšla v modernih edicijah in tako niso znana glasbeni javnosti.4 Ta motet hrani Bavarska državna biblioteka v kodeksu 2749, v katerega je vključen poseben fascikel z naslovom »Responsoria 4 voci, pro Triduo Sacro in Nocturno II et III«. Na koncu tega stoji tudi datum 28. III. 1582, ki ga je pripisal kopist. Od omenjenih motetov zbudi posebno pozornost Ingegneri j ev, ker kaže presenetljivo podobnost z znamenito Gallusovo istoimensko skladbo. Ingegneria uvršča glasbena zgodovina med pomembne se-vernoitalijanske komponiste zadnje tretjine 16. stoletja, pil j§ učitelj Monteverdi j a in je dal umetniško tehtne prispevke tako na področju madrigala kot cerkvene glasbe. Med njegovimi duhovnimi deli je znanih predvsem 29 responsorijev za veliki teden, med katerimi je tudi »Ecce, quomodp moritur Justus«. Dolgo časa so veljali za Pale-strinovo stvaritev in še F. X. Haberl jih je vključil v 32. zvezek celotnih Palestrinovih del, čeprav pod oznako »opus dubium«. Ravno Haberl pa je pozneje odkril originalni tisk responsorijev in spoznal, da je njihov avtor Ingegneri.5 Kot je nadalje dokazal R. Casimiri, izključujejo posamezni kromatični postopi avtorstvo Palestrine, ker rimska šola ne pozna kromatike.6 Da obstajajo med Ingegneri j evim in Gallusovim »Ecce, quomodq moritur Justus« določene skupnosti, je očitno že takoj, ne da bi se spustili v podrobnejšo analizp. Za obe skladbi je značilna kompaktna homofona struktura. Kompozicijski stavek členijo pogoste pavze, ki nastopajo v vseh glasovih hkrati in tako ustvarjajo kot zareze kratke miselne in oblikovne enote. Moč obravnavanih motetov je prvenstveno v zvočnosti, akordiki, medtem ko je silabična in deklamativna melo-dika večinoma podrejenega pomena in izhaja iz harmonije. Razen tega je tu sorodna osnovna razporeditev muzikalne materije. V enem kot v drugem primeru gre v bistvu za dvodelno zasnovo aB/cB, pri čemer predstavlja B refren, t. j. ponovitev istega napeva in besedila. Tako učinkujeta skladbi skoro pesemsko zaokroženo. Posebno močan vtis podobnosti se nam zbudi ob poslušanju njunih začetkov. Tako Gallus kot Ingegneri sta komponirala besede »Ecce, quomodo moritur Justus« v okviru muzikalnega stavka, ki obsega 6 taktov. Obakrat izstopa uvodni vzklik »Ecce« od nadaljevanja z uporabo daljših notnih vrednosti in oddelitvijo po pavzi. Tudi harmonska zveza je pri tem analogna, čeprav je Gallusov motet v jonski tonaliteti in Ingegnerijev v eolski, gre vsakikrat za zvezo T-D in kvartni postop basa navzdol, še posebno važno je to, da sta si melodiji v 3 MGG, VI, 1215. 4 Boetticher W., Orlando di Lasso und seine Zeit, Kassel 1958, 658. 5 MGG, VI, 1213—1215; Leichtentritt H., ib., 191; Reese G., ib., 491; Ursprung O., Die katholische Kirchenmusik, Potsdam 1931, 188. 6 Casimiri R., M. A. Ingegneri, Note d' Archivio HI/1, Roma 1926. 9 Ä GALLUS ^ ^^ ^ — mo-do mo ^ ^ P ja óilLS OS---------------------- L ^nr-^- çzeo «l â «i É ri^tzzr ju. ^>i ^^ frfr-f LeL ?r~r ^ ja. suis E INGEGNERI ÜÜ F ^ Ö ^ ^ ^ ^ ? É 4 Ite -^- CJUO-TTIO- Ééé db •J I ri* - tzxr J. «t |M L^ E ^ okviru teh 6 taktov zelo podobni, le da je pri Ingegneriju na začetku g zvišan kot subsemitonium modi v gis, medtem ko je na koncu stavka še dodan fis. Melodično in harmonsko je ta kadenca povsem identična s kadenco tretjega stavka pri Gallusu. Končno naj še opozorim, da so akordi sredi stavka v obeh mote