Poštnina ufa&ma ▼ emfovM.
Leto XI., št. 238
Ljubljana, torek 14« oktobra l?$c
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon ft.3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer.
nova ulica 4. — Telefon it. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St. 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana St 11.842; Praha čislo 78 180: Wien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št. 2440 (ponoči 2382). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št 190.
Rokopisi se ne vrača ja — Oglasi po tarifu.
Nov nezadosten predlog
koroških Nemcev
Koroški deželni zbor je včeraj pred svojim razidom sprejel sklep o ustanovitvi »kulturne komisije za jezikovno mešane kraje« - S tem naj bi bila izpolnjena svečana obljuba, dana Slovencem pred prebiscitom
Dunaj, 13. oktobra, g. Nocojšnji listi poročajo iz Celovca: Koroški deželni zbor je sprejel danes predlog pravnega aii ustavnega odbora, da se razpusti deželni zbor in izvedejo nove volitve dne 9. novembra t. 1. Na seji deželnega zbora je bilo ob enem sklenjeno, da se p stanovi za jezikovno mešano ozemlje pa Koroškem stalen kulturni odbor, k! bo podrejen deželnemu zboru in bo varoval posebne interese tega ozemlja. Vsapotrebna sredstva za to ustanovo bodo vnesena v proračun za 1931.
Poročilo, v katerem utemeljuje vlada svoj predlog, pravi med drugim, da gre za obljubo, ki je bila dana slovenskemu
delu prebivalstva na Koroškem dne 28. septembra 1920. Zaradi tega sklepa J3 bi! takrat ustanovljen poseben odbor za pritožbe in šolska vprašanja. Dočim je prvi uspešno zaključil svoje delo, ja prišlo v šolskem odboru le do priprav za kulturno avtonomijo slove Mih kmetov, ki pa so jo slovenski zastopniki v deželnem zboru odklonili. Da se dokaže slovenskim sodržavljanom ob desetletnici koroškega plebiscita čvrsta volja nemškega prebivalstva, da hoče izpoljeniti svoječasno obljubo, je bil predložen predlog, da se ustanovi kulturni odbor za jezikovno mešane kraje.
Ozadje izprememb v fašističnem svetu
Izpremembe v vodstvu fašistične stranke so v tesni zvezi z italifansko-
jugosl o venskimi odnošaji
Pariz, 13. okt. č. »Liberta« poroča
iz Rima o vzrokih odstopa glavnega fašističnega tajnika Turatija in pravi, da je glavni vzrok, zaradi katerega je moral Turati odstopiti, njegov razbo-riti govor, ki ga je imel nedavno na neki fašistični skupščini v Milanu. V tem govoru je med drugim naglašal, da bo moral fašizem doprinesti velike žrtve m da bo morala Italija, če hoče vidno izraziti svojo voljo, v kratkem napovedati vojno. »Liberta« pravi, da še ni povsem jasno, kaki razlogi so napotili Turatija k temu govoru. Misli pa, da Turati ni nastopal po lastni volji, marveč po izrecnem navodilu svojega vrhovnega šefa Mussolinija. Ko pa se je opazil učinek tega govora v inozemstvu in so se fašisti ustrašili posledic, so prisilili Turatija, da se je žrtvoval in odstopil, ker bi sicer lahko nastale resne komplikacije.
Pariz, 13. okt. d. Rimski dopisnik »Tempsa« javlja, da je večina članov no« vega fašističnega direktorija zbrana iz fa» fi stični h vodij, ki so igrali nekoč večjo vlogo v jadranskem vprašanju. Mnogi med njimi so naravnost po poreklu Dalmatinci ah Primorci Tako je bil Bachi voditelj re« Skih italijanskih nacionalistov, Umberto
KBnger pa je znan kot brvši reški legijo« nar in ravnatelj fašističnega kulturnega in« stituta. Opravljal je tudi dolgo čas« posle fašističnega tajnika na Reki. Imenovanje Giuratija za generalnega tajnika fašistične stranke spada tudi med ta imenovanja, ker je bil Giurati eden prvih legijonarjev v četah proslule ekspedicije Gabrijela d' Annunzija. Imenovanje teh oseb doka« zuje po mnenju »Temipsovega« dopisnika, koliko važnost polaga fašizem na razvoj raznih vprašanj na italijansko^ jug oslov en« ski meji in na položaj, ki vlada tamkaj po« slednje čase.
»Tribuna«, katere ravnatelj je dan ve* likega fašističnega sveta, piše, da je Mus« solini pričel dosledno izvajati perijodačno izmenjavanje svoje garde, upoštevajoč pri tem razne sposobnosti teh novih mož, ki odgovarjajo predvsem zahtevam časa. Ta« ko piše »Tribuna«, da je rme Giuraitija že sedaj vpisano z zlatimi črkami v zgodovi« ni fašistične revolucije tn da je osebnost prvega reda v tem zgodovinskem trenut« ku. Dodaja tudi, da Giurati ni človek % običajnimi sposobnostmi, temveč je prav posebno primeren za vodstvo v velikih zgodovinskih trenutkih, ki se najbrže bli« žajo.
Burna seja nemškega državnega zbora
Spopadi med komunisti in narodnimi socijalisti - Grozeča kriza Briiningovega kabineta
Berlin, 13. oktobra, s. 2e v zgodnjih jutranjih urah so se zbrale pred poslopjem idržavnega zbora velike množice radovednežev. Proti poldnevu je bila gruča okoli poslopja že skoraj neprodorna. Okoli 3. popoldne je morala policija pozvati ojačenje, ker .je skušalo občinstvo prirejati demonstracija. Iz množice so padali vzkliki: »Živel Hit-3>tJ Nemčija se probuja!« Policija se Je končno odločila, da izprazni okolico poslopja državnega zbora in zatvori v večjem obsegu vse dohode do njega. Pri tem se Je morala v izdatni meri poslužiti tudi gumijevk. Mnogo oseb je bilo aretiranih.
Prva seja novoizvoljenega državnega zbora je bila zelo živahna. Najbolj glasno so trčili skupaj komunisti in narodni socijalisti, ki so se obkladali z raznimi medklici lin psovkami. Ze davno pred napovedano ^otvoritvijo so bile tribune natrpano polne. Komunisti so prišli v dvorano v vsakdanjih oblekah, dasi so prej napovedovali drugače. dočim so se narodni socijalisti do zadnjega pojavili v prepovedanih uniformah svojih organizacij. Ko so pričeli stopati v dvorano, so jih sprejeli komunisti z burnimi vzkliki. Komunisti so najprej poskusili nekaj manjših obstrukcijskih manevrov. Med drugim je bil vložen tudi predlog, naj se ■državni zbor takoj razpusti.
Starostni predsednik 821etni poslanec ®entruma Herold je ohranil mirno kri in Je poimensko klicanje poslancev poteklo dovolj hitro. Burni prizori so se ponavljali tudi med pozivanjem poslancev. Narodni socijalisti so odgovarjali na komunistične medklice neprestano z vzkliki: »Naj živi Hitler!« Ko je predsednik klical ime državnega ^kanclerja, so zakričali komunisti kot en niož: »Diktatura lakote!« Narodno - socialističnega poslanca Gobbelsa so sprejeli s klici: »Doli z morilcem!« nakar so mu priredili narodni socijalisti burne ovacije.
Po končanem poimenskem pozivanju se je razvila dolga debata o poslovnem redu ter o dnevnem redu prihodnje seje. Pri tem je prišlo do ponovnih prerekanj med narodnimi socijalisti in komunisti. Končno so se zedinili, da se jutri sploh ne bo vršila seja državnega zbora, temveč v sredo, ko bo izvoljeno predsedstvo. Razen tega se bo razpravljalo tudi o socijalno - demokratskem predlogu, ki zahteva nadalnje znižanje plače državnega predsednika in ministrskih pokojnin. S tem je bila današnja seja državnega zbora zaključena.
Berlin, 13. oktobra, g. Kakor ee je zvede-
lo, se bo na seji državnega zbora ▼ sredo
razpravljalo tudi o predlogu nezaupnice proti Briiningovi vladi, ki so ga postavili komunisti.
Berlin, 3. oktobra, s. Državnozborska frakcija gospodarske stranke je sklenila, da pošlje po svojem predsedniku državnemu kancelarju pismo, v katerem bo sporočila, da je sklenila zaprositi državnega ministra dr. Bredta, naj da svoj ministrski portfelj na razpolago, da bi napravil prosto pot za potrebno sestavo nove vlade, ki naj bi izpopolnjena s strokovnjaki mnogo bolj predstavljala voljo večine nemškega naroda kakor današnja.
Berlin, 13. oktobra, d. Kakor se zatrjuje,
bo Briiningova vlada komaj preživela prve dni novega državnega zbora. Parlamentarni klub nemške narodne ljudske stranke Je včeraj sklenil, da bo predlagal t državnem zboru nezaupnico vsem članom vlade. Razen tega je že v soboto sklenila zveza nemških dežel, da priporoči ministru Schieleju demisijo.
Minister Flandin v Budimpešti
Budimpešta, 13. okt. AA. Francoski tr« g »vinski minister Flamdiin je posetil davi regenta Hortyja, ki ga je sprejel ▼ 30 min. trajajoči avdijenci. Dopoldne se je Flan« din sestal z madžarskim trgovinskim mi« nistrom Budom, s katerim je razpravljal o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, in o zadevah, ki se bodo raz« praivljale na prihodnji ženevski konferenci.
Budimpešta, 13. oktobra. AA. Francoski minister za trgovino Flandin je prispel snoči v Budimpešto ter odpotuje v torek zvečer v Beograd.
Kralj Boris v Italiji
Rim, 13. okt. AA. Agenzija Štefani po« Toča, da je bolgarski kralj Boris pripcrto« val v Sam Rossore, kjer ga je pričakal kralj z vso kraljevsko rodbino ter višji dvorni uradniki. Čepraiv je vladalo ta dan hudo neurje, je prebivalstvo Rossora z na* vdušenjem pozdravilo kralja Borisa.
Sofija, 13. oktobra, s. Bivši car Ferdinand bo s privoljenjem vlade prisostvoval poroki svojega sina kralja Borisa.
Ha stražo za naš Jadran!
Odločna resolucija glavnega odbora »Jadranske straže" povodom ponavljajočih se fašističnih groženj in izzivanj
Spfit, 13. oktobra, r. Včeraj je v Splitu zaključil svojo sejo glavni odbor »Jadranske straže«, ki je zasedal 11. in 12. oktobra pod vodstvom svojega predsednika bana dr. Tartaglie. Na seji so razpravljali zlasti o delu za okrepitev organizacije in za razširjenje pomorske popagande med prebivalstvom; v tem pravcu so bili sprejeti razni sklepi. S sej so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku Petru, ministrskemu predsedniku, ministru vojske in mornarice ter komandantu mornarice. Ob zaključku sej je bila sprejeta naslednja resolucija: »Delegati »Jadranske straže« iz Beograda, Cetinja, Dubrovnika, Karlovca. Kragujevca, Ljubljane, Maribora, Niša. Novega Sada, Osjeka, Prištine, Sarajeva, Skoplja, Splita, Sušaka, Valjeva, Velikega Bečkereka, Vranja, Zagreba in Zaječarja skupno s člani izvršnega odbora obnavljajo na sestanku dne 11. in 12. oktobra v Splitu najprvo svojemu vzvišenemu vladarju in kralju ter svo-
jemu pokrovitelja prestolonaslednika svečano zaobljubo, da bodo vršili svojo nalogo, da bodo gojili med našim prebivalstvom ljubezen do našega Jadranskega morja ter zavest o važnih narodnih in državnih interesih, ki so zvezani s tem morjem in ki zanje že danes kaže vsa Jugoslavija brez razlike plemen, ver in stanov čedalje večje razumevanje.
Delegati Jadranske straže iz vse države smatrajo obenem za svojo dolžnost. da v imenu pravičnosti in humanosti pred vsem kulturnim svetom ožigosajo borbo, ki stremi za brezobzirnim iztrebljenjem jugoslovenskega naroda, in da v imenu vzvišenih načel, ki na njih temelje svetovni mir in naloge Dni' štva narodov, opozori mednarodno zavest na neresnično in miru nevarno kampanjo, ki jo vodi tisk v Italiji o izmišljenem itaiijanstvu Dalmacije in za nasilni napad na naše morje in Primorje Storiti mora to tembolj, ker se razvija ta propaganda neovirano in je vsak dan bolj organizirana.
Trdno smo uverjeni, da je splošno znana resnica o Jugoslovenstvu vzhodna jadranske obale, ki so jo priznavali tudi najsvetlejši italijanski duhovi in ki je potrjena ne samo z globokim prepričanjem prebivalstva, temveč tudi z odločno voljo vsega jugoslovenskega naroda, da brani "n varuje to morje.
Delegati Jadranske straže odklanjajo v imenu vsega naroda najodločneje vsako imperijalistično težnjo po našem morju in po našem ozemlju in izjavljajo, da je treba proti tem težnjam zgraditi mirno, toda močno organizacijo narodne pripravljenosti, ki naj zvesto in z zanosom podpre prvega čuvarja integritete naše domovine, našega vzvišenega in modrega kralja v njegovem prizadevanju za okrepitev in napredek naše domovine in našega naroda ter da z vsemi silami pospeši rajvoj Jadranske straže, ki so ji na nezlomljivi zastavi utisnjene kraljeve besede, da stoji vsa ujedinjena domovina kot en mož za obrambo našega morja od teh teženj.*
Gospodarska kriza v Italiji
Pravi vzrok vedno češeih Mussolinijevih gospodarskih govorov — FaSizem si je izbral najslabšo pot za rešitev svojih gospodarskih težkoč
Pariz, 13. oktobra. M. Italijanski emigrantski Kst »Liberta« objavlja pod naslovom »Govori g. Mussolinija in gospodarske težkoče Italije« daljši članek, v katerem pravi med drugim:
»G. Mussolini v zadnjem času vedno češče govori o problemu revizije sindikalnih organizacij. Nedavno je izjavil, da je treba po petih letih udejstvovanja spraviti te organizacijo v sklad s sedanjim gospodarskim stanjem države. Pravega razloga za to pa gospod Mussolini ni navedel, kajti vzrok je predvsem v vedno večji nezadovoljnosti delavcev in delodajalcev z obstoječo ureditvijo korporacij, v katerih se mnogo več razpravlja o politiki kakor pa o od-nošaju dela do kapitala. G. Mussolini je govoril tudi o gospodarskem položaju in naglašal, da se gospodarska kriza ne občuti samo v Italiji, marveč po vsem svetu in da je gospodarska kriza v Italiji še najmanjša. Pravo stanje stvari je seveda docela drugačno. Fašistična Italija stoji pred zelo resno gospodarsko krizo. Inozemstvo vedno bolj zapira
svoj mošnjiček in Italija že skoro nikjer ne more več dobiti posojila. Država se ne more več boriti proti vedno bolj naraščajoči draginji. Število konkurzov narašča od dne do dne, državna blagajna je vedno bolj prazna in fašistični voditelji skušajo samo še rešiti, kar se rešiti da. Najhujše zlo za Italijo je brezposelnost; število brezposelnih znaša že sedaj pred zimo nad 400 tisoč. Najhujša je brezposelnost v Lombardiji in Benečiji. Položaj delavstva pa je povsod obupen. Povprečno zasluži delavec 40 do 50 lir na teden, pri tem pa dela mnogokrat samo po en teden v mesecu. Pri takem stanju stvari je razumljivo, da trka Mussolini na patrijotizem celokupnega naroda. G. Mussolini sam priznava, da bo moral fašizem v bližnji bodočnosti premagati velike težkoče, in zato mislimo, da ni niti dobro niti zdravo za režim in za ves italijanski narod, da stalno manifestirata svoje neprijateljstvo do sosednih držav. To je najslabša pot za rešitev takih problemov.«
Pospešeno delo v Državnem svetu
Beograd, 13. oktobra. AA. Na predlog predsednika Državnega sveta dr. Ninka Perica je ministrski predsednik general Živkovič odredil, da vsako ministrstvo de« legira začasno v Državni svet po enega starejšega tajnika, da bo mogel Državni svet pospešeno dokončati zaostalo delo. Na ta način je Državni svet začasno do« bil 12 novih tajnikov, s čimer je omogo* čeno, da bo imel seje i dopoldne i popol« dne, ker bo zdaj več delovnih moči za od« pravljanje tekočega posla. Pričakuje se, da bodo tako v nekaj mesecih rešeni vsi posli, ki so v zastanku, čeprav jih je ne« kaj tisoč, tako da bo Državni svet potem popolnoma ažuren.
Slovanski zdravniki
v Beogradu
Nova ureditev orožnišlrih prejemkov
Objava zakona o žandarmeriji - Prejemki se dete na osnovno in položajno plačo in doklade
Beograd, 13. okt. p. Današnje »Službene Novine« objavljajo novi zakon o žandar« meniji. Zakon, ki stopi s tem dnem v ve« ljavo in o kaiterem smo na kratko že po« ročali, vsebuje glede ureditve dohodkov žandairmerijskega osobja naslednje važ* nejše določbe:
Aktivni žandatmerijski oficirji imajo enake dohodke kakor oficirji aktivne voj« ske, razen tega pa dobivajo še posebne doklade, ki se ne glede na čin in položaj ravnajo po službeni dobi ter znašajo do 5. službenega leta 840. od 5. do 10. leta 1080, od 10. do 15. leta 1320, od 15. do 20. leta 1560, od 20. do 25. leta 1800, od 25. do 30. leta 2040 ir. od 30. službenega leta dalje 2280 dinarjev letno. Komandant žan« danmerije dobiva racten tega letno še 5000 Din, njegov pomočnik pa 3000 Dim dokla« de. Enake določbe veljajo tudi za totem dantske m sodne oficirje ter vojaške urad« nike, ki so t službi pri žandarmeriji. Te doklade tvorijo sestavni del plače to se vpoštevajo tudi pri določitvi pokojnine, ako ima dotični žandairmerijski uslužbenec najmanj deset službenih let ali če je pred tem časom ▼ službi postal nesposoben za službo.
Moštvo žandarmerije prejema osnovno in položajno plačo ter doklade v naturi in denarju, obleko, kurivo, razsvetljavo, po« trebno orožje to stanovanje ter vse ostale potrebščine, potrebne za izvrševanje žan« darmeriiske službe. Žandarmerija na ko« njih dobiva konje od države, oni pa, ki imajo lastne konje, dobe poleg krme še letno po 720 Din odškodnine. Denarni prejemki orožniškoga moštva se dele na osnovno to položajno plačo, dragtojsko do« klado, redno to povečano stanarino, oseb« no to rodbinsko doklado.
Osnovna plača moštva je razdeljena na tri kategorije, vsaka kategorija po 10 sto« penj. V prvo kategorijo spadajo naredniki« vodniki, činh osnovna plača znaša po stopnjah 2700 do 8580 Dto letno. V IT. ka« tegoriji so naredniki to podnaredniki. či« iih plače znašajo po stopnjah 2400 do 6960 Din letno. V III. kategorijo sipadajo ka« plarji in stalni žandarji, ki prejemajo 2100 do 5340 Din osnovne plače letno.
Za določitev stopeni se računajo efek« tivna službena leta. Onim žandarjem, ki
so služili med vojno ▼ redni vojski ali kot dobrovoljci srbske in črnogorske armade, se štejejo ta leta v žandarmerijsko služba Žandarski pripravniki dobivajo letno 2760 Dto, začasni žandarji 2100 Dto, kadrovci pa 1800 Dto letno.
Položajne plače dobi naredniksvodnSc 3000 Dto, po štirih letih službe 4200 Dto; narednik 1680 Din, po štirih letih službe 2400 Dto; podnarednik 1440 Din. kaiplar 1080 Din, po 12 letih službe 1440 Din; stalni žandar 960 Dto.
Neoženjeni žandarji dobe stanovanje r naturi, oženjen-i pa dobivajo posebno sta« narino, ki je odmerjena takole: narednik« vodnik v prvih 15 letih službe 1200 Dto, v nadaljnji dobi 1500 Dto letno; narednik in podnaTednik v prvih 17 letih 1020 Din, v nadaltoii dobi 1200 Dto. kani ar H in stal« ni žandarii v prvih 15 letih 900 Din, v na« daljnji dobi 1080 Din.
Glede osebnih to dTagtajskai dofclad re« Ijajo določbe kakor za ostale državne uradnike civilnega reda. Razen teh pre« jemkov dobivajo dvorni žandarji letno še 720 Dto posebne doklade za obleko. Žan« darji to njihove rodbine imajo pTavico do brezplačnega zdravljenja v državnih to sa* moirpravnih bolnicah. Za časa bolovania prejemajo vse svoje prejemke, kakor da bi vršili redno službo.
Za pokojninski sklad vplačujejo rs! Jan« darji po 3 % vseh svojih rednih mesečnih prejemkov. Ta znesek se odtegne pri iz« plačilu mesečnih preiemkov in naloži pri pristojni finančni direkciii. To se bo prak« ticiralo tako dolgo, dokler ne bo deftoi« tivno rešeno vprašan i e penzijskega fonda za vse državne uslužbence.
Službovanje v Južni Srbiji 6e računa dvojno pri odmeri penzije.
Dela na mostu Beograd - Pančevo
Beograd, 13. oktobra p. Dela pri zgradbi mostu Beograd-Pančevo naglo napredujejo. Priprave za montažo železnega ogrodja se bližajo koncu in v kratkem bodo začeli montirati prve železne dele mostu. Tudi teren na obeh obalah je že pripravljen in splaniran. Na beograjski strani so porušili poslopje direkcije rečne plo- I vidbe ter podrli cel kompleks hiš.	1
Beograd, 13. okt. p. Nocoj so prispeli ▼ Beograd udeleženci vseslovanskega zdrav« niškejfa kongresa. Beograjski tovariši so jim priredili svečan sprejem. Jutri dopol« dne se bo vršila v dvorani Splošne držav« ne bolnice slavnostna seja beograjskega zdravniškega društva, ob 1. pa priredi mi* nister socialne politike banket pri »Srp« skem kralju«. Udeleženci kongresa osta« nejo par dni v Beogradu, da si ogledajo mesto to okolico; v sredo potujejo na Oplenac, da se poklonijo na grobu pokoj« nega kralja Petna.
Kongres kopališč
•	1	"1'VV
m zdravilišč
Beograd, 13. okt. p. Jutri bo otvorjen ▼
Vrnijački banji kongres zveze jug osi oven« skih kopališč, zdravilišč in sanatonijev. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje po« speševanja in razvoja jugoslovenskih zdra* vilišč v zvezi z razvojem tujskega prome« ta Poleg zastopnikov ministrstva socialne politike, trgovine in financ se bodo udele« žili kongresa tudi zastopniki jugoslovenske zveze za tujski promet.
Iz državne službe
Beograd, 13. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil upokojen načel« nik ministrstva pravde Hasan Rebac. Va« kufski sabor v Skoplju ga je imenoval na podlagi zakona o islamski veroizpovedi za svojega predsednika.
Novoimenovani pomočnik ministra za promet inženjer Peter Senjanovič je da« nes nastopil svojo službo-
S sklepom ministra za prosveto sta po« stavljena za suplenta v 9«I na učiteljišču v Mariboru Jofim Benarin iz Gorice in Ema Trobej iz Tržiča.
Ministrstvo za socialno politiko m na« rodno zdravje je sprejelo ostavko na dr« žavno službo g. Marka Jovana, pripravna« ka pri inšpekciji parnih kotlov na banski upravi dravske banovine.
Silno neurje nad Zagrebom
Zagreb, 13. okt. n. Dočim je vladalo zadnje dni v Zagrebu in na Hrvatskem še kolikor toliko lepo vreme in je Sava nara« ščala samo vsled deževja in nalivov v dravski banovini, je danes popoldne tudi nad Zagreb prihrumelo neurje. Okrog 3. popoldne se je ulila taka ploha, da so bi« le ulice na mah izpremenjene v deroče potoke. Kanali niso mogli več požirati vode, ki je zato v širokih rekah drvela po ulicah in vdrla v nižje ležeče lokale, sta« novanja, skladišča in kleti. Na pomoč je moralo prihiteti gasilstvo in vojaštvo, ki je še v pozno noč črpalo vodo in reševalo blago. Na nebu pa se že zopet zbirajo črni oblaki, tako, da se bo najbrže pozno ponoči vlila nova ploha. Sava je naglo naraščala in je do večera dosegla že 7 me* trov nad normalo. Tudi Krapina je zelo narasla ker je po vsem Zagorju divjala nevihta. Med nevihto je udarila strela v vasi Ivanec ter je nastal požr, ki je vpe« pelil 19 poslopij. Ljudem so zgoreli veči« noma vsi letošnji pridelki in je škoda tem občutnejša, ker ni bil nihče zavarovan.
Nauk celovških svečanosti
Ljubljana, 13. oktobra.
V	Celovcu, tem nekdanjem ognjišču prebujajočega se slovenstva, so bile včeraj zaključene nemške plebiscitne svečanosti. Trajale so skoro vse leto in so prav po nepotrebnem znova odpirale žc na pol zaceljene rane ter še bolj poglobile prepad med zavednimi koroškimi Slovenci ter njenimi nemškimi in ponemčenimi sodeležani. 2e samo po sebi je v današnjih razmerah za konsolidacijo in pomirjenje Evrope vse prej kakor koristno, ako se prirejajo tako bučne in demonstrativne svečanosti v spomin na dogodke, ki so temu ali onemu narodu v bolestnem spominu. Plebiscitna proslava na Koroškem bi bila etično in politično upravičena le, ako bi pomenila akt sprave in po-zabljenja, akt narodnostne strpnosti in mednarodnega zbližanja.
Čeprav je bilo že od vsega početka jasno, da koroška plebiscitna proslava ne bo taka, temveč da bo izrazito nemško nacionalistična in naperjena proti koroškim Slovencem, s tem pa tudi pri vsem Jugoslovenom. je vsa naša javnost vendar ohranila mirno kri in se je strogo varovala vsega, kar bi moglo kaliti prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in avstrijsko republiko ali pa med jugoslovenskim in nemškim narodom. Jasno je danes vsem objektivnim poznavalcem razmer, da se nam je 1. 1920. na Koroškem zgodila velika krivica. Kljub temu jugoslovenska javnost lojalno priznava ustvarjeni položaj in ne zahteva ničesar drugega, kakor da Nemci na Koroškem izpolnijo svojo svečano obljubo, ki so jo bili pred plebiscitom dali koroškim Slovencem, in da tem svojim državljanom omogočijo kulturne države vredno življenje v javnosti.
V	teh mejah so se gibali tudi vsi članki, s katerimi so se naši listi spominjali žalostne desetletnice. Toda šovinistični koroški Nemci so slabo kvi-tirali to našo lojalnost. Ne le da svojih svečanih obliub tekom vseh desetih let niso izpolnili, ne le. da so neprestano nadaljevali z nasilnim raznarodova-
njem slovenskega rodu na Koroškem, še svojim plebiscitnim svečanostim, posebno njihovemu nedeljskemu zaključku so dali ost, ki je bila ostenta-tivno naperjena proti koroškim Slovencem, naperjena pa tudi proti Jugoslaviji. Skozi in skozi slovensko Mežiško dolino so v nedeljo slikali v Celovcu kot izgubljeno nemško pokrajino in zahtevali njeno zopetno združitev z nemštvom. In to vpričo predsednika avstrijske republike in najvišjih predstavnikov Avstrije!
In še znova so prevarali koroške Slovence. Pred desetimi leti so jih snubili in mamili z gesli »Koroška Koro-cem!«, »Nedeljena Koroška!« itd. O nemŠtvu takrat ni bilo govora. V nedeljo pa so v Celovcu proslavljali Karavanke kot mejo velike Nemčije, Koroško pa slikali kot predstražo ger-manstva na pohodu proti jugu in vzhodu. Poleg izzivanja koroških Slovencev je v takih geslih, zlasti ako se postavljajo vpričo oficijelnih in odgovornih predstavnikov države, brez dvoma tudi precejšnji izzivanje sosednih držav in vse Evrope, ki hoče miru in odklanja vsak imperi.ializem.
Docela v skladu s tem postopanjem je tudi način, kako so v nedeljo v Četo v cu sprejeli jugoslovenske novinarje ki so p'.šli poročat o plebiscitni svečanosti Uradno so jim hoteli onemogel:: n"hovo delo, prepovedali so jim pr:so-stvovanje oficijelnim svečanostim, prepovedali delati zapiske in prepovedal tudi oddajati telefonska poročila; prepovedali so jim sploh vsako novinarsko udeistvovanje. Seveda svoje prepovedi niso mogli izvesti, značilna pa je le. Pravega vzroka za njo sploh ne vemo Razlagati si je ne moremo drugače, kakor s — slabo vestjo. Uradni krogi v Celovcu so se pač zavedali, da bo plebiscitna proslava v kričečem nasprot-stvu z večnimi in glasnimi zatrjevanji Avstrije, kako zelo je lojalna in miroljubna.
Taka je res bila ta celovška proslava. Zato je noučna za nas, poučna pa tudi za vso Evropo.
Vrhpoljski umor še vedno nepojasnjen
Fašistični listi sodijo, da so atentatorii ušli čez mejo -Vtis neuspesne preiskave skušajo zakriti s poročili o pripravah za nove atentate
Trst, 13. oktobra č. Tržaški in ostali fašistični listi so vse zadnje dni samo vedno iznova napovedovali senzacionalna razkritja preiskave o vrhpoliskem umoru, 'včeraj in danes pa so umolknili. Le »Popolo di Trieste« naglasa, da kljub temu, da morilcev še niso mogli prijeti, preiskava dokazuje, da je bila na delu tajna organizacija, kj izvaja teror ia širi protiitaliiansko propagando v obmejni coni, da bi preplašila lojalno prebivalstvo. List misli, da so storilci pobegnili preko meje. Pravi, da so oblast! dobile v roke fotografijo enega izmed morilcev, tako da ne bo težko razkrinkati vse. »Piccolo* pa piše, da čeprav morilci morda ne bodo aretirani, je upravičena nada, da se bo izvedelo, kdo so bili.
V nadaljnjih poročilih si fašistični listi ze-k) nasprotujejo. Dočim piše »Popolo dl
Trieste« o velikem številu aretirancev, kl da jih je nad 100, trdi »Piccolo« da je bilo samo 14 ljudi aretiranih, a še od teh bodo šti rje v kratkem izpuščeni.
Da bi neuspeh preiskovalnih oblasti nekoliko zabrisali, prinašajo listi poročila o razkrinkanih pripravah za nove atentate. Baje se je pripravljal atentat na vlak v bližini Gorice. To so izvedele oblasti iz nekega zaplen i enega pisma (fašistični listi s tem nehote priznavajo, da odpirajo na italijanskih poštah pisma). V zvezi s tem razkritjem je bilo izvršenih zopet več aretacij. Policija je baje zaplenila tudi ključ za šifriranj e in misli, da bo sedaj odkrila še marsikaj. O vsem tem bo javnost še pravočasno obveščena,« zaključujejo listi svoja poročila.
Kongres jugoslovenskega ženstva
Redna glavna skupščina jugoslovenskega ženskega saveza v Zagrebu - Zadovoljiva bilanca preteklega leta
Zagreb. 13. oktobra, n. Včeraj je bila v dvorani Glasbenega zavoda slovesno otvorjena deveta redna glavna skupščina Jugoslovenskega ženskega saveza. Slovensko žen-stvo zastopajo na zborovanju ga. Minka Go-vekarjeva, Alojzija Štebijeva, Marija Bajto-va in Angela Pristova iz Ljubljane ter Ivanka Lipoldova. Anica Ašičeva, Vlasta Vrhnikova, Mira Rozmanova in Ljudmila Poljančeva iz Maribora. Otvoritve se je udeležila tudi dvorna dama gdč. Grujič, kot zastopnica Nj. Vel. kraljice. Od oficijelnih predstavnikov so bili navzoči ban dr. Silo-vič, general Stojšič, župan dr. Srkulj in odposlanci ministrstva prosvete, narodnega zdravja in trgovine.
Kot domačinka je pozdravila udeležence kongresa in došle goste g. Zlata Kovačič-Lopašič, nakar je povzela besedo predsednica Saveza ga. Leposava Petkovičeva ter otvorila zborovanje. V svojem govoru je poudarjala, da je podan tudi jugoslovenskemu ženskemu savezu z ustanovitvijo Jugoslavije trden temelj ter da šteje danes organizacija 450 društev z nad 40.000 članicami. Jugoslovensko ženstvo si je potom svoje organizacije priborilo ugled ne samo doma, marveč tudi v inozemstvu, kjer zavzema važno mesto v mednarodni ženski organizaciji. V svojem nadaljnjem govoru je nato na krat- ( ko podčrtala glavne točke programa ženskega pokreta v Jugoslaviji in končala svoj govor z ugotovitvijo, da se tudi ženske, kakor vsi stanovi Jugoslavije bore za mir, ki je največji ideal vsake matere.
Po izvolitvi predsedništva je prešla skupščina na dnevni red ter pričela razpravo o poslovnem poročilu za preteklo leto. Poročilo navaja propagando za žensko organizacijo v državi in sodelovanje z velikimi mednarodnimi ženskimi organizacijami. Savez se je zanimal tudi za vse one zakonske načrte, ki se tičejo žene in posveča posebno pažnjo načrtu državljanskega zakonika. V vrsti prireditev omenja zlasti materinski dan in dan miru. V preteklem poslovnem letu je prišlo do znatne poglobitve stikov z rumunskim, grškim in bolgarskim ženskim savezom. Blagajniško poročilo navaja, da Je imela organizacija 85.000 Din dohodkov in 57.000 izdatkov. Poročilo ie bilo soglasno sprejeto.
Nato so pozdravili zborovanje ga. Marina Govič, inšpektorica prosvetnega ministrstva,
nadalje ban dr. Šilovic in mestni župan dr. Srkulj, nakar so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kraljici in kralju. Po skupščini so se udeleženke korporativno podale k spomeniku Strossmaverja ter tam položile venec. Popoldne je bila otvorjena razstava ženskih ročnih del, ki vzbuja splošno zanimanje.
Danes je skupščina nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu so bili referati o raznih ženskih vprašanjih. Med drugimi je govorila ga. Rožmanova iz Maribora o ženski šolski izobrazbi ter zahtevala, da se priznajo absolventkam meščanskih šol pri vstopu v učiteljišče enake pravice kakor absolventkam nižjih srednjih šol. Ga. Minka Gove-karjeva je govorila o ženskih organizacijah in podertavala potrebo sistematične akcije. Nadalje je v svojem referatu postavila zahtevo, da dobe gospodinje nadzorstvo nad prodajo živil, ker je prehrana najvažnejši problem rodbinskega življenja, zlasti za srednji in delavski stan. Skupščina se bo jutri nadaljevala.
Potres na Tirolskem
Inomost, 13. okt. s. Listi prinašajo nove podrobnosti o škodah zadnjega potresa na Tirolskem. V Namlosu ni ostala nobe« na stavba nepoškodovana. Podstavek elek« trame je razdrl in razdejal ostalo poslop« jp, tako da ie morala elektrarna prenehati obratovati. Tudi vodovod je močno po« škodovan. V vasi se je podrlo okoli 20 dimnikov. V vzhodnem delu vasice Hei« terwang je počila zemlja. Razpoklina se vleče pod neko hišo, v kateri zaradi tega ni mogoče stanovati. Pojav je izzval med prebivalstvom splošno paniko. Tudi vaška cerkev in stoln sta poškodovana.
Nov volilni zakon v Egiptu
Kairo, 13. oktobra AA. List »Elahram« poroča iz verodostojnega vira, da bosta bržkone 20. oktobra istočasno objavljena novi volilni zakon in kraljevski dekret o razpustu zbornice in senata ter vseh občinskih svetov. Nove volitve ne bodo pre : januarjem, število poslancev in senato jev bo izdatno omaieno. Vlada je skk n-Ia, da dokonča gradbena dela na jezu pri Assuanu v lastni režiji.
Uspešno sodelovanje vlade in naroda
Informativno potovanje ministrov po Vojvodini - Minister Kumanudi o uspehih novega režima
Paneevo, 13. oktobra r. Včeraj so imeli ministri gg. dr. Kumanudi, dr. Srškič in dr. Demetrovič v Pančevu konferenco z gospodarskimi zastopniki iz Pančeva in okolice, ki so razložili ministrom želje in potrebe prebivalstva. Pri tej priliki je imel minister Kumanudi daljši govor, v katerem ie orisal delo in politiko vlade ter izvajal med drugim:
»Niso nam potrebne stranke, ker črpamo podporo za vse, kar delamo, iz prepričanja, da je vse to dobro in da odgovarja potrebam naroda. V zadnjih desetih letih našega državnega življenja ni šlo ničesar naprej, marveč ie vse propadalo. Sedaj pa smo dobili enotno ime države, dobili smo dobro upravo in razdelitev države na banovine. Jugoslavija ie simboi; v tej sami besedi je izražena enakopravnost vseh državljanov. Izenačena je večina vseh naših zakonov, ki so nas deset let delili. Za vse to gre v prvi vrsti zahvala Nj. Vel. kralju Naša država ie bila poprej urejena centralistično, kar je otežkočalo pravilen razvoj ker je bil center preveč oddaljen od mnogih pokrajin v državi. Res je, da smo fmel' oblasti, toda te niso odgovarjale potrebam. Sedaj imamo banovine, kojih centri so narodu bližji in lažje dostopni. Tudi med uradništvom ie bilo marsikaj slabega in nepravilnega: danes je vse to izločeno in sedanji uradniški kader je dober in pošten. Državni proračun ie nekoliko večji, kakor so bili prejšnji, vendar pa narod vsled tega ne trpi nobene škode. V proračunu ni deficita.
V zunanjem svetu zavzema naša država ugledno mesto. Povsod v inozemstvu govore o naši državi z največjim spoštovanjem. To ie dokaz, da je naša država močna na zunaj in na znotraj. Naša država ie vsesko-
zi miroljubna in zaradi tega zanesljivo jamstvo miru v Evropi.
Vse to, kar sem Vam tu navedel, smo dobili po 6 januarju. Treba pa je sedaj pogledati kaj smo izgubili. Izgubili smo parlament. Odkrito vas vprašam ali je komu žal, da smo izgubili Narodno skupščino? Neki latinski pregovor pravi, da se o mrtvih ne sme govoriti slabo. Toda žal to ne more veljati za bivšo Narodno skupščino. Parlamentarizem preživlja po vsem svetu veliko krizo. Pri nas doba parlamentarizma ni mogla končati drugače kakor ie. Ohranili pa smo, kar je bilo dobrega. Rešen in oproščen strankarskega pritiska, ima danes vsak državljan popolno zaščito svoje imovine in svoje osebe, a to ie osnovni pogoi svobodnega življenja državljana. Če se odšteje to, kar je še slabega in kar se bo sčasonia še popravilo, potem moremo samo želeti, da se sedanje stanje v državi podaljša in nadaljuje.
Obstojajo seveda tudi pritožbe. Če pa iih proučimo, pridemo do zaključka, da ni med temi pritožbami ničesar takega, kar bi se s trudom in delom ne dalo popraviti in izboljšati. Potrebno ie le. da primemo vsi za delo in da zastavimo v službi kralja in domovine vse svoje sile za napredek in srečno bodočnost vsega narorin :i> vse države.«
Vršac, 13. oktobra p. Na svojem informativnem potovanju po Vojvodini so ministr! dr. Srškič. dr. Kumanudi jn Demetrovič včeraj popoldne prispeli v Vršac, kjer so bili prav tako slovesno sprejeti od mnogo-broinega prebivalstva kakor v Pančeyu. Tudi tu so imeli konferenco s predstavniki naroda ter poslušali njihove želje in zahteve. Davi so se odpeljali v Veliki Bečkerek. kjer se je vršila slična konferenca.
Ustanavljanje sreskih prosvetnih zadrug
Važen pravilnik prosvetnega ministrstva — Zadruge bodo organizirale podeželsko prebivalstvo za samoizobraževalno delo
Beograd, 13. oktobra AA. Odsek za narodno prosveto v ministrstvu prosvete je obvestil banske uprave, da je minister prosvete odobril pravilnik o sreskih prosvetnih poljedelskih zadrugah. Delo teh zadrug bo temeljilo na zakonu o narodnih šolah, kakor tudi na pravilnikih in uredbah, ki iih bo izdalo ministrstvo prosvete. Nadzorstvo nad temi institucijami bo ministrstvo prosvete vršilo deloma neposredno, deloma posredno preko sreskih načelnikov, prosvetnih referentov in banskih uprav (prosvetnih oddelkov.)
Sieske prosvetne zadruge bodo pomenile velik napredek za podeželje in bodo imele nalogo, da organizirajo samoizobraževanje
podeželskega prebivalstva ob podpori države, banovine in občine.
Kot organizacije samega naroda na zadružni podlagi bodo prosvetne zadruge največja podpora prosvetnim in šolskim ob-lastvom pri njihovem delu za širjenje narodne zavesti in narodne prosvete. Zato je ministrstvo prosvete zahtevalo, da kraljevske banske uprave priporoče vsem učiteljem in učiteljicam na svojem teritoriju, da čim agiineie delajo za ustanavljanje in vzdrževanje teh zadrug, da v njih požrtvovalno sodelujejo in jih propagirajo. O vseh osnovanih zadrugah bodo sreski prosvetni referenti vodili točno evidenco, smatrajoč jih za prosvetne in kulturne ustanove.
Narodno-socijaiistični izgredi na Dunaju
Ob proslavi desetletnice koroškega plebiscita Je došlo do krvavega spopada med narodnimi socialisti in policijo, ki je prepovedala pohod
po mestu
Dunaj, 13. oktobra, d. Včeraj dopoldne sc priredili dunajski narodni socialisti velik manifestacijski shod in obhod po dunajskih ulicah v proslavo desetletnice koroškega plebiscita. Manifestaeijsko zborovanje je bilo sklicano na Heldenplatzu.
Policija je na podlagi splošne prepovedi sklenjenih pohodov po Dunaju prepovedala manifestacijski sprevod narodnih socialistov ter jih pozvala, naj se razide.io. Ti pa se za opozorila policijskega svetnika dr. Denka niso zmenili ter nadaljevali svoj pohod med vzklikanjem Hitlerju in klici
»Nemčija vstani!« Končno je policijski sv. dr. Denk pozval policijske stražnike, naj z gumijevkami razženejo neposlušne narodne socialiste, ki so mu že pričeli dejansko groziti, da ga bodo pretepli. V hipu se je vnela poulična bitka, v kateri so pele gumijevke in padali udarci s pestmi na vse strani. Tla je pordečila kri. Obležalo je pet narodnih socialistov težje ranjenih, dočim so odnesli štirje lažje poškodbe. 17 najsilnejših prete-pačev je policija aretirala, med njimi tudi voditelja dunajskih narodnih socialistov Frauenfelda.
-O-
Izgredi hitierjevcev v Berlinu
Narodni socialisti so demoiirali več velikih trgovin — Napadi na Žide
Berlin, 13. okt. g. Danes popoldne so se vršile v notranjem mestu velike narodno* socijalistične demonstracije. Močni oddel* ki narodnih socijalistov so se po dobro zamišljenem načrtu zbrali pred velikimi trgovinami v središču mesta ter razbili s kamenjem ogromna izložbena okna pri \Vertheimu, Tietzu, Adamu itd. Policija je bila sicer takoj na mestu, vendar so med tem demonstranti že razdejali poslovne prostore velike trgovine s kužohovino Griinfeld in kavarne »Dobrin«. Policija je med tem aretiralo velik o število oseb, ostale razgrajače pa potisnila v Friedrichs« in Leipzigerstrasse, kjer so se izgredi po« novili. Demonstranti so tudi tukaj razbili mnogo izložbenih oken. Ojačenja za poli« cijo so prispela v avtomobilih, vendar ni«
so mogli aretirati skoraj nikogar izmed de« monstrantov, ker so se bliskovito razgu« bili po sosednih ulicah. Potsdamer* in Leipzigerplatz sta zaprta. Hackenkreuzler« ji so pretepli nekaj oseb, o katerih so do* mnevali, da so židovskega pokolenja.
Katoličani m Hitlerjev pokret
Berlin, 13. oktobra s. Odlok škofa v Mainzu, ki je z grožnjo izključitve iz cerkve prepovedal katoličanom članstvo v narodno socialistični stranki, je izzval v vseh katoliških krogih veliko pozornost. Na vprašanje berlinskih katoličanov v ta-mošnjem škofijskem ordinarijatu je izjavil škof, da velja ta škofovska odredba samo za. področje škofije v Mainzu in ne za ostale katoličane v Nemčiji.
Vzroki katastrofe „R 101"
Glavni povod nesreče je bila preobteženost zrakoplova. — Prevelika
zaupljivost vodstva »R 101«
Pariz, 13. ckt. AA. Z letališča v Beau« vaisu je včeraj odletelo v London letalo z aparati za pilotažo. ki so jih našli na uni« čenem zrakoplovu »R 101«. Aparate bodo preiskali v Londonu v specijalnem labora* toriju. Angleška komisija, ki je preisko« vala vzroke nesreče, je včeraj končala svoje delo in so sc člani komisije danes napotili v Pariz S seboj so odnesli vse do* kumente in podatke prič o poteku nesre* če Komisija se bo sestala v angleškem poslaništvu v Parizu, kjer bo odločila o nadaljnji usodi uničenega ogrodja zrako* plova »R 101«.