tih isti: F-dur, B-dur, F-dur (v notnem primeru so označeni z | i). Navzlic nave- denim podobnostim pa se seveda pokaže pri analizi vrsta razlik. Gallusov začetek zveni za naše občutje že povsem moderno. V njem si slede akordi: TDTSTTp6D| DD D, torej je harmonizacija docela v# skladu s principi poznejše funkcionalne harmonije. Gallusova harmonizacija je preprostejša, trša in svetlejša, saj uporablja skladatelj z izjemo Tp same duro ve trizvoke. Zaradi uporabe kromatike in prevladovanja molovih trizvokov pa zveni Ingegneri j ev harmonski stavek nekoliko barviteje in mehkeje. Zato občutimo ta pasus kljub omenjeni identičnosti akordov tudi kot otožnejši in temnejši. V zvezi s tem drugačnim izrazom so morda še določeni razločki v ritmu oziroma trajanju notnih vrednosti. Uvodni vzklik »Ecce« se zdi pri Gallusu odločnejši, izzveni bolj odrezano, ker je drugi zlog za polovico krajši od prvega. Pa tudi sicer je pri njem deklamacija zaradi punkti-ranega ritma pri »quomodo« ostrejša. Besede »et nemo percipit corde« je Ingegneri uglasbil le v enem samem kratkem stavku treh taktov, medtem ko jih je Gallus oblikoval širše in to v dveh stavkih po tri takte. Vsekakor je Gallus dosegel učinkovit zvočni kontrast s tem, da je isti tekst ponovil z novo uglasbitvijo, ki jo je pomaknil v višji glasovni register. Ne glede na navedeno razliko teh pasusov pa je treba ugotoviti enake notne vrednosti v enem kot drugem motetu kakor tudi rahle sličnosti v melodični konturi soprana (gl. pri Gallusu drugi cit. stavek). 10 GALLUS S f m s f w s i i jjj. é ^TT^ti^^^ L ,K\ eef ne-mo per — cipit cor-ck, d » ;Dčr— ojpzif cor— c INGEGNERI wm mm A i A A A. A) A ^-4-r-^- A i-$- r p r ^ ežf ?ze—zLo per— cl -p i-vit cor— de: Kot Gallus je tudi Ingegneri muzikalno obdelal »viri justi tol-luntur, et nemo considérât« v dveh stavkih po tri takte z vmesno četrtinsko pavzo, ki se točno ujema s sintaktičnimi zarezami v tekstu. Medtem ko so notne vrednosti prvega stavka Gallusove in Ingegneri] eve uglasbitve spet iste, pa se pasusa »et nemo considérât« melodično in harmonsko razhajata. GALLUS W H»jtj i J ppp Ö m m HTT ^ ¦MA AU a r r a r-4-r r J i i «*¦* L SE ö ^ « E ^ f= "S ri ju—sti tolaui*- air -ne-mo cotisL — de —riz/ ; ^ INJJt-bNLKl m mm se i i A A a- r> * r r é J 4. g * J i i j. j> J_J- S ö; rr pl r < ^ #L—ri ju,—sii tot-um-tur et mo con-si, de —rati V nadaljevanju se začenjata moteta po svojem osnovnem konceptu drug od drugega vse bolj oddaljevati. Stavek »a facie iniquitatis sublatus est Justus« je Gallus členil razločno v dve muzikalni enoti, ki ju loči pavza in markanta kadenca (durov trizvok VI. stopnje s predhodno stransko dominante). Zaključek druge zveni šibkeje, je na lahko dobo in harmonsko manj izrazit (zveza durovega trizvoka 11 GALLUS E5É3E ES i J. 'jijiU & z/ez.- Pi AjlA P j? P &s stih — La — tas est jus- tas. II. stopnje in tonike) ter tako nujno zahteva nadaljnji razvoj skladbe. Nastprotno je Ingegneri komponiral ta odsek v enem brez predaha in zveze Tp Sp v sredini ni občutiti kot kadence. Pač pa je dal Ingegneri močan poudarek zaključku tega šesttaktnega stavka z avtentično kadenco D-T. Ta sklep je tako krepak, da se zdi, da bi skladba lahko končala že kar na tem mestu. INGEGNERI ÜBE n i m ^ ±=&e ö aâa ma e ^ A- 1 I J&- LL L - tus a fa— d^e ut- 1-cjuiicL- tis suola, — tas est jas — Tako je refren B (»Et erit in