Pariz, 13. okt. s. »Temps« poroča iz kro» gov angleške preiskovalne komisije, ki ima ugotoviti vzroke zrakoplovne kata« strofe v Beauvaisu. da je v največji meri povzročila padec zrakoplova večja teža raradi dežja V razpravah med strokov« :ijaki se je zelo kritiziral način, kako so voditelji »R 101« vodili zrakoplov. Posa«
meznim članom komisije se je zdelo, da bi bilo katastrofo lahko mogoče prepre« čiti, če bi se bilo vodstvo pravočasno od« ločilo, da bi bilo odvrglo nekaj bremena. Tako bi bil zrakoplov postal lažji ter bi se mogel zopet dvigniti višje. Vsekakor bi se bil moral v tem primeru takoj vrniti nazaj v Anglijo. Vodstvo se je očividno s to žrtvijo ni moglo sprijazniti in je zra« koplovu popolnoma zaupalo. To zaupanje je bilo izredno drzno, posebno, če se ujkj« števa kako malo ur je zrakoplov porabil za poskusne vožnje.
Zopet otvoritev nemških šol na južnem Tirolskem
Berlin, 13. oktobra AA. Nemški listi po-natiskujejo vest o ponovni otvoritvi privatnih nemških šol na južnem Tirolskem. Otvoritvi je prisostvovalo nad 10.000 Nemcev. Listi pravijo, da bo ta koncesija fašistične vlade pospešila zbližanje med Italijo in Nemčijo.
Ferdinand se stalno naseli na Bolgarskem
Sofija, 13. okt. g. V zvezi s skorajšnjo poroko kralja Borisa se je že delj časa go» vorilo, da se bo bivši kralj Ferdinand vr» nil v Bolgarijo, kjer se bo udeležil ženito® vanjskih slavnosti. Sedaj se je izvedelo, da je vlada dovolila bivšemu kralju Ferdi« nandu povratek in sicer tako, da bo tudi po poroki svojega sina ostal v Bolgariji.
Odkrita zarota proti Pilsudskemu
Varšava, 13. okt. g. Večerni listi poro« čajo, da je policija prejela osem članov obrambne formacije poljske socialne de« mokratske stranke. Pri aretiranih so našli revolverje in municijo. V poluradnem ko« munikeju se zatrjuje, da so bili ti člani aretirani v zvezi s tem. ker je razkrila varšavska policija dalekosežne priprave za atentat na maršala Pilsudskega. Energič« nim poizvedbam policije se je posrečilo najti vse člane te zarote, tako da se je ■atentat že v pripravah popolnoma izjalo« vil. Kakor zatrjujejo, bo v zvezi s tem izvršenih še nekaj senzacionalnih arctacii. V političnih krogih prevladuje mnenje, da gre v tem primeru za politično akcijo po* sameznikov, ki niso v nikaki zvezi z res« ničnimi tendencami izvršilnega odbora opozicije.
Nemško posojilo v Ameriki
Berlin. 13. ~okč. AA. Zvišanje obrestne mere od strani nemške Narodne banke je predmet nadaljnjih ostrih kritik finančnih krogov. Posledica zvišanja je bil ponovni padec vseh vrednotnic na borzi. Ukrep Narodne banke je v zvezi z izvozom več« jih količin zlata in kapitalov v inozemstvo, zlasti pa v Francijo. Gre za vsoto 600 mi« lijonov mark.
Berlin, 13. okt. AA. V uradnih krogih potrjujejo, da bo nemška državna blagaj« na v kratkem najela pri ameriških bankah posojilo v znesku 500 milijonov mark. Pr» sojilo je namenjeno delnemu kritin držav« nega proračuna.
Newyork, 13. okt. AA. Skupina medna* rodnih bank je voljna dovoliti nemški vla« di kredit 125 milijonov dolarjev pod pogo« jem, da bo nemški parlament sprejel zakon o najetju tega posojila.
Ford pri Macdonaldu
London, 13. oktobra A A. Davi je pose-til znani ameriški tvorničar avtomobilov Henry Ford ministrskega predsednika. Macdonalda, s katerim se je razgovarjal pol ure.
Evgenij Onjegin v ljubljanski operi
Izmed mnogih glasbenih del Cajkovske-ga nas zanimajo predvsem njegove simfonije, simfonične pesnitve, uverture, komorna dela. Razmeroma dovolj pozno so se začele na izvenruskih odrih, najprej v Nemčiji udomačevati njegove opere, ta".-o v prvi vrsti »Evgenij Onjegin«, nato »Pi-kova dama, »Jolanta«. Obe prvi dve sta se tudi našemu občinstvu že davno priljubili. Upravi pa bi bili silno hvaležni, ako bi nas v bodočnosti seznanila n. pr. tudi z operami »Vojvoda«, »Orleanska devica«, »Macepa« ali »Jolanta«.
Opero »Evgenija Onjegina« ljubimo zaradi njegove ljubeznive lirike, prekrasne melodike- originalne ritmike, dražestne zvočnosti, pretežno ruskega značaja, sploh zaradi muzike, ki odtehta v obilni meri dovolj skromno dramatično življenje Pu-šRinove romantične literarne snovi. Te lir-ske scene v 3. aktih (sedmih slikah) zahtevajo delikatne dirigentov^ roke, slovanskega občutenja in liričnih solističnih glasov. Vsi sodelujoči skoro se povzpenja-jo do visokih pevskih mest. Tako Larina takoj spočetka in Filipjevna, poslušajoči duet Tatjane in Olge. sanjava Tatjana, ki doseže svoj pevski višek v pisemski, morda muzikalno najlepši sceni cele opere in v sklepni sceni, živahna Olga, skrbna Filipjevna, Onjegin, v prvi in tretji sliki hladno uljuden, odbijajoč, v četrti ne v stanu izogniti se konfliktu, dasi duševno močnejši od Lenskega, v peti ves potrt zaradi smrti nekdanjega prijatelja Lenskega, v šesti nadoma zaljubivši se v Tatjano, v zadnji skoro nasilno strastven in končno zlomljen in uničen. Vsa ta pestra skala duševnih bojev in afektov zahteva dobrega igralca in seveda tudi takega pevca. Lenski, nežen, nezaupljiv, nerazumevajoč, ljubosumen, ki mora postati žrtev, se pevski povzpne, zlasti v duelni sceni do prelepih višin. Isto mora knez Gremin z znamenito arijo v predzadnji sliki, ako je izvrsten pevec, očarati poslušalca, celo Francoz Triquet zamore s svojo, sicer nalašč puščobno pisano pesmijo v počaščenje Tavjane pokazati, da mora biti dober pevec.
Predstava, ki bi se imela vršiti v nedeljo, je bila zaradi obolelosti g. GostiSa odpovedana in se je v deloma izpremenje-ni zasedbi vršila včeraj zvečer. V vlogi Tatjane je gostovala g. Zlata Gjungjenac, ki si je osvojila s svojo krasno igro in iskrenim petjem na mah vso publiko. Radodarno ji je ta svojo naklonjenost Izkazovala ves čas predstave. Skoro vse ostale smo v njihovih vlogah že slišali. G. Primožič je pel naslovno vlogo, g. Kovač Lenskega, Gremina g. Rumpelj, Olgo gdč. Španova, Larino odč. Srrniševa, Filipjev-no Kogejeva, Triqueta g. Sancin, ki se počasi, a sigurno »dela«, itd. Zbor ni bil posebno trden na nogah, režija je še g. Kriveckega. Opero je vodil g. štritof, ki je kot malokateri usposobljen, da nam podaja slovanska operna dela. »Evgenij Onjegin« mu je pa že od nekdaj prav posebno pri srcu. — Predstava ni bila, žal, najbolje obiskana.
VREMENSKE NAPOVEDI
Zagrebška vremenska napored: Oblafno. ponekod deževno, hladno.
Situacija: Minimum na Jadranu je povzročil močan široko in dež v zapadnih delih države. Pritisk je padel za 0.1 do 5.5 ter se je gibal med 760 do 765 mm. Temperatura je splošno narasla za 1 do 9 stopinj ter je znašala v ozadju 10 do 17, v Primorju 16 do 20 stopinj. Nebo je bilo zjutraj vedro, samo na vzhodu, povsod drugod pa oblačno in deževno. Morje je bilo zjutraj v gornjem Primorju valovito, v južnem pa nemirno in razburkano.
Dunajska vremenska napoved za t r, rek I V splošnem se bo zjasnilo; podnevi milo.
Maši kraji in
Smrt uglednega trboveljskega gospodarja
V nedeljo popoldne je umrl po dolgem bolehanju v visoki starosti 87 let eden najuglednejših Trboveljča-nov, trgovec g. Josip Moli. Pogreb bo danes, v torek ob 16.
Pokojni g. Josip Moli (X) v krogu družine na verandi svoje hiše v Trbovljah
Mollova trgovina je ena najstarejših ln najuglednejših v Trbovljah. Predlanskim je poteklo 80 let, odkar jo je ustanovil oče sedanie gospe Mollove, Anton Divjak, ki je kot francoski vojaški begunec zbežal iz Ljubljane v Zagorie in se potem stalno naselil v Trbovljah. G. Josip Moli je prišel v Trbovlje kot učitelj in je služboval na takratni rudniški šoli na Vodi. Tu se je seznanil s hčerko trgovca Antona Divjaka in jo leta 1875. poročil. S svojo zvesto družico je preživel vsa dolga leta v najsrečnejšem zakonu. Ker Divjak ni imel moških potomcev, je prešla trgovina v roke g. Molla, ki je opustil učitelje van je in se popolnoma posvetil trgovini. Z gospo Marijo sta odgojila 5 otrok. Ena hčerka je poročena s šolskim ravnateljem v p., uglednim trboveljskim županom g. Gustavom Vodu-škom, druga z učiteljem Antonom Kuharjem, tretja vodi domačo trgovino, starejši sin Jože se je posvetil trgovini, drugi sin Oskar pa je meščanskošolski učitelj in ugledni glasbenik.
Pokojni g. Moli zapušča za seboj častno, dela polno preteklost. Z vso vnemo se je udejstvoval na področju gospodarstva. Bil je soustanovnik Posojilnice, najstarejšega denarnega zavoda v Trbovliah, ki je bil ustanovljen 1896 m ves čas svojega obstoja uživa zaupanje prebivalstva. Člani prvega načelstva, izmed katerih je zdaj po smrti Josipa Molla živ samo še g. Josip Go-ropevšek, so pri svojem delu za obči blagor morali marsikaj pretrpeti. 2e kmalu po ustanovitvi je bilo Posojilnici ukradenih 1600 goldinarjev, za tedanje čase pač velika vsota. Tatove so sicer kmalu dobili, toda ne denarja. Člani načelstva so zato brezplačno delali 3 leta. da so pokrili primanjkljaj. G. Josip Moli je bil celih 17 let načelnik Posojilnice, ki se je pod njegovim vodstvom kljub vsem oviram lepo razvijala m uživa še posebni sloves, ker doslej ni pregnala niti enega posestnika s posestva, plačati pa je moral samo en porok vsoto, ki jo je žiriral. in še tedaj le zaradi nenadne smrti dolžnika. Letni promet trboveljske Posojilnice dosega lepe milijonske vsote.
»Jutro« se je v februarju 1929 spomnilo svojega zvestega prijatelja, vedno odločnega narodnjaka in naprednjaka g. Josipa Molla ob njegovi 85-letnici. Že tedaj je g. Moli močno bolehal, vendar si je počasi nekoliko opomogel. Letošnja deževna jesen pa mu ni več priza-
nesla. Utrujen po dolgotrajnem, mrav-ljinsko pridnem delu in izčrpan od bo-lehnosti je zatisnil svoje oči za vedno.
Širok je krog prijateljev in znancev, ki bodo blagega in mnogozaslužnega pokojnika ohranili v najčastnejšem spominu. Naj mu bo počitek lahak — ugledni družini izrekamo iskreno sožalje !
Učiteljsko zborovanje v Celju
Celje, 13. oktobra.
V soboto po odkritju nagrobnega spo«, menika učitelju A. Zdolšku se je v mest* ni osnovni šoli vršil redni letni občni zbor učiteljskega društva za celjski okraj. Kljub veliki poplavi in prometnim oviram v celj* ski kotlini je bilo udeležencev 109. Dru« štveni predsednik šolski upravitelj g. Go* sak s Teharja je v pozdravu naglašal po* men in naloge društva. Burno je bil po* zdravljen navzoči predsednik kranjskega učiteljskega društva g. Lapajne, preizkus šen stanovski delavec. Predsednik se je v iskrenih besedah spominjal prerano umr* lega člana učitelja Zdolška in članice uči* teljice Zabovnikove. Najstarejšemu čla* nu šol. upravitelju v p. g. Kernu je cesti* tal k 751etnici. Nadalje je poročal o prav* nem in gmotnem položaju stanu, zlasti o kurivu in stanarini ter o izgledih izbolj* šanja. Sledil je razgovor o društvenem raz* merju do stanovske organizacije in je bil soglasno sprejet sklep, ki ž njim članstvo pooblašča odbor, da ta stopi v stike z no* vim glavnim odborom UJU v Beogradu, ki ga ljubljansko poverjeništvo ne prizna* va, a društvo smatra, da je ta odbor ga* rancija za izboljšanje prilik v organizaciji in še posebej v ljubljanskem poverjeni* štvu. Tajniško poročilo je zabeležilo po« rast članstva na 168, kratko bilanco dru* štvemega razvoja ob 601etnici njegovega obstoja ter nado v zadovoljitev upraviče« nih želj učiteljstva, ki hoče v neomajnem idealizmu služiti koristim naroda in drža* ve. Blagajniško poročilo izkazuje nrecej* šen prebitek. Knjižnica šteje nad 300knjig ter se z vsakoletnim zneskom 1500 Din stalno izpopolnjuie z modernimi pedago« škimi in metodičnimi knjigami in revija* mi. ter izkazuje znaten promet.
Poročilu 2. Lapajneta o aktualnih sta* novskih zadev?h ie sledilo njegovo preda« vanje o kmetijskem pouku v osnovni šoli. Baš tu prinaša novi zakon o narodnih šo» lah važne določbe, ki stavijo učiteljstvu velike naloge v tej smeri. G. predavatelj ie s podavanjem izborno uspelih učnih slik za posamezne učne stopnje pokazal, kako je treba v kmetski mladini uspešno buditi ljubezen do grude in ji dati pod* lago, na kateri naj se izobražujejo bodoči kmetski gospodarji. Teorija mora pri tem
ljudje
pouku biti vselej vezana s prakso, kmetij« stvo naj upoštevajo vsi učni predmeti. Učiteljstvo je z živo pozornostjo sledilo rem izvajanjem in se zanja zahvalilo z burnim odobravanjem. Nato je učiteljica gdč. Kvac v prezanimivem poročilu o do« mačičkem tečaju v Bavaništu v Banatau, ki se ga je bila udeležila, naslikala množi« no svojih vtisov. G. Gosak je očrtal po« tek zbora delovnega občestva učiteljstva kmetsko nadaljevalnih šol, gospa M. Jan« kovičeva pa zbora učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol, ki sta se nedavno vršila v Ljubljani z velikim uspehom. To šolstvo je v celjskem okraju posebno močno razvito. Določila se je nova društvena čla* narina letnih 80 Din, ki se staroupokojen« cem in z učitelji poročenim učiteljicam zniža na polovico. Tu je všteta že članari* na za Pedagoško centralo v Mariboru.
Končno so skrutinatorji razglasili izid tajnih volitev z listki. Novi odbor tvorijo: predsednik Gosak. š. upr. na Teharju, iz« voljen z vsemi oddanimi glasovi, podpred* sednica Zupančičeva, š. upr. v Celju, taj* nik Ros. blagajnik Gerlanc, knjižničar Gobec, učitelji v Celju: odborniki: Schrei* nerjeva. š. upr. v Št. .Turju, Sivka, š. upr. v p. v Št. Juriu, Voglar š. upr. v Celju, Volavšek, učitelj na Teharju, Hajnšek, učitelj v Št. .Turju: pregledovalca računov eZmljič in Pogačnik, učitelja v Celju.
Potreba m naloge prosvetni cJoip^v
Vodice, 13. oktobra.
Prosvetni domovi so prepotrebni ljud* stvu na kmetih. V njih se najlažje vsi skupno izobražujejo. Vsaka šolska obči* na naj bi imela tak prosvetni dom. Uprav« Ijal bi ga šolski upravitelj s svojimi tova« riši in tovarišicami in prirejal z njih po« močjo predavanja, pevske in godbene na* stope, pa primerne predstave za mladino in odrasle. Za oliko ženskega sveta bi v njem skrbele učiteljice. Tu bi Dilo tudi mesto za shode občinskih mož, da bi se trezno razgovarjali o skupnih zadevah in ne posedali po gostilnah.
Dosedanji Sokolski domovi in domovi bivših Orlov lahko služijo v ta namen. Tak orlovski dom stoji v Vodicah za Šmarno goro, a je mrtvilo v njem. To po našem mnenju ni dobro. Preide naj v upravo šolskega upravitelja, da se bo v njem mogel sedaj udejstvovati s svojimi zmožnosti. Kakšne uspehe doseže uči* telj, je pokazal šolski upravitelj g. Alfonz Inkret, ki je z vnemo za ljudsko izobraz* bo priredil prosvetni dom v Šenkovem turnu. Prav tako se bodo radi posvetili prosvetnemu delu tudi drugi šolski upra« vitelji, če jih ne bodo nehali ovirati ne« kateri, ki si svoje preveč vodstvo nad ljudstvom. Pretiravanje ni koristno in le razdražuje ljudi. Enako kakor duševni pa« stir je potreben ugleda učitelj. Njegovi nauki segajo vsak dan v dušo mladine. Le*ta pa mora imeti trdno vero v njegove besede, prav tako, kakor v duhovnikove. Le z združenimi močmi bosta lahko do« segla najlepše uspehe pri dovzetnih liu« deh.
Nfe skupno delo torej v prosvetnih do« movih. ki naj se razprostranijo po vsej Sloveniji! Ker je strankarsko udejstvova« nje zakonito ukinjeno, je podlaga za njih ustanovitev v splošno blaginjo zagotov« ljena. Vsi društveni domovi, ki jih je tudi nekaj, naj svoje delovanje uravnajo samo v prosvetne namene! Tako bodi odslej!
Planinska koča na Sv. Gori
Litija, 13. oktobra.
Pred nekaj dnevi so se v Litiji sestali odborniki SPD Litija. Prihiteli so tudi čla« ni iz Zagorja. Pregledane so bile ponud« be na razpisana dela za zgraditev potre« bam odgovarjajoče planinske koče na Sv. Gori. Ta planinska postojanka je izmed najslikovitejših gorskih pojavov v Zasav« ju. Na vrhu stoji znamenita in zanimiva svetogorska cerkev in se z višine 849 m ozira preko prvovrstnih smučišč na nje« nem podnožju v slikovito panoramo doli na odprtem obzorju. Zaradi svojega ro« mantičnega dostopa, krasnega razgleda in idealnih smučišč si je hvala smotreni re« klami ta predel pridobil veliko število pri« jateljev nele iz naše, tudi iz savske bano* vine se vedno pogosteje odzivljajo prija« teljskim vabilom člani plan. društev »Sije« mašev« in »Runolistovcev«. 2e pred par leti je SPD Litija zgradila precej prostor« no planinsko zavetišče, ki je pa sčasoma postalo premajhno — Tomazinova koča ni mogla zadostiti vsem potrebam. V oči« gled frekvence ne samo tu, nego v izdat« ni meri po vseh zasavskih točkah kakor Sv. Planina in Kum i. dr. je bila ustanov« ljena zadruga »Zasavska koča« .
Zidarska dela, v poštev pride betonira« ni temelj, je že izvršila tvrdka Battelino iz Ljubljane. Tesarska dela so se pa oddala najnižjemu ponudniku g. I. Čermaku iz Go« milskega v Savinjski dolini. Dogovor se glasi, da naj bo stavba še letos pod stre« bo. Stroški za vso stavbo, brez opreme so preračunani na okroglo 100.000 Din, ki se bodo krili z delnicami in drugimi običaj« nimi dohodki.
Vsekakor je treba priznati SPD Litija« Zagorje veliko aktivnost. Lotiti se v da« nih razmerah takega podjetja zahteva si« lo podjetnosti, a predvsem prave ljubezni do gora. Če pa zvemo, da so v tem pokre« tu poleg ostalega požrtvovalnega članstva stebri kakor gg. Ferdo Tomazin iz Srn a rt* nega pri Litiji, notar dr. Krevelj in sreski poglavar dr. Podboj iz Litije ter trgovca Mrnuh in Suša iz Zagorja, tedaj nam je razumljivo, da morajo uspeti vsi načrti »Zasavske koče«.
Koča na Sv Gori bo prvi projekt, ki ga bo udejstvila mlada, niti leto obstoje« ča zadruga.
Pri boleznih želodca, črevesja In pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja povdarjajo, da se »Franz Jo-sefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Jo-sefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Na družbo je streljal...
Kostanjevica, 10. oktobra.
Večkrat se sliši in čita o posledicah raz* nih nesoglasij, ki nastajajo med posamez* nimi družinami iz pevsern malenkostnih vzrokov, ki pa včasi v pojačenem sovra* štvu dovedejo naravnost do nezaslišanih dejanj. Tako se je v tukajšnji okolici v nedeljo primeril dogodek, ki je razb*:nl pošteno javnost in povzročil razne ko* mentarje.
Kakor je običajno navada vinogradm« kov, je tudi preteklo nedeljo posestnik Strgar Alojz iz Dola v družbi svojih hčerk, brata in sina Franca odšel v svoj vinograd, kjer je družba posedla pred hramom in se razgovarjala o letošnjem pridelku. Tako so provedli skoro vse po* poldne do nastopajočega mraka, ko je ne* pričakovano padel iz bližine strel, ki je razburil vso družbo. Povsem gotovo je, da je bil strel namenjen družbi, ki je sedela tik vrat zidanice, kajti šibre iz lovske pu* ške so zadele Jožefo Strgarjevo v trebuh, njenega 91etnega sinka v glavo, opraskale pa so tudi hrastove okvirje vrat. Družbe se je polastila panika, a se je kmalu po* legla, ko je posestnik Strgar v smeri pro* ti potoku opazil bežati nekega moža, ki se je pod okriljem mraka in hramov sku* šal neopaženo umakniti. Kljub mraku je Strgar napadalca prepoznal in zadevo ja« vil orožnikom, ki so uvedli strogo preiska* vo, da bo poskrbljeno tudi za pravo pla* čilo. Baje obstoja staro sovraštvo že od takrat, ko je Strgar zdražil in kupil vino* grad, za katerega se je potegoval tudi ne* kdo drugi.
Ogenj v tovornem vagonu oglja
Litija, 13. oktobra.
Pri včerajšnjem jutranjem brzotovor-nem vlaku, ki v'e prispel na tukajšnjo postajo iz Save, je javilo vlakospremno osoo-je službujočemu prometnemu uradniku, da se je med vožnjo vnel vagon, priključen k zagrebški garnituri. Uradnik je odredil odklopitev gorečega vagona. Vagon so odpeljali k vodni napajalki in domači uslužbenci so takoj pričeli z gašenjem.. Vagon je bil poln oglja in se ni dal pogasiti. Začel je goreti tudi sam voz.
Eden od železniških uslužbencev je tekel takoj po 6 uri zjutraj v Litijo k gasilskemu načelniku g. Koprivnikarju, ki je takoj zbral par gasilcev, a ni dal trobiti alarma, da ne bi razburil prebivalstva. S svojimi tovariši, ki jih je našel pri cerkvi, je spravil na železniško postajo motorno brizgalno. Goreči vagon so takoj zapeljali na slepi tir in motorka je stopila v akcijo. Motorka je delovala z vso silo, gorečega oglja pa ni bilo mogoče rešiti. Ostanke so rešili šele potem, ko so vse izmetali iz vagona. Za gašenje oglja je porabila motorka 100.000 litrov vode, izčrpane iz savske struge. Tovor, 10.000 kg je bil namenjen v Italijo Goreče in tleče oglje je tudi voz poškodovalo na več mestih.
Originalen način prevare
Poljčane, 13. oktobra.
Naš pismonoša Franc Polanec se je ze* lo začudil, ko je med sprejeto poštno po« šiljatvijo našel tudi pismo naslovljeno na njega iz Ljubljane. V Ljubljani še nikdar ni bil, nima tam nobenih sorodnikov in znancev, posebno čudno pa se mu je vi«
Mož uspalia
vpliva In ugleda je mladi ravnatelj L. Vsi priznavajo njegovo nadarjenost za trgovino kakor tudi družabnost. Prištevajo ga tistim, ki obvladajo življenje. Zavedno se varuje vseh tvarin, ki bi utegnile škodovati njegovi življenski sili. Taka tvarina v kavi je kofein, ki rrzdražuje.
»Najpotrebnejši so nam zdravi živcL Da jih varujem, pijem kofeina prosto kavo Hag. Vse dobre lastnosti so ohranjene v tej naj-izbornejši zrnati kavi, odvzete so ji samo neprijetne. Tako je torej kava Hag v pravem pomenu besede dobrotnica in izboljše-valka življenja.«
Privoščite sebi in svoji družini odslel kavo Hag, dema kakor tudi na počitnicah! Dobiva se v vsaki boljši prodajalnici s koloni jalnim blagom! Tudi v kavarnah hi hotelih točijo na željo kofeina prosto kavo Hag.
delo, da je bilo pismo trgovsko, saj on pri svoji borni plači nima trgovskih zvez niti v domačem kraju, kaj šele v daljni Ljub« Ijani! Silno začuden je pismo odprl ter či» tal, da ga neko čevljarsko podjetje na Du» najski cesti v Ljubljani tirja za popravilo čevljev za vsoto 300 Din.
Takoj je seveda pisal tvrdki, da pri njej ni ničesar naročil m da mu ona še niče« sar ni popravila, ker je doslej vse čevlje trgal samo po potih svojega službenega okoliša in še nikdar ni prišel do tega, da bi s celimi ali raztrganimi čevlji stopil na ljubljanska tla
Gotovo je, da so pretkani sleparji izra» bili njegovo ime ter na njegov račun na* pravili račun pri ljubljanskem obrtniku. Pismonoša sam nima pojma, kdo bi bil iz» rabil na tako pretkan način njegovo ime. Ker utegnejo še drugi na deželi prejemati take »terjatve«, navajamo v opozorilo gor« nji primer.
Ali ste že -flrožnik -^ine korenske ilnstrovane tedenske reviie -tšvlienfe in svet"?
Velike poplave ob savinjski železniški progi
pri Lavi: polja in njive naenkrat izpremenjeni ▼ jezera.

Ob % 8 ^ * *«•
Čarobna filmska opereta
ljubezni
V glavni vlogi govori tn poje priljubljeni
c\CiCCy
ln drugi najboljši umetniki
Izven sporeda velezanimlvi Paramo un tov zvočni žurnal in
predobjava velefilma »Hal San g« z divno Kitajko Ane May Wong.
Predprodaja vstopnic od 11. are dalje!
Telefon 2124 Elitni kino Matica
Povratek čet z manevrov v garnizijo
Zgoraj: čete velocipedskega bataljona čakajo na ptujskem kolodvora po nato-vorjenju koles na vkrcanje v posebni vlak za povratek v Ljubljano. — Spodaj: Po natovorjenju želi narednik štaba ujeti še en spomin na prestane manevre .. .
Prizorišče velikega nočnega požara
V nedeljo ob 2. zjutraj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika in vele-žganjarja Frana Zaletela v Št. Vidu nad Ljubljano požar. Uničil je gospodarsko poslopje z veliko zalogo krme in gospodarskega orodja. Škodo cenijo na 120.000 Din, dočim iznaša zavarovalnina 60.000 Din. O nastanku požara se domneva, da je to zopet bil zločin neznanega požigalca.
Ob ponovnem deževju vode zopet naraščajo
Zemlja je prenapolnjena moče in se ljudstvo boji hude poplave — Včeraj je deževalo po vsej dravski banovini
Ljubljana, 13. oktobra.
Komaj so se vrnile v soboto in nedeljo razbesnjene vode v svoje struge in so si obetali naši kmetje za ta teden lepega vre« mena, da pospravijo zadnji krompir in ko* ruzo ter spravijo jesensko setev v zemljo, že se je spet preobrnilo. Čeprav je sneg obelil naše vršace in celo nižje hribe, kar kaže na stanovitno vreme, ni vse skupaj nič pomagalo. Že nedeljska huda jugova fcuria ni obetala nič prida. »Dež bo«, so zmjevali očanci. In res je začelo v noči od nedelje na ponedeljek po malem rositi. po 9. dopoldne pa so se spet otvorile za* tvornice neba ter je pričelo liti z vso silo na zemljo, še vso premočeno od zadnjega nalivja.
Ker zemlja ne more več požirati obilne* ga napoja, so pričele po dolinah nastopa* ti takoj obširne mlake, ki so se večale in spojevale v pravcata jezera. Ves dan lije kakor za stavo, da mislijo nekateri že na »gmaj potop« .. Ceste so spremenjene v blatne potoke. Raz bregov se vale uma* zani hudourniki in šuntajo potoke in reke spet k vstaji. Po njivah gnije preostali krompir in se obupno kopiči pospravljanje jesenskih pridelkov Dozorelo grozdje po naših goricah poka v dežju in gnije. Ječ* men in pšenica, ki bi naj že zelenela po polju, počivata po kaščah. Poleg vseh dru* gih neuim tepe letos ubogega kmeta po* vodenj na povodenj, za ognjem najhujši knitJtov sovražnik. Veliko je obetalo le* tošnje leto. nazadnje pa res kaže da bo« do od vsega ostale le slabe cene.
Krivulja "zračnega tlaka je dosegla svoj minimum nekako ob 2. zjutraj Takrat je znašalo barometrovo stanje okrog 755 mm reducirano na morsko gladino. Od te ure naprej se je začel barometer stalno dvi* ga ti in še vedno narašča. Vse kaže, da se približuje tako zvani hladni val.
Porast temperature so povzročili sever* ni vetrovi, ki so južne zračne plasti dvig* nili kvišku, s čemer je bila izvršena kon* denzacija in s tem izločanje padavin te* kom vsega dnova. Ob 17. so znašale pada* vine 42 mm. minimalna temperatura zra* ka je bila razmeroma nizka, maksimalna jc pa iznašala okrog 15 stopinj C. Deže* valo je v vsej Dravski banovini. V na* slednjem kratka poročila iz raznih krajev:
KAMNIK: Nedeljsko dopoldne s top* lim solncem je dalo nado, da se bo yre= me, ki je poslednje dni in tedne silno slabo, spreobrnilo na boljše Pa smo se varali, popoldne je pričelo zopet po ma* lem deževati, dež ni prenehal niti ponoči in v ponedeljek še vedno dežuje. Vode »opet vidno naraščajo ...
POLHOV GRADEC: Zaradi zadnjih hudih nalivov so hudourniki v polhograj« Bkem hribovju zelo narasli. Gradaščica ie pa že mestoma prestopila bregove in po* plavila dolino. V nevarnosti ie en most čez Gradaščico. katerega so zajezili hlo« di in debla, ki jih Gradaščica nosi s seboj. Hidrotehnični oddelek banske uprave v Ljubljani je bil brzojavno zaprošen za pomoč.
HRASTNIK: V petek popoldne je po. fcok Boben tako hitro in zelo narasel, da je stopil iz struge m je vdrla voda v bivši Logarjev mlin. Tudi prostor okrog Boše« ve kovačnice je bil popolnoma v vodi. Sa* va je naraščala preko noči od petka na soboto. V soboto dopoldne ie zopet začela upadati in tudi potok Boben je prišel že skoraj v svojo normalno stanje. Ves po« nedeljek pa je zopet zadeževan in se opa» ža ponovno naraščanje voda.
KRŠKO: Tekom sobote popoldne in ne« deije se je Sava umaknila zopet v glavno (drugo. Na sejmišču in v okolici je na* plavila ogromno sviža, poskrbela pa tudi za to, da je sčistila pot pod glavno cesto. Novo deževje pa povzroča bojazen pred novo veliko poplavo.
DOBOVA: Ker ie Sotla prestopila stru« igo in preplavila njive in travnike je pod vodo tudi cesta, ki vodi iz Hrvatske na Štajersko. Tako je v nedeljo obtičal neki avto, zaseden s potniki, v vodi in so g« morali izvleči s konji iz vode. Ker znova dežuje, se prebivalstvo boji hude poplave.
POLJČANE: Ko se je v petek proti 19. zjasnilo, se je za enkrat nevarnost hujše povodnji minula. Bil pa je tudi skrajni čas, ker je voda ponekod vdirala že v hi« še. Vendar so še v soboto pokrivale tukaj« šnja polja in travnike velikanske mla« ke in tudi dohod v Poljčane je bil skozi Sp. Poljčane še zaprt, ker je cesta še de* loma pod vodo. Sele v nedeljo je voda skoro docela odtekla. Največ škode je po« plava prizadejala že itak ubogim kmeto« valcem. Tudi cesta je na mnogih mestih znatno poškodovana.
MARIBOR: Posledice neprestanih nali« vov'in dežja, ki traja že več dni. so zelo hude in bati se je katastrofalnih povod« nji, Drava stalno narašča, ponekod je pre« stopila bregove in je na Dravskem polju že povzročila veliko škodo. Meljski hrib pri Mariboru se je na treh krajih nevarno zrušil v dolino, na Meljski cesti so se spu* stili plazovi in zabarikadirali cesto v Šent Peter. Oblasti so takoj odredile, da so na ogroženi cesti začeli z reševalnimi deli. da
omogočijo reden promet.
#
Nevarnost poplave v zgornji savski dolini
Kranjska gora, 13. oktobra.
Trdovratno deževje letošnjih jesenskih dni je napravilo nervozne tudii naše ljudi, ki imajo drugače svoje živce vedno na pravem mestu. Velike skrbi za svojo do« mačijo ima sicer vsak, a te skrbi so pri naših Borovcih popolnoma upravičene. Zakaj v Sloveniji ni menda kraja, ki bi bil tako ogrožen od vodnih elementov kot Kranjska gora. Ne vem, kakšni nagibi so privedli prvotno prebivalstvo, da si je zgradila prav tod svoje bivališče. Dolina ni tod široka niti kilometer, a vendar jo re« žeta precej bogati vodi — Sava ki Pišen« ca, da ne omenimo niti samoglave Rojice teT neštevilnih voda, ki imajo sicer kratek tek ter se takoj v dolini iztekajo v Savo ali Pišenco, a so vendar zaradi svojega hu* dournega značaja skrajno nevarne, ker raz« burjajo s svojo silovitostjo obe glavni do« Bnslri vodi. Ob vsakem neurju je Kranjska gora v nevarnosti, da izgine s zemeljskega površja in jo v pravem pomenu besede od* nese Pisemca s sabo v niže ležeče kraje. Ta opasnost se je pokazala skoro še vsako leto. osobito pa še v zadnjih letih pretekle* ga stoletja, ko še okolica ni bila proti vod« ni siii tako zavarovana kot dandanes.
A to zavarovanje je samo trenutno, kei je popolnoma primitivno in nikakor mi \ stanu, da bi resno kljubovalo veliki vodn sili. Občina se je še vedno zavedala nevar nega položaja, v katerem se nahaja nepre stano. Storila je vse mogoče, da bi sc za varovala proti grozeči katastrofi. Toda sredstev ni imela na razpolago, a od zu naj ji ni prišel nihče na pomoč. Sicer je že za avstrijskih časov s pomočjo deželnega odbora zgradila nekako dolinsko zatvorc in si za prvo silo napravila ob začetku va si kamenit nasip, ki naj obvaruje vas pred silovitim navalom grozne Pišence. A vse te naprave so v resnici jako primitivne in nikakor ne odgovarjajo dejanskemu sta nju in niso toliko močne, da bi zadržale silovito moč takega e'ementa, kot je ob hudi uri Pišenca, ki jo hrani sto in sto raz; brzdanih gorskih hudournikov, a kaj šele da bi jo obranilo pred poplavo Save, ki jo ogroža od druge strani iz trhlega, popolnoma nezavarovanega nasipa.
Ob vsakem deževju je prebivalstvo v silnih skrbeh za svoje domove, ker ne za? upa nanravam ki jih je do sedaj napravilo v svojo vamosf. Občinski možje pa skle* pa jo ter premišl jtiieio. kako bi odpravili nevarnost in katastrofo, ki zadene vas da« nes ali jutri. Toda vsi sklepi in načrti so brezpredmetni, ker jih občana ne more iz* vršiti iz enostavnega razloga, ker primanj* kuje potrebnega denarja Stroški za učnn-kovi^o regulacijo naših voda so pač tako visoki, da i^h ne premore občina, ki se ni* kakor ne more šteti med premožne. A ne? varnost je vedno "-ečja. ker se stare, avstrijske nanrave vedno bolj bližajo popolnemu razsuhi
Vsekako bi bilo skrajno potrebno, da priskoči država na pomoč ogroženemu prebivalstvu. Saj Kranjska gora je že za* radi svojih naravnih krasot in zaradi sta* lišča, ki ga je zavzela v zadnjem času v letoviščarskem pogledu, potrebna, da se je zavzame tud-i naša javnost, osobito pa še državna uprava. Stroški za prepotrebno regulaciio Pišence m Save pač niso tako visoki, da bi jih nazadnje ne premogli. Si* cer obstojajo v tem oziru že nekaki na* črti. a ti načrti so prepovršni in nerodni in bi bili popolnoma brez pomena, ker jih ni napravil izkušen strokovnjak. Peča io se samo s Pišenco. popolnoma puščajo vnemar Savo, ki naibolj ogroža vas v slu* čaju, da danes ali iutri raztrga leseno, sta* ro in povsem trhlo ograjo Te nevarnosti pa merodajpi ljudje nočojo spoznati, kljub temu, da jih je Sava sama opozorilo nase, ko_ je pred nekaj leti zasula s peskom do* bršen de' borovškega itak pičlega polja.
Letovišče samo na sebi pač nikakor ne bo moglo prospevati. dokler popo'noma ne uredi regulacije Pišenice in zlasti Save. So to stvari, ki nikakoT niso interne, temveč posegajo skrajno v našo javno življenie in zahtevalo, da se jim z vnemo posveti tudi naša državna uprava ker gre za eksi* stenco naših liudi in za obstoj našega naj* lepšega letovišča.
Kriminalci psfe^ld iz zagorske doline
Kriminal. Huda in resna beseda, stokrat težja če ima z njo opraviti mladina, ki tava brez nadzorstva po cesti, vidi slabe zglede, ki jo pod vp'ivom revščine spravijo s pra« vega pota. če pa dobiva še potuho, je moralna pronast neizbežna. Tip take zgubljen-ke je neka M. ie nedoletna, šoloobvezna deklica iz Toplic. Že zgodaj je zgubila očeta. njena betežna mati se je poročila v drugič. Tako je deklica dobila očima, ki ji Je, kakor kažp potek dogodkov, daial potuho, ker je bržkone vedel za počeriianje zgub-lienke. Tuja lastnina ji je bila posebno všeč. Večkrat je prišla v rudniško restavracijo s caniico v roki ali ruto čez roko. Kupila je malenkost, a po njenem obisku so vedno pogrešali kako klobaso, kos mesa ali drugo vrednost. Kmalu so jo osumili. Nekega popoldne, je zopet prišla s košarico in v njo je ob pripravnem trenutku vtaknila dolgo zaplato slanine.
»Ti, kam si dala slanino, ki ie visela bi na žeblju?« jo je pobarala natakarica, ko se je vrnila.
»Jaz nisem ničesar vzelac se je nedolžno začudila. x''
»Kaj pa imaš v košaric??... Odkod imaš ta špeh?« je zvelkla natakarica na dan ukradeno slanino.
Nekoč je neka branjevka hipoma pogrešila večjo vsoto denarja. Brž je osumila M. Ko sta jo orožnika zalezla na domu in ji pretipala vest. ju je peljala v podstreho in pokazala del ukradenega denarja, ki sa je zmašila za špirovce. Ostanek denarja je ostal neznano kje. Koliko je pa še drugih manjših pregreškov, se niti ne ve. ker Je M. zelo zvita in kaj agresivna deklica, saj ni nič redkega, če se n» lenem zaplete v rabuko ona sredi ceste. Mati njena je sla* botna, obžalovanja vredna reva, ki nima toliko vnliva na moža. da bi zaoodil otroka v službo k kakemu strogemu kmetu. Za razmere pri hiši je moral te dni odgovarjat nred sodiščem že imenovani očim, ki zasluži. če je vse tako kot se šušlja v njegovi okolici, eksemplarično kazen.
Pred kratkim je linbljanska policija dostavila po odgonu sinčka neke jioštene družine, ki ga je tudi pokvarila slaba družba, da je poneveril denar za prodane srečke in se odstranil iz Zagorja. Naslednje dni se ie udinjal v Laškem pri nekem trgovcu, kateremu je pa še isto noč izmaknil večjo vsoto in pobegnil na zagrebške ulice, kier ga je končno priiela policija in ga izročila ljubljanski policiji. Sedaj se nahaja pri svoji materi, ki je vsa nesrečna nad usodo, ki je ni zaslužila. Upati pa ie, da bo postal dečko ?e polten član človeške družbe, saj ga }e zaneliala slaba tovarišija. So pa še druge zablode, ki iim zapada naša mladina. Na noben način ne more n. nr. dobro vplivati družba tujih, sezonskih delaveev na moralni nivo mladoletnih deklic. Ne smemo in nimamo namena metati nevšečne luči na vse. pri gradnji železnice zaposlene tuje delavce. sai vemo, da naidemo povsod, v vseh slojih nravstveno mani natančne liudi. 0 omenjenih delavcih ni bilo doslei čuti nič slabega, nasprotno, daleč od svojega doma in družin si pošteno in pridno služijo svoj kruh. Prpv na bi bilo. da občinstvo v lastnem interesu p^rno zasleduje vse noiave, ki bi mogli Se bolj zrahljati moralo zelo sebi prepuščene mladine. Vsak sumljiv primer naj bi se javil orožništvu, ki bo ukrenilo svoje, da se zapelianca o pravem času zavrne na pravo pot. Prevelika širokognid-nost se mnogokrat maščuje na mlačnežili samih.
Zakon o zobozdravnikih
Beograd, 7, oktobra. M. Vrhovni zakou j iajni svet je po pred'ogu sekcije, ki so jo :.vorili dr. Svetislav Miletič, dr. Mehmedo-vič, dr. Kramer in dr. Dolenc, na svoji vče rajšnji seji soglasno odobrili novi zakon o iobozdravnikih in zobnih tehnikih. Zakon ima dva deia. V prvem delu so >4re1t>e, ki bodo veljale za bodočnost. Po teh določbah bodo smeli v bodoče izvrševati zobozdravni §ko prakso samo zdravniki specialisti s posebno dveletno specijalno pripravo. Zobni tehniki bodo v bodoče samo pomožni tehnični organi zdravnikov specialistov. Za losega kvalifikacije »dentista tehničarja«, kakor se označujejo po novem zakonu, bo-lo potrebni štirje razredi srednje ali me šeanske šole ter dveletna strokovna izobrazba
Drugi del zakona se bavi in ureja obstoječe stanje v zobo^dravništvu. Zakon izhaja s stališča, da se ne smejo nikomur odvzeti že pridobljene pravice; zato ohranijo pravico do nadaljnjega izvrševanja prakse vsi dosedanji zobozdravniki in si lahko pridobe to pravjco tudi še oni, ki ob uveljav-Ijenju tega zakona še študirajo in izvrše po končanih Študijah enoletni staž. Dentist, ki ie že dosegel pravico izvrševanja prakse, to pravico ohrani še nadalje, oni pa. ki še niso dobili pravice do izvrševanja prakse, io lahko pridobe v roku šestih mesecev p« uveljavljen ju zakona, ako polože izpit pred posebno ministrsko komisijo.
Posebno važne so odredbe glede dentl-stov tehničarjev. Pravico do naslova den'i-sta tehničaria in do izvrševanja tehničar-ske prakse ohranijo odnosno dobe po določbah čl. T8.: 1. zobni tehniki, ki so do 1. oktobra 1930 pridobili na osnovi prejšnjih zakonov zobno tehnično koncesijo; 2. zobni tehniki, ki so se pred uveljavljenjem tega zakona kot pomočniki ali samostojno ba-vili najmanj 15 let z zobotehniko in v tem času najmanj 10 let vršili dela v ustih samostojno a!i pri zobozdravniku ali pri zdravstvenih ustanovah; 3. zobni tehniki, ki so se pred u veljavlienjem tega zakona bavili 10 let z zobotehništvom ali samostojno ali v ordinacijah zobnih zdravnikov ali sličnih zdravstvenih ustanov, od tega pa najmanj pet let v-, šili dela v ustih ln ki naidalje v roku enega leta po uveljavlien.lii tega zakona polože dentistični izpit. Po tem roku se lahko izpit ponavlja samo enkrat v roku nadaljnjih šestih mesecev, toda med tem eas^rn kandidati ne morejo samostojno vršiti zobotehničnih poslov.
Vse ostale v čl. 18. navedene osebe zobo-tehnične stroke, pomočniki in učenci, kl se ob uveljavljen jn tega zakona zatečejo na zobotehnične-m delu, lahko dobe samo pravico na delo pri zobozdravnikih in dent!stih tehničariih. za vodstvo samostojnih delavnic pa po dovršenju 9-^t.ne strokovne prakse. Take delavnice lahko nosijo samo naziv zobotehivčarskih delavnic. Ne smel« Da sprejemati bolnikov, imeti čakalnice In ostale zobozdravniške opreme, potrebne za izvaianje del v ustih Oni smejo samo sprejemati naročila od oseb, ki so po tem zakonu pooblaščena, da izvršujejo zobozdrav-niške pos'e in moralo voditi kniige o sprejetih, izvršenih in izdanih delih s točno oznafbo imena naročnika. Zobni tehničarji, našteti v paragrafu 18. lahko svoj posel kot. dentisti tehničarii vrše tam, k.ier so ga vršili do u veljavi jen ja tega zakona. Zobni tehniki, ki bi pravico na dentistlčno tehnično prakso dobili špIp po položenem izpitu v smislu določb čl. 18. se morejo nas°liti samo v krajih, kjer ni zobozdravnikov Tuji državljani jugoslovenske narodnosti, ki se naselijo v Jugoslaviji, Imajo glede zobo-zdravniške dentistične in zobno tehnične stroke sve pravice kakor naši državljani.