pace memoria eius«) pri Gallusu logično nadaljevanje prejšnjega (a), nekaj, kar se s tem organsko spaja v višjo enoto (I. Pars), dočim občutimo refren pri Ingegneriju kot naknadni dodatek, ki stoji na tem mestu skoro brez nujne zveze s predhodnim. »Et erit in pace memoria eius« je nedvomno ekspresivni višek Gallusove skladbe. Tu se melodija soprana široko razpne v značilnem krepkem postopku kvarte navzgor (c2—f2), nakar se polagoma spušča po tonih jonske lestvice vse do druge stopnje navzdol. Razen tega ima ta pasus tudi harmonsko nenavadno moč, ki je dosežena predvsem s smotrno uporabo dvojne subdominante. Res redek primer v glasbeni literaturi, da je zgoščeno toliko izraza v melodiji in harmoniji pičlih štirih taktov. Zato se zdi toliko bolj upravičeno, da jih je Gallus že takoj ponovil in s tem še stopnjeval moč zaključka prvega dela kakor tudi pozneje sklepa celotne kompozicije. GALLUS . . $b k fr ? ft Irr if $ pppb J. J- '^ w r r f P r r i\ -j tj. j>j r p r ^ Et .-Til XJl pet- 7$ß-- 7ttQ ¦TL-% V primerjavi z Gallusovim je Ingegnerijev refren izrazno šibkejši in ne prinaša glede na prejšnji del (a) niti zvočnega niti melodičnega kontrasta. Kot poprej je tu melodija ozko stisnjena, razen tega pa 12 tudi akordi močneje ne učinkujejo. Značilno je, da refren ne izzveni na toniki, ampak neodločno brez modulacije na dominanti, kar daje vtis v zraku lebdečega sklepa, ki je za naše občutje tuj, a za tedanji čas ni tako neobičajen. INGEGNERI m m K J ,J pm M r-r éé ai j. i> ai A -^ m T=i=^ r r rTf r r Et rit v tjt pa Kljub temu, da je torej po osnovnem muzikalnem konceptu stavek »a facie iniquitatis sublatus est Justus« pri obeh skladateljih že toliko različen, pa je vendar zanimivo, da sta si melodiji soprana na besede »sublatus est Justus« ene kot druge uglasbitve kar precej podobni. Razlika se pokaže le v obravnavi besede »Justus«. Če je dal Gallus poudarek tej že takoj na začetku z uporabo melizma v altu in tenorju (prim, takt 4—5), je to storil Ingegneri šele zdaj, ko je odel njen prvi zlog v krajši melizem (gis kot subsemitoniüm modi a-gis-a), ki ga je dodelil sopranu. čeprav je doslej obema skladbama skupen tip melodike, ni težko opaziti, da je mestoma Gallusova melodična linija izrazitejša, spev-nejša in se odvija v širšem loku. To velja še posebno za refren »et erit in pace memoria«, pa tudi za pasus »et nemo percipit corde«. Tu napravi melodija na začetku prve fraze korak g%S od koder gre postopoma na kvarto navzdol, medtem ko se začenja druga fraza za kvarto više (a1) z vzponom na c2, nakar sledi postopno spuščanje do fis1. Tako je v območju tega pasusa skrajni razmak melodije mala seks ta, medtem ko je v refrenu kar mala septima. če obstaja v oblikovanju vse do zaključka refrena vrsta bolj ali manj zaznavnih skupnosti, pa se skladbi zatem povsem razideta. Temu je vsaj deloma vzrok uporaba različnega besedila. Za komponiranje naslednjega c-dela je Ingegneri vzel tekst »Tamquam agnus coram tondente se obmutuit et non aperuit os suum: de angustia et de judicio sublatus est«, ki je znatno daljši od tistega na ustreznem mestu Gallusovega moteta (»In pace factus est locus eius, et in Sion habitatio eius«). Zato je tudi razumljivo, da je Ingegneri ta del izpeljal muzikalno obsežnejše. Po strukturi kot tematiki predstavlja močan kontrast. Grajen je preimitirano in je namenjen le trem visokim glasovom (I. in II. sopran in alt). V skladu s takšno zasnovo so zdaj med seboj prepletajoče se melodične linije izrazitejše, razvijajo se v širših intervalih in imajo večji ambitus. Tako učinkuje c tudi lähkötneje nasproti prejšnji kompaktnosti glasbenega stavka. Za razliko od Ingegneria pa je grajen ta del pri Gallusu eiiäko kot ostala kompozicija: je ostro členjen in âkordski, â melodija je dekla-mativnegä značaja. 