Gnr^izadja kmik^v mariborskega okrozia
Nedavno se je vršil ustanovni občni rbor Kemijskega društva, sekcije Maribor, v kemični predavalnici mariborske realke. Na zboru so bili razen vseh kemikov iz območja mariborskega inšpektorata prisotni tudi okrožni inšpektor dr. Schaubaeh kot predstavnik civilnih oblastev, univerzitetni profesorji dr. Njegovan in dr. Hanaman iz Zagreba, ravnatelji tukajšnjih srednjih šol s profesorji, predstavniki kemične industrije ter večje število kemikov iz zagrebške sekcije istega društva. Po kratkem pozdravnem nagovoru je predsednik pripravljalnega odbora dr. Cazafura še obrazložil pomen društva za napredek kemične vede. kemične industrije in kmetijstva kakor tudi za obrambo države v primeru vojne. Obširno je še poroča1, o sredstvih, ki naj služijo za dosego gori navedenih ciljev. Navzoče je pozdravil bidi predsednik glavnega odbora univ. profesor dr. Njegovan.
Sledilo je strokovno predavanje univ. prof. dr. Hanamana o acetilenu in njegovi važnosti za današnjo tehniko. Predavatelj je orisal važnosti acetilenske in sorodne industrije. nien velevažni pomen v svetovni industriji kakor tudi še posebno v naši državi Kako važen položaj zavzema acetilen-ska industrija v svetovnem gospodarstvu, je razvidno iz naslednjih podatkov: svetovna poraba karbida je znašala v preteklem letu 750.000 ton, evropska 400.000 in jugoslovenska 4400 ton. Za izdelave teh količin karbida se je uporabiR) 4 milijarde kilovat-nih ur električnega toka. Govoril je še o razmahu te industrije v zadnjih 25 letih, omenil vse važnejše iznajdbe na polju acetilenske tehnike in avtogenesa varjenja. Omenil je tudi važnost te industrije za razvoj drugih sorodnih industrij, ki so se mogle šele na podlagi te razviti na sedanto višino. Za velezanimivo predavanje je žel predavatelj burno odobravanje.
V zvezi z gornjim predavanjem je pledilo predavanje gosp. inž. Kneza o kemijskih in fizikalnih pojavih, ki nastopajo pri tehniki avtogenega varjenja. Navedel je temperaturo in kalorično vrednost plamena ter predočil velikansko prednost, ki ga ima acftilen pred drugimi plini zaradi svoje visoke kalorične vrednosti. Obširno je obrazložil kemijske pojave pri sežigu in njih efekt na materijal, ki se vari. Na podlagi praktičnih poizkusov je dokazal, kako Je obvladala moderna tehnika vse nevarnosti, ki so v zvezi z eksplozivnostio acetilensVth zmesi s kisikom in komp rim i ranega aceti-lena samecr«. Poknzal ie naimodernejše varnostne priprave, ki izključujejo vsako nevarnost pri avtogenem varjenju, tudi za primer nespretnega ravnanja s temi pripravami. Pokazal ie vse to tudi s praktičnimi eksperimenti. Na koncu je s pomočjo ski optičnih slik dokazal veliko prednost, ki ga ima acetilensko varjenje dveh kovinskih plošč napram zastarelemu načinu uporabe zakovic. Poleg velikega prihranka na ma-terijalu in delu nudi varjenje večjo stabilnost in lično izdelavo. Predavanju so sledili poslušalci z največjim zanimanjem.
Za tem je podal še kratko poročilo tajnik gosp. inž. Golob o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora in blagajnik ravnatelj gosp. inž. Toniašič. nakar so zbo-rovalci na predlog revizorjev soglasno dali pripravljalnemu odboru absolutorij.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Cazafura, podpredsednik dr. Schadinger, tajnik inž. Golob, blagajnik ravnatelj inž. Tomšič, arhivar prof. dr. Gustinčič, odborniki: dr. Kristen. inž. Petriček in inž. Pipuš; revizorja dr. Franz in inž. Rudolf.
Na predlog novo izvoljenega predsednika se je ob vsesplošnem navdušenju odposlala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravna ministrskemu predsedniku Peru Zivkoviču.
Jablana preprečila katastrofo avtomobila
Neki višji bančni uradnik iz Ljubljane je v nedeljo v svoji limuzini napravil v spremstvu svojih staršev izlet proti Celju, odkoder so nadaljevali vožnjo proti Laškemu. Na ovinku pred Tremerji, kier ie cesta zelo ozka, je šofer dal signal in zmanjšal brzino na 5 km. Nasproti izza ovinka je istočasno privoz;l avtobus, v katerem ie sedelo kakih 10 potnikov, namenjenih v Celje.
Tudi avtobus je bil dal signal in je vozil počasi, navzlic temu pa je nesreča pri srečanju bila neizogibna. Na cesti so namreč veliki kupi gramoza in če bi bil avtobus zavozil nanje, bi se bil prevrni! on. Tako pa je limuzina, da se izogne avtobusu, morala zavoziti na skrajn' rob ceste, ki se je tisti hip začela rušiti in se ie limuzina prevrnila na desno v jarek, globok dva in pol metra. Vsa sreča je bila, da se je ori počasni vožnji rob strehe nagnil ob deblo jablane, ptoječe v jarku, in ie tako limuzina obležala vodoravno, če fci bil avto odprt, bi bili potniki neizbežno dobili smrtnonevame poškedbe. Tako pa so se vsi prestrašeni rešili iz prevrnjene limuzine. Na pomoč so jim prihiteli bližnji kmetje, ki so pomagali dvigniti limuzino, da je lahko zavozila zopet na cesto in nadaljevala pot.
Poročilo o prav slični nesreči, ki se je v nedeljo skoro ob istem času primerila med Šmarjeto in vasio Sevcami avtomobilu p. Falte iz Jurkloštra, prinaša današnji »Slov. Narod« iz Rimskih toplic. Nujno prosimo oblastva, naj ukrenejo vse potrebno, da se preprečijo na takih cestah nadaljnje nesreče. Razmečelo naj se vsaj kupi gramoza in zavarujejo nai se robovi ozkih cest, ki se po zadnjih nalivih k rušijo.
V soboto okrog 8. zjutraj se ie vozil tovarnar Kolenc iz Mirne po poslovnih opravkih po šaleški dolini. Na nekem ovinku se je njegov avto zaletel v smreko, stoječo ob robu ceste. Pri udarcu ob deblo se je zdrobila Sipa, odbijač in sprednji peresi, tovarnarju in njegovemu šoferju pa se k sreči ni zgodilo nič hudega. A če ne bi smreka stala ob cesti, bi avto zdrčal naravnost v naraslo vodovje.
Nedeljski športni dogodki
Ljubljana je imela v nedeljo svoj no« gometni »derby«, prvenstveno tekmo med Ilirijo in Primorjem, v kateri je po izena* čenem, toda nezanimivem boju zmagalo moštvo Primorja s 3 : 1 (1 ; 0). Zmaga Primorja je številčno izrazena previsoko; moštvi sta bili v splošnem na enaki višini in nista zdaleka nudili igre, kakor smo jih med njima videli v zadnjih nastopih. Častni gol za Ilirijo je zabil Kneževič in ne Doberlet, kakor je poročal »Ponede* ljck«. Potek so deloma kvarila razmeh« čana tla in vztrajen dežek; neugodno je v nemali meri vplivala tudi okolnost da je tekmo namesto sporazumno določene* ga sodnika (g. Lepca iz Zagreba) sodil do« mači sodnik g. Šetina, ki se je trudil osta* ti objektiven, vendar pa je v drugem de* lu igre pod vplivom »nasprotnega« tabora publike izgubil oblast nad igralci. Njego« ve odločitve so kolebale od najstrožjih do najpopustljivejših. S to zmago si je ASK Primorje skoraj gotovo pridobilo prvo me* sto v prvenstveni tabeli za jesen in ima za pomladansko ponovno prvenstveno sre* čanje zelo ugoden plus, ki bo morda odlo* čal o prvaku za vso sezono 1930*31. Na tekmi je bilo nad 1500 gledalcev. V tekmi rezerv je Primorje slavilo pičlo zmago
4	: 3 (4 : 1). Tekma se je vršila v živah« nem tempu in z ogorčeno vztrajnostjo od začetka do konca. V moštvih so igrali raz* ni »bivši« igraici I. moštva, ki so imeli obenem tudi glavno vlogo. Med zmagoval* ci je omeniti odličnega Piška, na strani Ilirije pa je mnogo opravil neumorni sred« nji krilec Deklevji. Igro je ravnal »ama« ter« g. Logar po medsebojnem sporazumu med obema moštvoma. V prvenstvu II. razreda je zmagal Jadran nad Natakrji s 7 : 1 (3 : 0), Slovan pa nad Reko s 4 : 1
(2 : 0). _ V Celju se je vršil krajevni
»derby« med SK Atletikom in SK Celjem, v katerem so Atletiki zmagali s 4 : 0 (2:0) ter si s tem osvojili prvenstvo celjskega okrožja. Tudi pri tej tekmi je imela pu« blika preglasno besedo, tako da je moral sodnik g. Schneller iz Ljubljane ponovno prositi stražo za posredovanje. — V Ma« riboru je gostoval Varaždinski SK, ki je podlegel ISSK Mariboru s 3 : 4 (1 : 2). dočim so drugi gostje. SK Kapfcnberg, slavili pičlo zmago 2 : 1 (1 : 0) nad enaj« storico Rapida. V Trbovljah je SK Hrast« nik odigral drugo poskusno tekmo za sprejem v JNS ter podlegel domačinom z 2 : 3. Moštvo Hrastnika je pokazalo lepo igro in je bilo enakovreden nasprotnik. Trbovljam manjka odločnosti pred go« lom; igra je bila ves čas odprta in jako zanimiva. Sodnik je bil g. Marin, ki ni
bil najboljši. V predtekmi je rezerva Amaterja porazila rezervo Hrastnika s
5	: 1.
Včeranjšnje šesto kolo državnih pr* venstvenih tekem je prineslo veliko sen« zacijo. Splitski Hajduk, ki je veljal za najresnejšega kandidata za naslov držav* nega prvaka, je v Sarajevu podlegel ta* mošnji Slaviji s poraznim rezultatom 0 : 4 (0 : 2) m s tem izgubil vse šanpe, da bi si tudi letos osvojil svoj ponosni dosedanji naslov. V obeh ostalih tekmah ni bilo pre* senečenj ter je BSK odpravil Jugoslavijo z 2 : 1 (1 : 0), Concordia na Slavijo iz Osijeka s 3 r 0 (1 : 01. Tabela državnega prvenstva je po nedeljskem kolu nasled« nj«
1.	BSK	6 4 1 1 17 : 10 9
2.	Concordia 6 4 1 1 15 : 10 9
3.	Jugoslavija 6 3 1 2 11 : b 7
4.	Hajduk	6 3 1 2 15 : 14 7
5.	Slavija (S) 6 2 0 4 12 : 14 4
6.	Slavija (O) 6 0 0 6 5: 18 0
V nedeljo so bile v Atenah zaključene
balkanske igre. Jugoslavija je v težki kon* kurenei odrezala nad\se častno in zasedla z 51 točkami drugo mesto za Grčijo, ki .e zmagala z velikim naskokom 91 točk Na tretje mesto se je plas.rala Rumuntia s 30 točkami. Jugoslovenski atleti so zadnji dan postavili tri nove jugoslovenske re* korde, in sicer v skoku v dalj s 683 cm (Kallav), teku z zaprekami s 15.4 (Burato« vič) in troskoku s 13.71 (Mirkovič).
Veliko senzacijo po vsem nogometnem svetu je izzval katastrofalen poraz milan* ske Ambrosiane v Pragi, kjer je nastopila v revanžni tekmi za srednjeevropski po* kal. Sparta je izvoievala zasluženo visoko zmago 6 : 1 (I : 0). Italijane je rešil še hujšega poraza odlični vratar .Miglio Spar« ta se je s to zmago kvalificirala za fina« lista v borbi z srednjeevropski pokal. Kot drugi nasprotnik sta na vrsti Ranid fDu* naj) ali Ferenczvaros (Budimpešta), ki bo« sta jutri odigrala odločilno tekmo na ma« džarskih tleh. Izgledi so vsekakor za Du« najčane mnogo ugodnejši.
SK Slovan (tajništvo). Sestanek vseh nogometašev se vrši v sredo ob 20. v restavraciji Llovd. Vabijo se tudi člani težko atietične sekcije in vsi novoprijavljeai, kakor tudi oni, ki se na.neravajo prijaviti za nogomet ali težko atletiko. Po sestanku odborova seja za vse odbornike.
SK Ilirija (Table-tenis sekcija!. Danes ob 18. važen sestanek članstva. Udeležba je važna zaradi verificiranja in določitve nadaljnega treninga. Načelnik.
Medkiubski oabo*- za table-tenis. V sredo ob 18. se bo vršil i v klubski sobi kavarne »Emona« važna seja. Na dnevnem redu je razrešitev odbora zaradi ustanovitve pedsaveza v Ljubljani. Tajnik Dčnes.
KONALD COLMAN
v krasni, nepozabni družabni drami po slovitem romanu Oskarja Wildeja
PaMfaša Lady
Wmde$mer
Režija: Ernst Ljubič Prvič v Ljubljani! Najnižje ccne! Ob 4., pol 8. in 9. nril
KINO IDEAL
METLIKA. Prva dolenjska posojilnica je kupila v zadnjih dneh tri Guštinove hiše. Dala je zanie čez milijon dinarjev. Ena med njimi je pritlična. Prav bi bilo, da bi se to poslopje podrlo ter zgradila na tistem m*-stu primerna hiša vsaj z enim nadstropjem. Morda bi Be s tem zgeuilo stavbno gibanje, ki ga tako zelo pogrešamo. Gostilničar Kam-bil je zgradil garažo. Sest mesecev je, kar smo ob moderno električno razsvetljavo. Čakajo nas dolgi večeri ob zoprnih in nezdravih petrolejskih leščerbah. I s to tak o je žalostna povest o našem vodovodu. Prodali smo lepe hraste iz mestne lože, nabavili si vodovodne cevi, ki mirno ležijo v skladišču. Kdaj se bo vendar zdramilo naše me=to iz mrtvila ter se z električno razsvetljavo in vodovodom po vzgledu drugih naprednih mest moderniziralo?! — Deževno vreme je precej škodovalo vinski trti, zlasti belo grozdje je občutno trpelo. Tako so pričeli ljudje že pretekli mesec s prebiralno trgatvijo. ker so jagode pokale in gnile. Jasno je, da letošnji vinski pridelek ne bo lako iz-bome kakovosti kakor lanski. Vraj portu-galka je slabša in manj pitna od lanske. Na debelo je po 6 Din liter, po krčmah jo pa točijo po 12 Din. — Čez Kolpo je čez 200 m dolg lesen most, ki je vsako leto v popravi lu. Tudi zdaj zamenjavajo stare, preperele mostnice z novim zdravim lesom. Tako imamo z mostom stalne izdatke, a tudi zaslužek. Kmetje prodajo hrast, a tesarji ga ob-tešijo in priredijo za popravilo mostu
RIMSKE TOPLICE. »Slovenčev« dopisnik iz Rimskih toplic poroča v svojem dopisu v »Slovencu« 12. t. m. pod naslovom »Savinja .ie divjala« neresnico, ko pravi, da je ob 5. zvečer Savinja že tako narasla, da je dosegla pri šmarjetskem mostu mostnice, da je do polnoči še vedno naraščala ter že skoraj dosegla Šrnarjeto do farne ccrkve. Resnici na ljubo sporočani javnosti, da je Savinja dosegla svoj maksimum šele nekaj čez polnoč in je šele takrat segala tik pod mostnice. Tstotako ni res. da ie segala voda skoro do cerkve. V vsej razdalji (od kraja, kamor je segla voda pa do cerkve) je še najmanj 1.25 m vzpona in leži cerkev da izvzamem od cer kve višje ležeče hiše, najvišje. Potemtakem bi bilo nele polje za Savinjo, temveč tudi vsa šmarjeta vse do cerkve globoko v vodi, kar se pa ni zgodilo, ker je bil pri tej povodnji maksimum, ki ga je dosegla Savinja, celo za pol metra manjši v primeri z zadnjo veliko povodnijo v letu 1925, a je celo takrat voda zasegla samo eno hišo v šmarjeti na najnižjem delu.
ROGAŠKA SLATINA. V sredo 15. t m. ob 8. uri zjutraj sc prične v prostorih restavracije Šte>rn pni kolodvora strojno umetno vezenje, entlanje in krojenje na šivalne stroje Haid & Neu tvrdke »Cen« tra«. Vabijo se vse ljubiteljice vezenja. Vse so dobrodošle.
ROGAŠEVCI. V nedelio 5. t. m. se )e v naši vasi vršil ustanovni občni zbor So« kola. Zbralo se nas je precejšnje število, kar naj bo v dokaz, da je tudi med nami razširjen duh Sokolstva. Občni zbor sta posetila tudi odposlanca iz Murske Sobo« te, sodni svetnik g. dr. Šumen jak in notar g. Lovšin, ki sta nam razložila pomen So« kolstva ter nam dala potrebna navodila glede volitev. Za starosto je bil ^oglisno izvoljen br. Zupančič Franc, šolski upra* vitelj v Grlincih. Odbor sam pod vod« stvom brata staroste nam nudi dovolino jamstvo, da se bo sokolski duh širil v vse n'as t i našega naroda ob najsevernejši toč« ki naše domemne. Neustrašeno torej na delo!
Mi ste £e naročnik e&itte slovenske Unstrovane tedenske revsše	in svet"?
estl
* Odkritje spomenika kralju Petru v Ne-gotinu. Preteklo nedeiio je bil v Negotinu na izredno svečan način odkrit spomenik kralju Petru Osvoboditelju, negotmskim herojem in francoskemu generalu (Jambetti. Siavnosti je prisostvovala tudi vdova pokojnega generala Gambette, kraljev delegat Milenkovič, vrhovni državni inšpektor Zdu-nič ter zastopniki jugoslovenske sekcije Poilus d' Orient.
+ Vojaške vesti. Absolventi višje šote vojne akademije so imenovani in sicer: kapetan 2. razreda Maksimiljan Makovec za komandirja 6. baterije 23. artilerijskega polka, artiljerijski kapetan Jovan Vučkovic za Komandirja baterije artiljerijske podoti-cirske šole v Mariboru, inženjerski kapetan Dragotm Gaberščik pa za komadirja čete za maskiranje 2. inženjerskega polka. Pehotni poročnik Budimir Stanoievič ie imenovan za adjutanta komande pehote dravske diviziiske oblasti, pehotni podpolkovnik Rudolf Ukmar pa je podeljen na sluz-bovanie komandi vojnega okrožja v Kar-lovcu ' Poročnik Leon Skodlar je imenovan za adjutanta 1. velocipedskega bataljona. Vodja 2. razreda Andrej Bombac, na službi v komandi strokovnega orožja, je trajno upokojen.
*	Izprememba rodbinskega imena. Kra-
lievska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je dovolila Ivanu Bevčiču izpremembo rodbinskega imena Bevčič v Zmanjšek.
*	Finančni direktor dr. Povalej na odmoru. Dravska finančna direkcija objavlja uradno, da je finančni direktor g. Josip Povalej od 13. do 31. t. m. na odmoru.
*	Dopisnikom! Pros;mo dopisnike, naj v svojih dopisih navajajo za dogodke dosledno vedno datume( eventuelno z navedbo dneva) in naj se ne poslužujejo časov-
oznak »danes« ali »včeraj,« da ne nastanejo zmede.
*	Znižana vožnja za udeležence spominske svečanosti obrambe Beograda. Minister za promet ie dovolil četrtinsko vožnjo na vseh državnih železnicah in parobro-d;h vsem udeležencem spominske svečanosti za padle heroje pri obrambi Beograda, ki se bo vršila 19. t. m. v Beogradu. Udeleženci svečanosti naj kupijo polovično vozno karto, ki bo s potrdilom krajevnega oblastva, da res potujejo na svečanost v Beograd, veljala tudi za povratek. ako prireditveni odbcr potrdi, da je dotičnik prisostvoval spominski siavnosti.
*	Otvoritev novega dunavskega pristanišča pri Beogradu se ie vršila v nedejo z lepo svečanostjo ob navzočnosti mnogoštevilnih predstavnikov. Po otvoritvenih nagovorih je iz pristanišča prva krenila ladja »Maiestic«, vsa okrašena z zelenjem in trobojnicami. Krenila je proti Pančevu, kier so si povabljeni gostje ogledali mesto. »Na povratku ie goste pogostil lastnik ladje g Naumovič.
*	Poljski letovišearjl v Jugoslaviji. »Ku-ryer \Varszawski« objavlja statistične podatke o posetu poljskih letoviščarjev v Jugoslaviji, ki je letos dosegel lepo število nad 6000 oseb. Poset Poljakov v Jugoslaviji se je v zadnjih treh letih potrojil.
*	Telefonski promet Ljubljana-Innsbruck. Po odloku ministrstva za gradbe se otvar-ja telefonski promet Ljubljana-Innsbruck po telefonskem vodu Ljubljana-Dunaj. Pristojbina za navadni pogovor je 5.10 zlatih frankov ali 56.10 Din.
*	Mednarodni nakaznični promet. S 1. novembrom letos se uvede mednarodni nakaznični promet in pa promet z odkupnimi pismi in škatlami z Rumuniio. Na nakaznicah za Rumuniio je treba nakazani znesek označiti v lejih in baniih. Vsota ene nakaznice ne sme biti po borzni vrednosti večja od 3COO Din.
*	Izvozne poštne pošiljke. Po odredbi finančnega ministra je treba spremnice izvoznih paketov pri carinjenju kolkovati z dvema dinarjema. Potemtakem mora odslej stranka plačati za en paket 17.75 Din, za dva paketa 27.50 Din. za tri pakete 37.25 Din za vsak nadaljnji paket pa še po 9.75 Dm več;
*	Novi oficirski dom v Valjevu ie v nedeljo dopoldne ob prisotnosti številnih častnikov in meščanstva otvoril poveljnik drin-ske divizije general Belič. Novi dom je najlenša palača v Valjevu.
*	Žalna svečanost za ponesrečence z »R 101«. V soboto dopoldne se je v du-brovniškem pristanišču, kjer se mudi še oddelek angleške sredozemske mornarice, vršila spominska slavnost za ponesrečence z zrakoplova »P 101«. Na vseh edinicah so bile zastave na pol droga. Na superdread-n<mghtu »Roval Oak« se je služila zadušnica v evangelskem in katoliškem obredu.
*	Nov Zdravstveni dom so v nedeljo otvorili v Ligu pri Bajini Bašti. Prelepa, smotreno tireiena zgradba, namenjena zaščiti zdravstva in propagandi higijene v tarnanjem okraju je posvečena spominu miss "veline Haverfieldove. plemenite članice
Vremensko noročilo
Meteorološkega zavod* v Ljubljani
13 oktobra 1930.
Številke
za označbo kraja pomenijo:
.	Y	in M IVI	j/yiiiviiijv«
1. cas opazovanja, 2. stanie barometra 3 temperaturo 4. relativno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, / ▼rsta padavin. S. nadavine v mm. Ljubljana 7, 762.2,14.0. 90, \V2, 10, de, 1.6,
Maribor 7. 762 2 is n 80 S4 10 _ —
M ost ar 7, 764 6. 12.0 QO 'mimo 6 — —' Zagreb 7. 762.4. 17.0. 80 N\V2 io 'dež' 01 Beograd 7. 763.3, 14 0. 90 ESE2 0 —' — Ssiajevo 7, 764.5. 12.0. 90. E4, 0,'—,' —]
Sko.pl je 7, 767.2, 12.0. mirno, io' _' _'
Kumbor 7, 769 6. IP 0. 90. E4. 6 — — Split 7. 763.3, 20.0. 70. SE9. 6„ _'_.'Ra,b 7, 761.7, 19.0. 70. SE4. 10. dež, 3.0, Vis 7 761.0. 16.0. 80. SE8, megla, —, —.
Temperatura ie bila v Ljubljani najvišja 13 6 najnižja 10.0 Maribor 10.0 M ost ar P.O. Zaereb 15.0. Beograd 12.0. Sarajevo 10.0. Skopi ie 8.0. Kumbpr 14.0. Solit 18.0. Rab 14.0. VTs 12.0.
Soirce vzhaja ob 6.13. zahaja ob 17.18. Luna vzhaja ob 21.18, zahaja ob 13.48.
Škotske misije, ki si je v vojnem času pridobila velike zasluge pri reševanju srbske dece.
*	Za tujski promet v Dubrovniku. Da bi
se čimbolj dvignil promet na dalmatinski ri-vijeri, je Srpska banka v Zagrebu sklenila da preuredi hotela »Imperial« in »Lapad« v Dubrovniku v prvorazredna hotela, ki v ničemer ne bosta zaostajala za prvimi hoteli v inozemstvu. Banka je za preureditev omenjenih hotelov določila znesek 4 in pol milijona Din. Tozadevna dela so se že pričela in bodo dovršena do konca marca prihodnjega ieta.
*	Natečaj za profesorja francoskega jezika. Vojna akademija v Beogradu je razpisala natečaj za stalnega vojaškega profesorja francoskega jezika. V poštev pridejo profesorji državnih gimnazij in realk ali vseučilišč naše kraljevine brez ozira na to. ali so sedaj v državni službi ali pa v poko-ju. Kandidati morajo biti absolventi fakultete. Prošnji naj se prilože listine o dovršenem šolanju, o opravljenem profesorskem izpitu ;n dosedanjem službovanju ter curricuhim vitae.
*	Zakon o privatnem pomorskem pravu. Kakor javljajo iz Beograda, je minister pravde imenoval posebno komisijo za sestavo zakona o privatnem pomorskem pravu. Gani te komisije so: ban Savske ba-banovine dr. Josip Šilovič (predsednik), ravnatelj »Jugosl. Lloyda« dr. M. Kolin ravnatelj Dubrovačke nlovidbe dr. Stjepan Kneževič ter odvetniki dr. Julij Mogan, dr Uliks Štanger in dr Vskoslav Škarica.
Harry Piel
v senzacionalnem filmu
Polnočni šofer
Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
Najnižje ljudske cene! Telefon 2730
*	Smrtna kosa. Ugledno obitelj primarija
dr. Fr. G o s 11 a v Ljubljani je zadel hud udarec. Neizprosna usoda ji ie iztrgala hčerko edinko Micko v cvetu njene mladosti, staro komaj 20 let. Pokojna je bila pomožna uradnica v ljubljanski bolnici. Bolehala je pa že dalje časa za srčno napako.
—	Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani naznanja svojim članom
smrt dolgoletnega tovariša g. Ivana G a č-
n i k a, čevljarskega mojstra in hišnega po-
sestnika, katerega pogreb bo danes ob 16.50 iz hiše žalosti v Rožni dolini, Cesta IV. št
10, na viško pokopališče. Bil je zvest član omenjene zadruge, ki poziva tovariše, da se udeleže pogreba v čim večjem številu.
—	V Vini gorici je umrla blaga gospa Antonija Topolovškova, soproga šolskega upravitelja v pokoju. — V Ljubljani je preminul g. Ivan Še mrl. Pogreb pokojnika bo danes ob pol 17. — Pokojnikom blag spomin, žaluiočim naše sožalje!
+ Selška dostava pri pošti Koprivnica. Pri pošti Koprivnica pri Rajhenburgu se je uvedla v vasi Leskovec, Križe in Brežino selska dostava, in sicer samo ob četrtkih.
*	Predelan regulacijski načrt za Bled je v občinski pisarni na Bledu do 31. oktobra razpoložen. V tem času interesenti lahko vložijo pri blejskem županstvu utemeljene ugovore.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je naklonil g. France Oset, železniški uradnik v Mariboru, v počaščenje spomina idealne nacionalne delavke pokojne gdč. Pavle Zabovnikove, učiteljice v Št. Pavlu pri Preboldu, 100 Din kot pokroviteljnino in 100 Din za obrambni sklad. Iskrena hvala!
*	Natečaj za idejne skice za gradbo banske palače v Splitu ie po obvestilu banske uprave Primorske banovine podaljšan do
15. novembra. Pogoji neizpremenjeni.
*	Povratek ameriških Izletnikov. Ameriški roiaki-izletniki, ki so preživeli v stari domovini mnogo prijetnih dni, se zopet vračajo preko morja. Prva skupina po številu 25 ameriških izletnikov IJI. razreda se je odpeljala v petek 10. L m. zvečer iz Ljubljane. druga skupina 10 ameriških izletnikov n. razreda pa v ponedeljek dne 13. t. m. z večernim brzovlakom v direktnem pariškem vagonu preko Jesenic, Avstrije, Švice in Francije v pristanišče Le Havre. kjer se bodo skupno vkrcali na najlepši in največji francoski brzoparnik »Ile de France«, last francoske paroplovne družbe Cie. Gle. Transatlantique, katere zastopnik je v Ljubljani Ivan Kraker, Kolodvorska ulica 35. Spremlja jih prav do Newyorica g. Avgust Kollander, poslovodja tvrdke John Mihelich v Clevelandu, ki je takisto preživel počitnice pri svojcih v stari domovini. Vsem izletnikom srečno potovanje!
*	Zaščita avtorskih pravic. Prejeli smo: Ponovno opozarjamo na zakon o zaščiti avtorskih pravic (Službene Novine št. 304. 27. decembra 1929.), po katerem so dolžni vsi prireditelji koncertov (pevska društva, kinematografi gostilne, kavarne, druga zabavišča itd.) prijavljati pred izvajanjem svoj program ter prositi za avtorjevo dovoljenje za izvajanje. Za kršitelje zakona je določena visoka kazen. Prestopek stori tudi oni, ki odda takemu prireditelju prostor v najem. Dovoljenje za izvajanje se dobi pri ljubljanski poslovalnici Centrale za avtorska prava. Grajska planota 1, za vsa muzikalna dela. ki iih centrala zastopa, na podlagi pogodbe in proti plačilu honorarja, ki se 'odmerja po številu posetnfkov in drugih okolnostih.
*	Vožnja čez Soro pri Medvodah. »Ava-la« objavlja: Visoka voda zadnjih dni )e poškodovala provizorij čez Soro pri Medvo dah. Zato je dopustna vožnja preko tega mostu le za vozila do 2000 kg. Vozila preko te teže vozilo na lastno odgovornost Vožnja je dopustna le v počasnem tempa.
Vitek §ta§
povzdigniti in obdržati
na kateremkoli me*tn telesa bret diete, brer
zdravil, kopeli iu dolgočasnih zdravilnih načinot morete s francoskim izdelkom
'tTi
Popolnoma zuoanja poraba. Krepi koio, ne za pniča gob. Ze šefilega dne viden uspeb
Lekarna pri .Sv. Trojstvu4
ZAGREB, ILICA 43,
kjer lahko dobite pojasnilo o tem uspešnem sred stvu. — Ka tisoče priznanic	14 48
Depot za Saraievo: Gradska apoteka Vranic -Pepot za Sk.iplje: D»orska apoteka Bogojevič-
Predme velja dotlej, dokler most ne bo popravljen.
*	Cvetje in Jagode. Deževje sledi deževju, vsa dežela tone v mokro in megieno jesen. v uredništvo pa vendar še prejemamo prisrčne pozdrave z jesenskim cvetjem in šopki ja^od. U. Jakob Geršak, služite!} davčne uprave Ljubljana-mesto. nam je z nedeljskega izleta na Bizeljsko prinesel velik šopek rdečih, sladkih jagod, ki jih je bil nabral v Orešju. Tam doli je tudi marsikatera jab'an v letošnji jeseni pognala cvet. Od marsikod z dežele smo prejeli cvetje zimzelena in bezga, iz Savinjske doline pa kostanjev cvet. Šopek posebno lepih jagod nam je poslala Vikica Štritofova iz Hrušice; nabrala jih je pod Golico. Na vrtu g. Olge Stuzzijeve v »Stan in domu« v Ljubljani ima več jablan poleg lepega sadja tudi veje v cvetju. Seveda pa bo sedanje deževje vse te čudne poslovilne izrastke letošnje jeseni naglo zamorilo in šli bomo naglo zimi naproti.
*	Na progi Poljčane-Rog. Slatina se ukine avtobusna vožnja vsak torek od 14. t m.
*	Smrtna nesreča rojaka v Franciji. Kakor javlja »Jugoslovenska Sloga«, ki izhaja v Merlebachu v Franciji, se je tamkaj smrtno ponesrečil slovenski rudniški delavec Vldma.ier, rodom iz Hinja pri Žužemberku. Prišel je na kontrakt pomladi letošnjega leta. Nekaj časa je delal zunaj, pozneje pa je po lastni želji prišel v jamo, kjer je imel večji zaslužek. A v jami ga je čakala nesreča. Padla je nanj skala in ga ubila. Ponesrečenec je bi! sirota brez staršev in svojcev.
*	Razbojniški napad. V nedeiio dopoldne so v zagrebško bolnico pripeljali kmeta Marka Dragiča iz Mraclja z groznimi poškodbami na vsem telesu in brez leve roke. Pri vasi Čazmi so ga napadli neznani zlikovci in zahtevali od njega denar. Vzel! so mu 91 Din, ki jih je imel pri sebi, ter ga pretepli do nezavesti. Nezavestnega so prenesli na železniški tir, kjer mu je lokomotiva industrijske železnice odrezala še levo roko. Ni upanja, da bi ponesrečenec ostal pri življenju. Žandarmerija je roparjem baje že na sledu.
ITO — zobna pasta najboljša !
*	Obleke in klobuke kemično čisti. barva in piisira tovarna Jos. Reich.
Iz LmMjane
n— Pevski koncert. V ponedeljek 20. t m. nastopi v Filharmonični dvorani mezzo-sopranistka ga. Marija Novak-Cepičeva, ki zapoje celo vrsto samospevov jugoslovenskih avtorjev, k sklepu pa 6 najnovejših prleških narodnih pesmi, kakor jih je priredil za en glas s spremljevanjem klavirja kapelnik g. Niko Štritof. Ga. solistka ima izredno lep in poln glasovni materijal, katerega je izšolala v šoli opernega pevca g. Betetta. Pred prodaj a vstopnic od srede dalje v Matični knjigarni.
u— Komorni koncert Griimer-Čerepnin se ne bo vršil, ker pianist Cerepnin ni dobil potnega dovoljenja za potovanje v Jugoslavijo. Prosimo vse imetnike vstopnic, da predložijo Matični knjigarni vstopnice in dobe denar povrnjen.
n »Bremen«, najnovejši filmski spored ZKD. V soboto in nedeljo 18. in 19. t m. bo predvajala ZKD jako zanimiv in poučen film ki nam bo v podrobnih nazornih slikah predočeval gradnjo največje ladje sveta, veleparnika »Bremena«, ki je last Severno nemškega Lloyda. Od gradnje kolosalnega ogrodja do končne dogotovitve občuduje gledalec velikansko delo, ki je potrebno za zgradbo takega velikana. Nato sledi splav in razgled vseh notranjih delov. Luksuzne udobne kabine, velikanske obednice, igralnice. kopalnice, telovadnice, gledališče, kino, velikanska skladišča, bolnica, prostor
Zimske s is §4 n ge.
iumm———aw—
površnike in trenchcoate. Velika in poceni izbira.
FR. LUKIC, STRITARJEVA ULICA
Soiska RCeftA dela
z vsem materijalofn TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. 392
čevljarji!
LA CHAFSSURE (čevljarski žurnal) 1931, št. 23, se že dobiva v knjigarni Schmolka, Novisad.	14457
TONE POLJŠAK
Ljubljana. Aleksand*. e. 5-
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.	13*
za pristajanje letal, vse je videti na tem plavajočem orjaku. Ta velezanimivi film v soboto ob pol 3. popoldne m v nedeljo ob U. dopoldne si mora vsakdo ogledati.
u— Iz gledališča. Drugo gostovanje Zlate G.iungjenčeve, članice beograjske opere, bo v sredo. Pela se bo ena najlepših Puc-cinijevih oper »Madame Butterfly«, v kateri nastopi G.iungjeničeva v naslovni partiji. Vlogo Pinkertona bo pel prvič na našem odru Marčec, konzula Janko. Suzuki Kogejeva, Bonco Rumpel, Goro Simončič. V ostalih vlogah sodelujejo Španova. Ram-šakova. Strniševa, Perko. Sekula, Rus in drugi. Dirigent ie kanelnik Neffat. Predstava za red B. — Ruska drama »Mladoletje* se uprizori v drami v sredo v premijerski zasedbi. Prihodnja dramska premijera bo v soboto. Uprizorila se bo v popolnoma novi zasedbi in v novem prevodu g. Frana Albrechta Schillerieva drama »Razbojniki.« Delo pripravlja prof. Šest.
u— »Lojze« le moral ostati v Celiu. V nedeljo so se člani tukajšnjega Aerokluba odpeljali v Celje, da prepeljejo letalo »Lojze«. ki se nahaja v Ronasovi garaži, zopet v Ljubljano. Zaradi hudega vetra, ki je divja! vse dopoldne, so pa morali start zopet preložiti. Popoldne se je sicer veter nekoliko polegel, zato se ie pa tako pooblačilo. da na start ni bilo mogoče misliti. »Lojze« je zaenkrat še ostal v Celju. Vse kaže, da letos ne bodo več pričakali ugodnega v.remena in da ga. bodo kar z vlakom morali preneliati v Ljubljano.
ZIMSKE
raglane, suknje, trenchcoate in us-njate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji
JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Dunajska 7
326
u— Zastoj v gradbeni delovnosti. V gradbeni delovnosti je zaradi neprestanega deževja nastal delen zastoj. Zidarji in delavci so s tem seveda znatno oškodovani, pa tudi lastniki novih gradb niso veseli, ker delo ne napreduje.
u— Bivšo Mejačevo vilo pod Rožnikom, ki je bila na javni dražbi, je kupil inž. Du-kič, solastnik stavbnega podjetja Inž. Du-kič Komp., za 680.000 Din.
u— Sadjarska in vrtnarska predavanja. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dru štva v Ljubljani bo prirejala tudi letos strokovna predavanja vsako sredo zvečer v šentjakobski šoli. Prvo predavanje bo v sredo 15. t m. z začetkom ob 19. Predaval bo vodja mestne vrtnarije g. Anton Lap o spravljanju in uzimljenju pridelkov in cvetlic. Priporočamo zlasti ljubiteljem cvetic, naj ne zamude tega predavanja. Vstopnine ni.
u— Poziv železničarjem! Danes ob pol 17.
bo izpred mrtvašnice splošne bolnice pogreb tovariša Ivana Šemrla. Oblastni odbor UJNŽB poziva članstvo, da se pogreba v čim večjem številu udeleži.
u— Sokol Moste. Zaradi premajhnega prostora v lastnem domu se vrši sedaj redna telovadba v šolski telovadnici. Zato pozivamo vse telovadce (ke) in starše otrok, da redno posečajo telovadbo, ki se vrši: v ponedeljkih: od 5.—6.30 za žensko deco, od 6.30—8. za ženski naraščaj, od 8.—10. za članice; v torek: 5.—6.30 za moško deco, od 8.—10. za člane; v sredo od 7.30—8.30 za moški naraščaj, od 8.30 do 10. za staro vrsto članov; v četrtek: 5.—6.30 za žensko deco, od 6.30 do S. za ".enski naraščaj, 8.— 10. za članice; v petek: od 5.—6.30 za moško deco, od 8.—10. za člane; v soboto: od 7.30—9.30 za moški naraščaj.
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
ker srorč naldaJJe!
300
u— Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi člane, da se poinošteviino udeleže pogreba g. Ivana Gačnika danes ob 17. iz Rožne doline. Cesta IV., na pokopališče na Viču.
u— Dr. Pavel Avramovič se je vrnil hi zopet redno ordinira od 9. do 11. in od 2 do 4. v Beethovnovi ulici 9.
u— Nesreča pred kolodvorom. Včeraj popoldne se ie pripetila pred kolodvorom blizu tamošnjih skladišč hujša nesreča. Hlapec France Kržišnik, star 54 let, zaposlen pri Ivanu Bizianu, ie nalagal na voz neko blago, nenadoma pa je padel z voza na kolo in si zlomil več reber. Reševalni avto je ponesrečenca prepeljal v bolnico.
u— Žrtev Junaka noža. V Drufovki sta se nekako pred tremi tedni sprla Janez Udir ii Viktor Dagarin. Med prepirom je Dagarin Udirja z nožem sunil v nogo, toda poškodba takrat ni bila videti nevarna. Te dni pa se je Udarju pričela rana gnojiti. Včeraj je prišel v bolnico, kjer so ugotovili nevarno zastrupljenie.
u— Tatvina suknje. S tatvinami sukenj po kavarnah in gostilnah so že začeli. Včeraj se je na policiji že javila okradena žrtev, in sicer je bi! to apreiurni mojster Oskar Zebert, dotra iz Rusije, kateremu je nekdo v kavarni »Evropi« odnesel skoro nov temnorjav površnik, vreden 1200 Din. V površniku je imel tudi par rokavic in dva robca. Skupna škoda znaša 1320 Din.
u— Predrzno lzsil]evan]e In roparski napad. Na Šmartfnski cesti sta se v nedeljo okoli 17. sprla delavca Štefan Zemljič in Štefan Flisar. Med prepirom je nenadoma pristopil k njima neznan moški, dejal, da je detektiv, in zahteval, da zaradi izgreda plačata 30 Din globe, sicer bosta morala za pet dni v zapor. Zemljič se je ustrašil, šel na lim in mu res dal 39 Din. Nato le zavil na Masarvkovo cesto, neznanec pa za nJim. Pred Ranzingerjem je Zemljiča zopet ustavil in ga vprašal, ali bi mu hotel posoditi 200 Din. Zemljič ie dejal, da jih nima, neznanec pa je bliskovito potegnil iz žepa samokres, mu ga nastavil na prsi in mu zagrozil, da ga takoj ustreli, če mu denarja ne izroči. V strahu mu ie Zemljič res dal 200 Din. Lopov je vzel denar, bil pa je celo tako drzen, da si je upal Zemljiča povabiti
na liter vina v Scagnettij-evo gostilno. Naročil je tam res liter vina. naglo izpil kozarec in tzginil v noč. Za njim sedaj poizveduje policija.
u— Otvoritvena plesna vaja JNAD Jadrana bo danes v veliki dvorani Kazine. Dijaki in dijakinje imajo vstop proti dijaški izkaznici. Od gg. oficirjev se ne bo zahtevalo vabil.
u— Plesni tečaji šole Jenko se vrše redno vsak četrtek in soboto ob 2<> ter ob nedeljah od 15. do 19. v balkonski dvorani Kazine (»Zvezda«). Istotam vse 'nformadie in posebne plesne ure dnevno od 10.—13. in 15.—21.
u— Plesne vaje SO »Preporoda« se Pričnejo v soboto v areni Narodnega doma. Pričetek točno ob pol 20. Ples bo vodil priznani plesni mojster g. n-nf .feiik^. Vabim se že razpošiljajo. Cenjene reklamacije prosimo na naslov: SO »Preporod«, arena Narodnega doma.
u— Najdeni trije avtomobilski ključi. V nedeljo so bili na cesti med Breziami in Radovljico najdeni trije avtr. nobilski ključi. Dobe se pri $re. Josioini Fleischmanovi v Ljubljani, Cerkvena ulica 15.
Iz Maribora
a— Prva reprlza »Gospe ministrovke«,
velezabavne Nušičeve šalo.gre za B abonma. Nastopi ves ansambl, režira g. J. Kovič naslovno vlogo kreira ga. Dragutinovičeva.