13 sopra m ^^ quam a anus ' - r Ihm. — J f f: quam a------ cjwzs co — vam, (oit-den, — te se f r r r i r r r j i j j N j j - j jffe^ ALT Tarn, -quam a------y/z&s a? — tom tort- den, -te se f r r i f r r ir r fVrj-i co — vam, tandem- te, se ob-TTUL — tu,— iL J rt l\A-^ e [ (" ß Jtj^S WÇ6 ax coram, Lanjđen,-te se oh-vtu. ----un—it j J jlj=â ALT oh- - tu. —it Ob tej primerjavi se nam vsekakor zastavlja vprašanje, odkod omenjene podobnosti med eno in drugo skladbo. Res je sicer, da je Gallusov »Ecce, quomodo mori tur Justus« izšel leto prej kot Inge-gnerijev. Vendar je ta časovni presledek premajhen, da bi bilo verjetno, da je Ingegneri spoznal znamenito Gallusovo skladbo v tisku drugega zvezka zbirke »Opus musicum«, predno je morda začel komponirati svoj motet. Seveda je tudi možno, da je Ingegnerijev »Ecce, quomodo moritur Justus« celo nekoliko starejši kot Gallusov, saj nikakor ni nujno, da je delo, ki je izšlo pozneje, mlajše. Doslej ni znano leto nastanka ne Gallusovega in ne Ingegneri j e vega moteta, pa tudi njune stilne značilnosti ne dajo nikakršne podlage za ugotavljanje njune morebitne majhne starostne razlike. Vse kaže, da sta skladatelja komponirala isti tekst v neposredni časovni bližini ali morda celo istočasno drug od drugega neodvisno in tako ne moremo govoriti o vplivu niti v eni niti v drugi smeri. Bila sta pač sodobnika, ki sta se stilno v določenem smislu stikala. Kot sem že omenil, je Ingegneri deloval v Veroni, nedaleč od Benetk, medtem ko je imela odločujoč vpliv na oblikovanje "Gallusove skladateljske fiziognomiie prav italijanska renesansa in to še posebno beneška stilna smer. Vsekakor pa izhaja največ sorodnosti med obema kompozicijama iz dejstva, da sta se skladatelja odločila za enak osnovni način uglas-bitve istega teksta, namreč za preprosto akordiko in deklamativnost, kar je skoraj nujno moralo diktirati podobno razporeditev glasbene materije in njenega členjenja ter sorodno melodično zasnovo. Koin-cidence, kot jih kažeta začetka Ingegneri j eve in Gallusove skladbe, 14 lahko najdemo v glasbeni literaturi tudi v primerih, ko ne obstaja možnost določenega posnemanja. Od pravkar obravnavanih motetov se po svojem značaju in gradnji močno razlikuje »Ecce, quomodo moritur Justus« nizozemskega mojstra Orlanda di Lassa. Ta starejši sodobnik Gallusa in Ingegneri] a je vzel za svoj motet le prvi del teksta responsorija istega naslova za officium na velikonočno soboto. Zato je razumljivo, da je njegova kompozicija znatno krajša. Kolikor je mogoče ugotoviti na podlagi zbirke liturgičnih napevov »Liber usualis«, tudi Lasso svoje kompozicije ni gradil na koralnem cantusu firmusu.7 Lassov »Ecce, quomodo moritur Justus« je pretežno polifonski in oblikovan kot ena sama večja celota, pri čemer ni členjenje zdaleč tako pogosto in razločno. Kolikor že nastopi, je prikrito s tem, da se premor nikoli ne pojavi v vseh glasovih hkrati oziroma da njihovo gibanje nikjer