V	četrtek, 16. t. m. bo prva repriza divne Selarjeve operete »Škrjančkov gai«, za abonma A.
a— Otvoritev mostu pri Zg. Dupleku. Most pri Zg. Dupleku, dolgoletna želja prebivalstva mariborskega in ptujskega okraja, bo že v nekaj dneh dograjen. Sedaj vrše že zadnia dela. Slovesna otvoritev in blagoslovitev se bo vršila 26. t. m. Most bo blagoslovil pomožni škof g. dr. Tomažič, otvoril pa ga bo zastopnik kraljevske vlade. Goste bo pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. Janko Kostanjšek, slavnostni govor pa bo imel načelnik okrajnega cestnega odbora, bivši poslanec g. Franjo Žebot Po oficijelni siavnosti, pri kateri bodo sodelovali tudi pevski zbori in godba, se bo vršila na travniku tik mostu velika narodna veselica. Iz Maribora bodo ta dan od 8. zjutraj stalno vozili mestni avtobusi z Glavnega trga do Dupleka in nazaj. Vožnja samo S Din. Otvoritev se bo vršila ob vsakem vremenu in je pričakovati ogromne udeležbe naroda.
a— Umrli sta v nedeljo: popoldne na Po-brežju 70 letna posestnica Terezija Nudi, zvečer pa v Krekovi ulici 6 komaj 20 letna Marta Vogrinec.
a— Novo tovarniško podjetje v Maribora
V	Cvetlični ulici se vrši te dni montiranje nove tvornice za pletenine, ki jo z najmodernejšimi stroji opremlja I. Verdnik z Oti-škega vrha pri Dravogradu.
a— Pevska vaja moškega zbora Glasbene Matice bo danes iz važnih razlogov že ob 7. in ne ob 8. zvečer.
a— Nezgoda na cesti Sv. Marjeta-Sv. Lenart. Tik ob zaključku redakcije smo dobili obvestilo, da je rešilna postaja poklicana na pomoč na cesto med Sv. Marjeto ob Pesnici in Sv. Lenartom, kjer se je ponesrečil tovorni avto, dosedaj neznanega lastnika s tovorom jabolk in se prevrni! s ceste v jarek. Podrobnosti še niso znane. Rešilni oddelek z dvigali in tehničnimi pripravami se je odpeljal na lice mesta.
a— Nezgoda turista. V nedeljo je bil med številnimi izletniki pri Sv. Pankraciju na Kozjaku tudi Tone Meiakar, mehanik tvornice čokolade »Mirim*. Na povratku je padel v 10 metrov globoko zaseko m dobil pri paden veliko rano na sprednji strani levega stegna. Spremljevalci so svojega tovariša le s težavo rešili iz mučne situacije ter ga ob 2. ponoči prinesli v Brezno, kjer je že čakal rešilni avto mariborske postaje, ki je bila o nesreči obveščena. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico
a— Granata je eksplodirala v rokah neprevidnega vojaka. V nedeljo zvečer med 19. in 20. se je v vlaku med postajama Ra-če-Pragersko dogodil razburljiv prizor. Artiljerijski kaplar Slavko Križ iz Capca pri Karlovcu je slekel vojaško suknjo in se peljal proti domu. Za »spomin« na kadersko službovanje je vzel s seboj ročno granato, s katero je v vagonu tako nerodno manipuliral, da mu ie v roki eksplodirala in mu razmesarila dlan leve roke. Na postaji Pragersko ga je že čakal rešilni avto mariborske postaje, ki ga je prepeljal v bolnico.
a— Zopet nož. V nedeljo zvečer je bil rešilni avto pozvan v Ruše, kjer so našli pa-santi 42 letnega Antona Galundra iz Creš-njevca na cesti v krvi in nezavestnega. Dobil je dva vbodijaia v desno in levo roko ter sunek z nožem v glavo. Ko se je zavedel, je povedal, da je bil napaden od neznanih ljudi iz zasede. Ranjenca so pripeljali v bolnico, za napadalcem pa poizvedujejo orožniki.
a— Mlad pokvarjenec je komaj 13 letni Franc Jug iz Ruš. Že ponovno je imelo z njim posla orožnistvo in tudi mariborska policija. V nedeljo zvečer ga Je pripeljala na mariborsko policijo njegova mati v spremstvu sedlarskega pomočnika Gornja-ka, češ da je zopet izvrši! žepno tatvino na kolodvoru v Rušah. Prosila je naj bi ga oddali v poboljševalnico.
Iz Celfa
e— Lepa podpora revni mladini. Občinska uprava Celje - okolica je podarila Podpornemu društvu za revne otroke ▼ Gaberju znesek 4000 Din, ki bo uporabljen ob sv. Miklavžu za obdarovanje revne dece v tem industrijskem okrožju. Odbor s« darovalkl najsrčnejše zahvaljuje.
e— Smrtna kosa. V Zavodni pri Celju Je umrla 55-letna sklužkinja Terezija Mlinar-šičeva
e— Poskušen samomor mladega dijaka. Na neki klopi ob otroškem igrašču v mestnem parim Je lil v nedeljo zjutraj najden ▼ krvi ležeč 18-letni petošolec D. L. i« Celja, ki se Je v samomorilnem namenu ustrelil t malo pištolo-flobertovko v desno sence. Našel ga je zjutraj delavec Hojnik lz Košnice, ki je priSel skozi mestni grozd v mesto. Ker je kazal mladi samomorilec Se močne znake življenja, je Hojnik poklical policijo, ki je dala kandidata smrti ne-
madoma prepeljati z reševalnim vozičkom v javno bolnico. Tam je bila dijaku nudena potrebna pomoč. Dočim se mladenič vso nedeljo ni zbudil iz globoke nezavesti, je včeraj dopoldne zopet izpregovoril. Ni nobene posebne nevarnosti za njegovo življenje, ker kroglica očividno ni ranila možganov. Kaj je privedlo do tega obupnega koraka mladega dijaka, ni znano.
e— Eden v nogo, drugi v roko. V celjski bolnici sta poiskala potrebno pomoč 19-let-ni delavec Vinko Groblihar iz Topolščice in 31-letni delavec Blaž Cilenšek iz Levca pri Celju. Prvi se je hudo vsekal z motiko v desno nogo, drugi pa s sekiro v kazalec leve roke.
e— Nesrečen padec s kolesa. V Trnov-ljah pri Celju je 9. t. m. metal 22-letni posestnikov sin Ivan Veber seno s kozolca na spodaj stoječi voz. Nenadoma pa se je zlomila deska pod njim in je Veber priletel s trebuhom na po koncu postavljeno ročico. Dobil je Štrašne notranje poškodbe. Bil je prepeljan v celjsko javno bolnico, kjer je bil nemudoma operiran in mu je bilo s tem rešeno življenje. Zdaj se že nahaja izven nevarnosti.
e— Žrtev podivjanega kolesarja. Pred dnevi se je vozil po glavni cesti v Gaber-ju z naravnost divjo brzino neki mlajši kolesar. Po hodniku ob cesti mu je prišla nasproti 12-letna Frančiška Weisbacher-Jeva, hči delavčeve vdove. Kolesar se je zaletel v dekletce in ga podrl na tla s tako silo, da si je sirotica zlomila golnico in piščal nad gležnjem desne noge. Pone-srečenko so prepeljali v bolnico, za surovim divjakom pa poizveduje policija. Kolesar se za povoženo deklico ni zmenil, temveč je oddirjal naprej.
e— Elitne plesne vaje se prično v četrtek 16. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Vršile se bodo le v primeril zadostne udeležbe.
Iz Ksrassfa
r— Nedeljska kronika. Zadnja nedelja je bila jako pestra, minila je v znamenju športa in turistike. Po zadnjem deževju, ki je napravilo zlasti na Jezerskem mnogo škode, je nastopilo lepo vreme, ki je izvabilo že v soboto mnogo turistov v prosto naravo, zlasti na Stol. Največje zanimanje doma pa so vzbudili naši športniki. Pri vseh tekmah, katerih rezultate je prinesel že »Ponedeljek«, je prisostvovalo mnogo meščanov in okoličanov. Rdeči Križ je priredil cvetlični dan; šolska mladina je prodajala cvetlice in je v teku dopoldneva nabrala že okoli 900 Din. Popoldne pa so nadaljevale to delo naše narodne gospe, ki so tudi nabrale prav čedno vsoto. Center, mesto samo, pa je praznovalo letni sejem, ki je pričarai na mize vse mogoče dobrote. V gostilne je sejem privabil mnogo okoličanov, ki so bili po stari navadi postreženi s krofi. Zvečer se je vršila v Narodnem domu športna veselica, ki ie bila dobro obiskana. Policija in orožništvo sta morala v teku noči na več krajih intervenirati. Včeraj je jelo zopet deževati. Kokra in Sava naraščati.
Iz šSieffe Loke
šl— Pomladek RK se je na šoli tudi les tos organiziral in šteje že okoli 90 mladih članov Otroci so razposlali raznim šolam dravske banovine že dosedaj nad 30 pisem in kajpak z napetostjo pričakujejo odgo* vorov mladih prijateljev.
Iz š&aramka
ka— Zbirka Jugoslovenske matice v Kamniku. V nedeljo dopoldne je imela Jugoslovenska matica v Kamniku nabiralni dan. Narodne dame so z veliko vnemo in požrtvovalnostjo zbrale okroglo 2000 Din, kar je za Kamnik prav častno.
Iz Krškega
kr— Skrlatinka in davica na Vidmu. Na
Vidmu sta zelo razširjeni škrlatinka in davica, ki povzročata staršem obilo skrbi, žal je zabeležiti že nekaj smrtnih primerov. Zelo neprevidno ie, da se rodbinski člani ali uslužbenci nekaterih okuženih hiš brezskrbno gibljejo med drugimi ljudmi, kar gotovo ni v korist omejitve bolezni. Če se bolezen v kratkem ne zatre, bo nujno potrebno za nekaj časa zapreti tudi ljudsko šolo.
Is Hrastnika
h— Učiteljsko zborovanje je bilo kljub ne piav ugodnemu vremenu dobro obiska« no. Posebno je ugajal vsem navzočim praktični telovadni na,top in nato sledeče predavanje g. profesorja Lavrenčiča iz Mar bora o telovadbi.
h— Plebiscitno spominsko prireditev je wel Sokol v peteik zvečer v Nar. domu. Kot govorniki so nastopili bratje Završ* nik, Mahkota in Groznik. Mešani zbor Glasbenega društva je zapel pod vodstvom br Candre 2 koroški narodni. Dvorana je bila dnevu primerno ce1 orirana.
h— Umrla je v Treh nem na Dolenjskem v visoki starosti ga. Topolovšek, soproga bivšega šolskega upravitelja g. Josipa To-polovška v Turju nad Dolom. Pokojnica je bila znana posebno v okolici Dola kot blaga, dobrosrčna, in napram ubogim zelo usmiljena gospa in zavedna Slovenka. Ku-movala je pred kakimi 20 leti zastavi dol-skega gasilnega društva. K pogrebu se je podala deputacija Gasilnega društva z Dola z zastavo, da se je v ponedeljek poslovila za vedno s poklonitvijo zastave in s petjem gasilcev od svoje blagopokojne ku-mice in velike dobrotnice. Blaga gospa To-polovškova naj mirno in sladko spava med zelenimi dolenjskimi griči. G. Topo-lovšku -— zvestemu našemu prijatelju, — ki uživa sedai svoj zasluženi pokoj v lastnem gradiču »Vinagorica«, pa naše odkritosrčno sožalje.
Iz Šoštanja
št— Iz Sokolskega društva. Celjska so* kolska župa je imenovala za načelnika SKJ v Šoštanju bančnega uradnika br. Iva Sveta.
št— Dela na vodovodu naglo napreduje« jo. Te dni dokončujejo kopanje glavnega dovodnega jarka. Pa tudi po mestu so v nekaterih ulicah jarki že izkopani in tudi deloma že cevi položene. Ponoči so sicer postavljene ob poldrugi meter globokih jarkih svetiljke. vendar je vodovod zaht,e* val že tudi nekaj žrtev. Prvi je zavozil v tak kanal neki dijak s kolesom, druga žr* tev je posta] neki gospod. Oba sta se ne* bega polo'?ja s pumočio mimoidočih kma; lu rešila. Hujša je predla posestniku Slom* šku iz Dni?.mir;a. Ko se nekega večera vračal iz Topošice, kamor je peljal mleko, mimo Langusove trgovine, se je znašel njegov konj na enkrat v vodovodnem ka* "n.ilu. Konja so iz rcemale opasnosti spravili šele po d.il išem pr zadevan ju, morali so ga 7, deskami dvignit? iz jarka. Enaka usoda > doletela vprego mesarskega mo^a Mlakarja, k: se mu je konj pogreznil v
J kanal pred Humerjevo gostilno v Metle« čah. Ko bomo pili dobro belevoško vodo iz novega vodovoda, bodo te epizodice go* tovo rade pozabljene.
Iz Pilštanja
pi— Trgatev v tukajšnjem okraju je bila zadnje dni končana Mošta ie več kakor lani, akaprav je mnogim segnilo do ene četrtine grozdja. Kvaliteta je nekaj slabša od lanske, vendar še neprimerno boljša od predlanske. Dal Bog, da bi mogli naši kmetje vsaj nekaj prodati, kajti to je edi* ni dohodek našega okraja, zlasti letos, ko ni sadja.
pi— Učiteljstvo kozjanskega okraja je
zopet pridobilo na številu svojih tovarišev. Oh koncu septembra je bilo v naš okraj poslanih več novih moči. Iz Kozjega pa odideta dva učitelja, gg. Donik in Sloveč, na predn jaški tečaj SKJ, ki se ima vršiti v Celju specijelno za učiteljstvo. Kaže, da bomo v našem lepem Kozju kmalu pozdra* vili Sokola, ki bo prvi v vsem okraju.
Iz Polfčan
po— Kramarski in živinski sejem v so*
boto zaradi zadnjega nai va ni bil močno obiskan. Živine ni bilo videt' mnogo. Naj* več se je prodalo blaga, neobhodno potreb* nega za zimo.
po— Poroka. Na Peči pri Poljčanah se je poročil v bližnji okolici znani gostilničar g. Damše, s sestro svoje pokojne žene. Tako je dobila znana gostilna na prijazni izletni in razgledni točki zopet dobro go* spodinjo. Čestitamo!
Iz Gornje Radgone
gr— Saje so se vžgale. Pretekli četrtek okrog 20. se je iz dimnika stanovanjske hiše Antona Slikica v Podgradu pri Gornji Radgoni dvignil val gostega dima ter nato precej velik plamen. Prebivalstvo, ki je bilo v tem času še po opravkih okrog svo* jih domov, je menilo, da gre za požar, ter se je začelo hitro pripravljati na gašenje. Ogroženi so bili trije sosedi, ki imajo svo* ja s slamo krita poslopja v neposredni bli* žini. K sreči pa so se vžgale samo saje. Ogenj je uspelo pogasiti na ta način, da so nekateri pohiteli na streho ter vlivali v plamteči dimn k vodo.
Iz Murske Sobote
mr— Poučni tečaj mariborske ZKD se
je vršil v nedeljo 12. t. m. v dvorani kina Ditrich v Murski Soboti. Predavalci so: ravnatelj Zveze slovenskih zadrug iz Ljubljane g. Trček o najvažnejših panogah zadružništva za kmetijsko gospodarstvo, ekonom g. Lovro Spindler o sadjarstvu in njega važnosti za kmetsko blagostanje, novinar g. Vekoslav Spindler o važnosti in nalogah ljudsko-prosvetnega dela. Naposled se je s kratkim uvodnim predavanjem predvajal zanimiv film »Kako iuvam svoje zdravje.« Udeleženci so bili s poučnim tečajem zelo zadovoljni in so si želeli še več takih tečajev. V imenu ZKD je njen tajnik g. Spindler, ki je vodil tečaj, obljubil v doglednem času nov tečaj. Prireditev je posetil tudi sreski načelnik g. Li-povšek.
ARSTVO
Razstava prvega polzkus-eaega krožka za umetna gno' pla v Kranju
Ta svoi"V, s tna prireditev se je vršila od 11. do 13. t. m. v Ljudskem domu v Kranju. Otvoiitc-v je bila v soboto dopoldne ob navzočnosti predsednika Kmetijske družbe g. Otona Dotele, sreskega načelnika J. Franca Žnidaršiča, mestnega župana a. Cirila \rIrca, kmetijskega inšpektorja banske uprava g. inž. Josipa Zidanška, tajnika KmetijSKe družbe g. Frana Kafola, kmet. refereita banske uprave gf inž. Cerneta, sreskega kmet. referenta g. Josipa Sustiča, ravnatelja agrikulturno - kemičnega urada v Zagreb i g. Konr. Pučnika, zastopnika tvornice za dušik v Rušah g. inž. Josipa Teržana, predsednika okr. kmet. odbora g. Fr. Jamnika in mnogih kmetovalcev iz raznih krajev Gorenjske. Razstavo je otvoril predsednik Kmet. družbe g? Oton Detela, ki je orisal njen pomen in poudaril važnost razstave, ki je prva te vrste v banovini in državi sploh. Govornik je posebno poudaril, da treba s>-steoiatično organizirano poizkusno delovanje vztrajno nadaljevati in širiti po banovini. Kmet. inšpektor inž. Zidanšek pa je podal sliko o razvoju kmetijskega poizku-sništva v pogledu umetnih gnojil. Dosedaj se je z malimi izjemami pogrešalo sistematično organizirano delo. »Poizkusni krožki za umetna gnojila naj se čim bolj širijo, ker bo edino na ta način mogoče med našimi kmetovalci vdomačiti uporabo umetnih gnojil in s tem dvigniti dobičkanosnost kmetijstva. Oba govornika sta se toplo zahvalila sreskemu kmetijskemu referentu g. Josipu Sustiču, ki je organiziral in vodil gnojilne poizkuse, priredil tozadevno razstavo in ki je bil duša vsega prizadevanja za prireditev. Za tem je g. Šustič pojasnil organizacijo in način dela poizkusnega krožka v 1. 1929./30.
V krožku je bilo 44 poizkusnikov iz 15 vasi. Vseh poizkusov je bilo pri pšenici 27, pri ovsu 32. pri krompirju 39, pri pesi 22, skupno 120. Poizkusi so bili pri ovsu, krompirju in pesi dvoparcelni (negnojeno, NKP). pri pšenici pa troparcelni (negnojeno. apn. dušik, čil. soliter). Razstavljeni so bili vzorci pridelkov iz gnojenih in negnojenih parcel, skupaj 88 vzorcev. Posamezne skupine razstavljenega materijala so bile razdeljene na dva oddelka, in sicer na oddelek eksakt-nih (dovršenih) in na oddelek demonstrativnih (nazornih) poizkusov. Eksaktno pro-računanih poizkusov je bilo razstavljenih pri pšenici 10. pri ovsu 8. pri krompirju 10. pri pesi 8 vzorcev, skupaj 36, demonstrativnih pa 52. Pri vseh eksaktnih poizkusih je bila posamezno in tabelarično izračunana dobičkanosnost umetnega gnojenja, ki se je izkazala v splošnem kot zelo povoljna pri vseh štirih sadežih, razmeroma prav visoka pa je bila pri pesi in krompirju.
Pri ocenjevanju poizkusov so bile priso-jene 4 prve nagrade, in sicer za pšenico Henriku Lazariniju iz Smlednika; za oves Venceljnu Globočniku iz Vogelj, za krompir Lovru Novaku iz Pivke, za peso Ivanu Zupanu iz Srakovlja; II. nagrad je bilo 8, III. nagrad pa 50. Nagrade se izplačajo v denarju. Obisk razstave je bil zelo dober, zlasti iz okolice Kranja, a tudi iz radovljiškega, kamniškega in ljubljanskega okraja. Razstava je v polnem obsegu dosegla svoj namen ter so prireditelj in razstavljale! lahko upravičeno veseli uspeha. Dobro bi bilo, če bi se računi rentabilnosti objavili v strokovnem časopisju. Šele ti računi bi javnosti jasno predočili vso važnost in praktično stran razstave.
Ruska inflacija in petletni gospodarski načrt
Razpad sovjetskega denarstva zavzema zadnje mesece vedno bolj izrazite oblike, kar prihaja vidno do izraza v višini denarnega obtoka. Po ruskih statističnih podatkih je znašal ruski denarni obtok (v milijonih rubljev): v početku 1926. /27. 1291 100 %
1927./28.	1328 106%
1928./29.	1971 134% „ „ 1929./30. 2722 211 % 1. aprila 1930 2941 228^ 1. junija 1930 3225 250% 1. avgusta 1930 3957 306 % 1. septembra 1930 ca 4150 322 % Od početka gospodarskega leta 1926./27.
se je torej denarni obtok v Rusiji več kakor potrojil, za razvoj inflacije pa je zlasti značilen nagli tempo naraščanja denarnega obtoka v zadnjih mesecih. Od vsega obtoka, ki je že znatno prekoračil 4 milijarde, odpade polovica na bankovce ruske Državne banke, druga polovica pa na noveanice, ki jih izdaja komisarijat za finance. Po valutnem zakonu iz leta 1924., je imela državna blagajna pravico izdati novčanice do vsote, ki odgovarja polovici obtoka Državne banke. Ta meja je bila pozneje povečana, tako da se danes obtok državnih novčanic približno krije z obtokom bankovcev Državne banke.
Denarna inflacija v Rusiji je v tesni zvezi z izvajanjem petletnega gospodarskega načrta. Izvajanje tega načrta zahteva vedno večia denarna sredstva, ki si jih je morala sovjetska vlada pridobivati v rastoči meri
na ta način, da je izdajala nove bankovce. Ta način financiranja investicij je nekaj časa uspeval, dokler niso posledice inflacije v obliki naglo rastočih cen in nastopajočega kaosa v produkciji in distribuciji prekrižale te načrte. Situacija je postajala vedno bolj napeta. Da bi navzlic težkočam dosegla izvajanje petletnega načrta, je sovjetska vlada pričela forsirati izvoz. Ker pa zaradi nepoznavanja tržnih razmer že izvoženo blago ni bilo mogoče prodati, so ruska zastopstva v inozemstvu pričela prodajati to 'olairo za vsako ceno, saino da pribavijo vladi devize, ki jih nujno potrebuje za nabavo strojev in drugih naprav za dovršen je investicijskih del na podlagi petletnega načrta. Tako je pričel ruski dumping, ki je v zadnjem času dobil še politično ozadje.
V početku izvajanja petletnega načrta, ko je šlo predvsem za to, da se dvigne produkcija z obstoječimi produkcijskimi sredstvi in da se v prvi vrsti izrabi obstoječa produkcijska zmožnost, je izvajanje petletnega gospodarskega načrta zahtevalo le razmeroma majhna denarna sredstva in prizadevanja tudi niso bila brez uspehov. Čim pa je izvajanje načrta v vedno večji meri zahtevalo nove investicije in nova produkcijsKa sredstva, je naglo naraščala tudi potreba po denarju za izvedbo investicijskih načrtov. Ker so tvorbi kapitala (v obliki prisilnih posojil delavstva) v Rusiji začrtane ozke meje in ker tudi državna podjetja zaradi rastoče draginje in omejitev v določevanju cen niso mogla izprešati iz produkcije potrebnega denarja za izvajanje načrta, je morala sovjetska vlada v rastoči meri kriti povečane denarne potrebe iz rednih državnih dohodkov, dokler ni končno našla edinega izhoda v izdajanju novih bankovcev.
Rešitev finančnega vprašanja z inflacijo pa je bila le začasna injekcija, ki je imela za posledico poostritev položaja. Sovjetska vlada je morala končno spoznati, da mora nadaljevanje te politiks pri naelo naraščajočem gospodarskem kaosu dovesti do popolnega poloma. Ker neuspeha petletnega načrta ni bilo mogoče več prikriti, so bolj-ševiki vrgli vso krivdo na uradnike in strokovnjake in jih pričeli obdolževati sabotaže. Justifikacija 48 najprominentnejših vodilnih uradnikov in strokovnjakov je bila le kulminacijska točka v vrsti smrtnih obsodb.
Da bi sovjetska vlada rešila, kar se še rešiti da, je nedavno odredila trimesečni moratorij v izvajanju petletnega načrta, tako da 3. leto ne bo pričelo 1. oktobra t. 1.. temveč 1. januarja prih. leta. Ta ukrep ie za evropsko javnost, ki nima dovolj vpogleda v razvoj dogodkov v Rusiji, prišel prav nepričakovano, saj se je še pred meseci po vsej Rusiji propagiralo geslo: »Petletni načrt v štirih letih.«
Če bo ta trimesečni moratorij zadostoval, da se prepreči nadaljevanje inflacije in da se gospodarstvo Rusije zopet spravi v kolikor toliko normalni tek, je malo verjetno. Nered, ki ga je v ruskem gospodarskem življenju povzročila inflacija, se ne da odpra viti v treh mesecih. Eno pa je že danes gotovo, da je petletni gospodarski načrt v sedanji obliki definitivno propadel, in to ne inorda zaradi pomanjkanja dobre volje onih, ki morajo načrt izvesti, temveč zaradi omejenosti finančnih možnosti.