povsem ne zastane. Glede na kadenciranje in pavze lahko skladbo smiselno razčlenimo v tri stavke, od katerih končujeta prvi in drugi na dominanti oziroma toniki osnovne jonske tonalitete, medtem ko modulira zadnji stavek v dorski način, če je pri Gallusu in Ingegneri j u težišče na akordiki, stopa pri Lassu v ospredje melodija oziroma linija posameznih glasov. Ne glede na to zveni glasbeni stavek še vedno dovolj polno in masivno, kar je skladatelj dosegel z uporabo popolnih trizvokov, ki nastopajo pretežno v temeljni obliki. Nedvomno je izrazita melodična linija soprana, ki se razpne v ambitusu sekste in vključuje poleg postopnega gibanja tudi tereni in kvartni skok, tisto, kar že takoj na začetku najočitneje razlikuje prvi stavek Lassovega moteta od ustreznega pasusa Gallusove in Ingegneri j eve skladbe. Sicer pa je ta stavek tudi pri Lassu v bistvu homo-fonske strukture, le da učinkuje njegova homofonija maiij kompaktno, ker so posamezni glasovi že vse od tretjega takta dalje ritmično diferencirani. quo ¦ TRjo-do vio WP j i Jtv j j tU- tar ju -stzzs L =8= rrr t r.'r=j^r 77io-do trzo ------ ri — tur jzi-----suis -mo — rieuv ju -^suzs 7 ce quo ^ äc ce quo «l—J J fi z i.: irr* j i JJ ^-w fV-k r r • 1 p- |» If1^ r ^ quo -Triodo — ri - tur- y*- sćizs Ostala kompozicija je grajena polifonsko v smislu svobodnega kontrapunkta. Na začetku drugega stavka, kjer se melodična linija 7 Liber usualis, Tournai 1964, 767—768. 15 soprana še bolj razine, je skladâtej dosegel razredčitev zvočnega tkiva na ta način, da je dodelil daljši premor basu. Tä še pridružuje ostalim glasovom z ekspresivno melodično frazo šele na tekst »et viri iusti tolltintur«, kjer podpira proti kraju izraznost še kroitiätsko et ne j * j ttlo per ÖJ=^ cl—pit cor ------ de et p^m K^i~~r ma per — ci — pit -per a tgr t f stas et rie stas et Tie rr 4-4- j j. - ci— pit cor J. de et de et i i. i r r • E *rT- tas J* stt toi— um fzrr tj j 1 M I'^T'J ^^ 2h; ----- to~ J* iiJi ja a štt tot— Iziti stL toi— tim — tar e- *L e i L 1 é frffp* L É J* sé:* 6Ls— &yz —tür et obarvana harmonija (sosledje akordov g-mol, A-D-G-dur). Po zasnovi je prejšnjemu podoben tretji stavek. Tudi tu je značilna nä začetku razredčitev zvočnega tkiva, le da je tokrat premor v sopranu, na koncu pa harmonska okrepitev, ki je izvedena z modulacijo v dorsko tonaliteto. (Prim, notni primer ria istr. 17.) Po izvedeni analizi in primerjavi mote tov »Ecce, quomodo moritur Justus«, ki so jih napisali skladatelji Gallus, Ingegneri in Lasso, postane vse bolj jasno, zakaj je med temi prav Gallusov tisti, ki je že skozi stoletja deležen nezmanjšane slave. Čeprav gre v vseh treh primerih za umetniško vredne kompozicije, se nam ni težko odločiti, da postavimo glede tehtnosti na prvo mesto Gallusovo stvaritev. Vsekakor ta presega ostale znatno po neposrednosti in moči svojega izraza, zaradi česar näs najbolj prevzame in pretrese. V njej čutimo močno zavzetost avtorja, hkrati pa tudi neko stoičnost. Posebna odlika te skladbe je nedvomno v tem, da združuje preprosto, logično in vseskozi napeto gradnjo z nenavadno intenziteto izraza in globino izpovedi. Tako deluje ob Gallusovem motetu istoimenski in po strukturi sorodni motet M. A. Ingegneria, ki je po značaju otožnejši, meh- 16 fa - ff 'f ff i"/"/ JeriJ '?> ¦ r^ eL Zie ------ mo con-si-de — rat a ¦ et 7ie—mo con — si-de —rat a mm * pH f*