= Enomesečni pletarskl tečaj. Uprava banovinske kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti priredi enomesečni pletar-ski tečaj za kmetovalce srezov Murska Sobota in Dolenja Lendava. Tečaj se prične 10. novembra t. 1. točno ob 8. uri. Trajal bo najmanj mesec dni, po potrebi bo uprava tečaj podaljšala, število tečajnikov je omejeno na 20. Tečajniki se morajo vzdrževati ob lastnem strošku. Marljive tečajnike bo uprava primerno nagradila. Oni, ki nameravajo tečaj stalno obiskovati, naj se prijavijo pismeno di ustmeno najdalje do 1. novembra t. 1. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Sprejeti bodo obveščeni pismeno. Istočasno bo uprava priredila vsak drugi večer tekom enega meseca dveurni večerni tečaj za one interesente v neposredni bližini šole, ki so podnevi zaposleni. Tudi ti naj se javijo do 1. novembra ustmeno v pisarni kmetijske šole.
= Razid rumunske konvencije za mehki le9. Rumunska konvencija za mehki les »Acordo«, ki je nekaj let igrala važno ulo-go v razvoju cen na rumunskem lesnem trgu, je bila po vesteh iz Bukarešte te dni razpuščena. Člani konvencije so na posebni seji ugotovili, da pri sedanjih dezolatnib razmerah na lesnem trgu ni mogoče več držati cen in prodajnih pogojev konvencija. Tudi skupni evidenčni urad v Bukarešti bo razpuščen. Ta vest zgovorno ilustrira težko stanje, ki vlada na evropskem lesnem trgu.
= Dograditev železnice Bakar - Bakar Pristanišče. Nova železniška proga, ki naj veže železniško postajo Bakar z bakarsktm pristaniščem, je že od lani v terenu izgrajena in je treba položiti le še tračnice. Dograditev te proge je zelo nujna, ker je su-šaška luka stalno preobremenjena, dočim bi bakarska luka lahko prevzela del sušaške-$ra prometa. Dograditev te proge je sedaj stopila v končno faze. Minististvo za zgradbe
'P tf
/A
Prijetno britje s pomočjo
NI VE A-CRKNE
Preden se namilite, se morate z njo namazati, a ne preveč, da ne oškodite milnate pene. Videli boste, da
tudi vsakodnevno britje ne rani kože niti najmanj. _
ft Vaša koža ne bo postala rdeča in tudi ne razpokana. 'fa/, Obenem boste videli, da je izraz Vašega lica mlajši, " lepši in bolj negovan. NIVEA-CREME ne morete nadomestiti, ker samo ona vsebuje Eucerit, ki neguje kožo. In v tem ravno obstoja njena posebna učinkovitost.
Doze po: 5, 10 in 22 Din, tube po: 9 in 14 Din.
354	Proizvajalec v Jugoslaviji:
Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor. Meljska cesta št. 56.
je že razpisalo licitacijo za dobavo hrasto-\'h j-.-a^cv, ki so potrsDm za to progo, in se je licitacija vršila že 13. t. m. Seveda pa 7. <'..>g!hd:tvijo bakaisKe z p obit n su šaške luke še ne bo rešen. Izgraditve luke Martinščice za les in zveze Sušaka z Martin-ščjco, se bo morala izvesti v najkrajšem času, kajti prostorov za skladanje in sortiranje lesa v sušaški luki in na Delti ni mogo če razšinti zato so skladišča vedno pr^na-trpana, kar močno ovira promet.
BORZE
13. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nenavadno velik, zlasti v devizah Praga, Curih, Ne\vyork in Dunaj. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni, le Praga je popustila od 167.46 na 167.35, Dunaj pa je nazadoval od 7.9590 na 7.9508.
Na zagrebškem efektnem tržišču so danes Blairova posojila pod vplivom nižjih tečajev v inozemstvu popustila za več točk. 7% je bilo prvotno zaključeno po 79.5, 8% po 87, 7% Seligmanovo posojilo Drž. hipotek, banke pa je bilo zaključeno prvotno po 81, pozneje pa po 79. Tudi Vojna škoda notira nekoliko nižje brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedionl po 922, v Unionbanki po 191. v Srpski po 188, v Jugobanki po 78 in v Poljodelski po •Vi. Trboveljska je nekoliko popustila ter je bila zaključena po 362 in 363.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.745, Berlin 13.4075, Bruselj 7.8658, Budimpešta 9.8795, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 793.58 —796.58 (795.J8), London 273.08, Newy>rk 56.18—56.38 (56.28), Praga 166.95—167.75 (167.35), Pariz 221.21, Trst 294.05—296 05 (295.05).
Zagreb. Amsterdam 22.745 — 22.805, Dunaj 793.58 — 796.58, Berlin 13.3925—13.4225, Bruselj 786.58. Budimpešta 986.4 — 989.4, Milan 294.198 — 296.198, London 273.58 do 274.38, Ne\vyork ček 56.18 — 56.38. Pariz 220.21 — 222.21, Praga 166.95 — 167.75, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.185, London 25, Ne\vvork 514.55, Bruselj 71.75. Milan 26.94, Amsterdam 207.50, Berlin 122.30, Dunaj 72.575. Madrid 51.65, Sofija 3.73, Praga 15.27, Varšava 57.65, Budimpešta 90.15, Bu-ka rešta 3.06.
Dunaj. Beograd 12.55625 — 12.50625, Berlin 168.17 — 169.67, London 34.39125 do 34.49125, Milan 37.06 — 37.16, Newvork 707.65 — 710.15, Curih 137.49 — 137.99; dinarji 12.485 — 12.545.--——______
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 92 bi., 7% Blair 82 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den„ Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280—300.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 427.5 — 428.5, kasa 428 — 430. za december 426 — 428, investicijsko 88 blago, agrarne 52 — 54.5, 8% Blair 87 _ 90, 7% Blair 78 — 82, 7% Drž. hipotekama banka 78.5 — 79, 6% begluške 70 — 73; bančne vrednote: Praštediona 922 — 923, Union 191 — 193, Jugo 78 — 79, Srpska 188—190, Zemaljska 128 — 132, Ljubljanska kreditna 122 den., Pol jo 56 — 56.5; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našič-ka 1000 den., Gutmann 145 — 146, Slaveks 57 — 60, Slavonija 200 den., Drava 210 do 230. Šečerana 295 — 298. Brod vagon 60 do 82.5, Union 120 — 150. Vevče 124 den., Ists 43 — 46, Dubrovačka 397 — 400. Jadranska 560 — 600, Trbovlje 362 — 363.
Beograd. Vojna škoda 444 — 446.5, za december 448 — 453. investicijsko 88 zaklj., 7% Blair 80.5 den., 7% Drž. hepotek. banka 78 — 80.
Blagovna tržišča
LES
'+ Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona tramov. Povpraševanje je za obeljen borov jamski les (300 komadov od 2 m, s srednjim premerom 18/20 cm in 300 komadov 2.5 m, srednji premer 18/20 cm), za 1000 komadov neobrobljenib borovih desk (33 mm. od 2 m dolžine navzgor, od 18 cm srednje širine navzgor, dobava do 22. t. m.), za jelove palice (24 X 24 mm. 2, 2.50, 3, 3.50 in 4 m dolžine), za jelove deske (ca 100 kub. m, paralelne, 18 mm, 4 m, 17 do 40 cm, normalno blago IV.) in za večjo množino rezanih drv <20. 25. 33 cm, cepani-ce, s srednjim premerom 10 cm), za 1 vagon obrobljene, neobrobljene bukovtie (tombante. 40—100 mm, največ 60—80 mm, od 2 m dolžine navzgor, dobava nujna), za 1 vagon jelovih kratic (paralelnih, 25 mm, od 1.50 m dolžine navzgor), za 15.000 hlodov, smreka, jelka, bor, 28 — 32 cm premera, dolž. 7 m), za večjo množino lepega bukovega oglja (50 % canello, tedensko 2 vagona).
ŽITO
'+ Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za žito nestalna. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Ponujali so (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač 30 dni): pšenico: baško. 80/81 kg po 217.50—220. 79'80 kg po 210—212.50, 78/79 kg po 200—202.50; rž: baško. 72 kg po 157.50—160; jermen: baški. ozimni. 66/67 kg po 170—172.50; oves: baranjski po 190—192.50; koruzo: baško. proirptno po 162.50—165. okroglo, za mle-tev po mVvski voznini po 185—187 50. novo umetno sušeno, po mlevski voznini po 152.5 — 155, novo, času primerno suho po 127.5if)—130; moko: »0< po 360—365.
+ Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nespremenjena; promet: 17 vagonov pšenice. 1 vagon ovsa, 1 vagon ječmena, 31 vagonov koruze, 8 vagonov moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: baška. 79/80 kg 147.5 do 152.5; baška, potiska, 79/80 kg 1525 do 155; gorniebaška, 79/80 kg 155 - 157.5; banaška. Tisa. šlep in gorniebanaska, /9 80 kg 147.5 — 150; južnobanaška. 79 kg 142.5 do 145; sremska. 78 kg težka 137.5 -- 140.
_ Oves: baški in sremski 130 — 135. —
Ječmen: ba*ki in sremski. 63/64 kg težki IO7.5 — 112. — Koruza: baška in
sremska 102 5 — 107. bauatska. Begej 102 do 107 Moka: baška >0g< tn	"979 j0
280, >2» 242 - 252.5, >5« 210 - 220," »6s 167.5 - 172.5. »7< 115 - 120, >8c 85—90. Otrobi: baški, sremski in banatski, v juta-stih vrečah 65 — 70. Fižol: baški in sremski 310 - 320
+ Biidimpeštanska terminska borza (13. t. m.) Tendenca slaba; promet majhen. Pšenica: za oktober 15.22 — 15.24 (obračunski tečaj 15.20), za marc 16.20 — 16.21 (16.201, za maj 16.60 — 16.61 (16.60); rž: za oktober — (8.60), za marc 9.5 _ 9.51 (8.GO); koruza: za maj 12.31 — 12.33 (12.30), tranzitna za maj 10.90 — 11 (11).
JAJCA
-f S tržišča jajc. Pri nas je nakupna cena od zadnjega tedna ostala nespremenjena pri 1.30 Din za komad. V Nemčiji se prodajajo predvsem hladilno blago in so v soboto v Berlinu notirala jugoslovenska jajca nekoliko nižje, namreč 11—11pf. nasproti 11 Vk do 11% pf. zadnjo soboto. Naše sveže blago gre trenutno predvsem v Italijo.
Iz uradnih in drugih
Ker nimata pogojev za pravni obstoj, sta razpuščeni društvi Podružnica krščan. ske šole v Motniku, srez Kamnik in enaka podružnica v župniji Sela pri Šumberku, srez Novo mesto.
Razpisuje se mesto pisarniškega pri« pravnika V. skup. II. kat za območje viš« jega deželnega sodišča ljubljanskega. Pro« šnje naj se vložijo v teku 6 tednov.
Okrajno sodišče v Murski Soboti je ob« sodilo Debeijak Terezijo, trgovko v Mur« ski Soboti, Soteska št. 5, po čl. 6. zak. o pobijanju draginje živil, ker ni imela na sejmu v Murski Soboti na vidnem mestu naznačenih cen. Obsojena je bila na en dan zapora in 25 Din kazni. Zaradi iste« ga delikta je bil dne 3. okt. obsojen v Murski Soboti Koren Jožef, trgovec v Renkovcih 45, in sicer tudi na en dan za« pora in 25 Din denarne kazni.
Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem so« dišču v Dolnji Lendavi, dne 24. nov. ob 9. zemlj. knj. Dolnja Lendava, vi. št 1413; cenilna vrednost* 17.570 Din; naj manjši ponudek 11.714 Din. — Pri istem sodišču dne 27. nov. ob 9. zemlj knj. Za« mostje 41; cenilna vrednost 40.000 D^n; najmanjši ponudek 26.667 Din. — Fn istem sodišču, dne 4. dec. ob 9. zemlj. knj. Bistrica, vi. št. 695; cenilna vrednost 5500 ^in^- najmanjši ponudek 3667 Din. — Pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, dne 4. decembra ob 9. zemlj. knj. Navarda, vi. št. 62 in 64. Cenilna vred* nost 6472 Din; najmanjši ponudek 4314 Din.
Vpisi v trgovinski register. Na novo sta vpisani tvrdki: 1. »Keramični in gradbe« ni materijal L. Battelino in Co.« d. z. o. z. v Mengšu. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Osnovna glavnica 5(XX> Din. 2. »Pristavec in Golja, lesna industrija«, d. z o. z. v Preserju pri Ljubljani. Druž« ba je ustanovljena za nedoločen čas. Po« slovna glavnica 100.000 Nin. Na to vpla» čani zneski v gotovini 100.000 Din.
Spremembe vpisa v trgovinskem regi« stru. Pri »Kranjski industrijski družbi« je imenovan za tehničnega ravnatelja druž« be ter je podeljena prokura ing. Dostalu Leotu. »ri »Sdkorju«, d. z. o z.« je spre« menjena družbena pogodba v odstavkih »devetič« in »desetič«. — Pn »Svečami Pax — Kopač in Štele«, d. z o. z. je usta« no vi j en nadzorstveni svet in sta dopol« njena odstavka »sedmič« in »dvanajstič« družbene pogodbe.
f
Iščemo hitro pomoč
proti golazni. Najsigurneje pokončava vsako golazen »PIRE-TREV«. Enostavna uporaba. Ni strup. Dobiva se povsod.
„PIRETRIN" d. d.
ZAGREB, Branimirova 43._
Dame, pozor!
Za časa jesenske sezone izvršujem
»Trajno ondtilacifo"
po zelo znižanih cenah.
I. POLANC,
SALON ZA DAME IN GOSPODE,
Kopitarjeva ulica št. 1.
291/1
14476
Likanje obleke 18 Din
Gospodje, dame! Vaša jesenska obleka, suknja, damski plašči, kostumi bodo zopet kakor novi, ako jih pošljete v Vallet Express, Ljubljana, Stari trg 19, ki Vam kemično sčisti, zlika, temeljito popravi, na željo ustavi novo podlogo, obrne. Cena obračanju Din 300. Likanje takoj. čiščenje, popravljanje v 24 urah. — Pišite dopisnico, da pošljemo iskat. 14475
Tudi Vi
ki ne znate francoski ali niste utegnili paziti na Londonove članke
o chicaških bandifih
v pariškem »Journalu«, jih boste lahko v kratkem brali, ker začno izhajati
v slovenščini.
13352
Zdravstveni napredek Jugoslavije
Laskavo priznanje uglednega angleškega lista naši zdravstveni službi in njenemu organizatorju dr. Štamparju
pošiljal lahko večje število asistentov na •študije v inozemstvo.
Vsa velika vrednost zdravstvenega na« predka, izvršenega v Jugoslaviji v zadnjih letih, se bo dala oceniti šele v bodočno* sti, ko bo vzrastla zdrava generacija mila* dine v nekdaj okuženi, a zdaj asaniranih pokrajinah. Naravna posledica zdravja in prosvete bo naraščajoče blagostanje.
Kakor vsi ljudje z naprednimi idejami je tudi dr. ŠtampaT našel pri svojem delu mnogo odpora, zlasti tudi pri privatnih zdravnikih. K sreči pa je našel vedno jako podporo in priznanje pri kralju Aleksan* dru in pri drugih odločujočih državnih či* niteljih. Tako se je zgodilo, da je ostal na svojem mestu pri vseh političnih peripeti* j ah. ki jih je Jugoslavija preživela od svo* jega postanka dalje.«
Londonske »Times« so objavile nedavno daljši članek, o naših zdravstvenih razme* rah in o razveseljivem naipredku, ki ga je naredila Jugoslavija v zadnjih desetletjih na polju zdravstva in socialne higijene. Članek pravi med drugim:
»Neopaženo za široki svet. izvzemsi mali krOL' mednarodnih specijalistov, je stvori-la Jugoslavija v zadnjih desetih letih zdravstveno organizaoijo, ki danes z uspe* hom čuva zdravje njenega naroda. Glavna zasluga na tem gigantskem delu gre dr. Štamparju, šefu vse zdravstvene službe v Jugoslaviji. Dr. Štampar ima svoje lastne ideje, ki jih danes še ne razume vsakdo, na žalost tudi ne velik del zdravnikov v nje* govi lastni domovini. Saj je res mogoče, da bi mnogih teh idej ne bilo mogoče ozi* votvoriti v Veliki Britaniji, toda prebival* stvo Jugoslavije živi še v mnogo bolj pri* mitivnih razmerah in za te so njegove ide* je kakor nalašč. Te ideje je v polni men odobril tudi zdravstveni odsek Društva narodov in jih postavil za vzor strokovnja* kom. ki so organizirali zdravstveno službo v Grčiji in Kini.
Ko je dr. Štampar 1. 1919 prevzel zdrav* Btveni oddelek v ministrstvu, je bil ta oddelek brez uradnikov in brez vseh sred* stev Zdravstvene razmere zlasti v neka* terih pokrajmah nove države pa so bile največ zaradi dolgoletnih vojn naravnost obupne. Bili so okraji, kjer je bilo 80 do 90 odstotkov prebivalstva okuženih z ma* lariio aH sifilo. Silno je bil razširjen tudi trebušni legar, 1. 1919. je bilo v državi se rad 20 tisoč primerov pegavca in I. 1920-ctfo še tudi okrog 4 tisoč primerov crmh koz Dr. štampar pa se je lotil dela ener* rrieno in sistematično. Njegovo načelo ie bilo da je treba uničiti pred vsem zuna* tiie poboje, ki podpirajo širjenje epidemij. Treba le skrbeti za boljše in čistejše živ* Ijenie na-roda in v to svrho zlasti organi* zira^i zdravstveno prosvetno delo.
S prvim državnim kreditom je dr. Stam« nar poslal v inozemstvo več zdravnikov, da se izvežbajo v teh panogah, med tem pa je pridobival doma med vplivnima dr* žavnimi voditelji pristaše za svojo zami* sel. Tako je mogel začeti s sistematičnim delom šele 1. 1923, a v kratki dobi sedmih let je uresničil skoraj vse svoje načrte.
Organizacija, ki jo je ustvaril, je impo* zaintna, saj šteje okrog 600 zavodov z iz* vrstno izvežbanim osobjem in najmoder* nejšo opremo Rezultati se kažejo v raz* veseljiyi obliki. V zadnjih dveh letih ni bi* lo v državi niti 100 primerov trebušnega legarja, črne koze so izginile skoro docela, z asaniranjerr malaričnih krajev pa je tudi malarija, ta grozna morilka, reducirana na minimum in je utemeljeno upanje, da bo v najkrajšem času popolnoma zatrta.
Dr. ŠtampaT zahteva od zdravnika, da sam poišče bolnika in ne čaka, da bi pri* šel ta k njemu. Bolezen je treba poiskati in jo zatreti v korenini. Treba je razkriti razloge, zakaj je ta ali oni obolel, zakaj se je pojavila ta ali ona bolezen v tem in tem kraju, in kaj je vzrok, da sc stal* no seli. Zdravnik mora biti učitelj in vzgo* jiteli svojih pacijentov v praktični higijeni in jim mora kazati, kako naj se sami varujejo bolezni. Naravna posledica tega r.aziranja je zaključek, da bi zdravnik ne smel pričakovati zaslužka od bolnikov, temveč da bi ga morala vzdrževati javnost, t. j. država, občina ali druge javne kor* poracije. Umevno je .da si je zaradi tega svojega nauka dr. Štampar ustvaril med priktičnimi zdravniki mnogo nasprotnikov.
Kompleks Štamparjevih zdravstvenih or* ganizacij se deli na tri kategorije: 1. cen* tralne ustanove za vsako banovino, 2. sreske ustanove, ki jih je danes že okrog 80. in 3. selske stanice, ki so že prekora* čile število 500. Centralne ustanove so center administrativnega in znanstvenega dela na zdravstvenem polju. Imajo bakte* riološke in parazitološke oddelke ter od* delke za socijalno medicino. V njih se vrše analize, se pripravljajo serumi in iz* delavajo načrti za asanacijo nezdravih krajev. V sreskih ustanovah prihaja orga* nizati ja že v neposredni stik s prebival* stvom: sem spadajo materinska udruženja, organizacije za zaščito dece, šolske polikli* nike. razni dispanzerji, higijensk:' muzej in hiigijenično moderno kopališče. Selske sta* niče naposled so avantgarde sreskih zavo* dov. Navadno ima taka stanica dispanzer, ki ga vodi izučena sestra. V splošnem je organizacija selskih stanic prilagodena kra* jevn.im Tazmeram in potrebam.
Posebej je treba omeniti še higijensko šolo pri centralnem zdravstvenem zavodu v Zagrebu. V šoli se po Štamparjevih na* uVih vežbajo v higijena ljudje vseh pokli* cov, vštevši zdravnike. Zlasti važni so te* čaji za kmečko prebivalstvo, ki se uči glavnih principov higijene, prve pomoči in mnogih drugih koristnih stvari. Ti ljudje delujejo potem v svojih selih kot pionirji zdravstvene akcije in so dragocena podpo* ra zdravstvenim oblastvom.
Da so te ustanove tako dovršeno orga* nizirane in opremljene, je v veliki meri zasluga Rockefellerjeve fundacije, ki je z izdatnimi sredstvi podprla Štamparjevo akcijo in mu zlasti tudi pomagala, da je
SOKOL
Razpis natečaja za proste vaje
Načelstvo Saveza SKJ razpisuje natečaj za sestavo prostih vaj za nastop oddelkov SKJ na vsesokolskem zletu v Pragi na vse-slovanskem sokolskem zletu, in sicer za moški in ženski naraščaj, člane in članice ter za sokolske čete. Za vsak oddelek naj obsegajo po 4 vežbe v tri ali v štiri četrtin-skem taktu in smejo biti zvezane tudi z medigrami razen onih za čete. Odgovarjati morajo seveda po težkoči in značaju oddelku., ki so mu namenjene. Vpoštevati pa se mora tudi fiziologične zahteve sedanjega časa, ritmiška pravila, zlasti pa, da prehajajo pri izvajanju v masah gibi v široke ploskve. Ako so vaje sestavljene na godbo, mora biti originalna ter mora imeti jugoslovenski značaj. Tekstu vaj naj bo istočasno priložen tudi klavirski izvleček. — Natečaja se lahko udeleži vsak član ali članica SKJ. Osnutke se odpošljejo, zaprte v kuverti, označeni z geslom, priloži pa se v posebni zalepki tudi točen naslov sestavljalca. Rok je do 1. decembra t. 1. Sestave se pošlje na savezno načelništvo SKJ v Ljubljani.
Dva prednjačka tečaja SSKJ
Načelstvo saveza in izvršni odbor sta sklenila pri zadnji seji, da se vršita letos dve savezni prednjaški šoli in sicer ločeno: za člane v Mariboru, za članice pa v Ljubljani. S tem bo omogočeno, da se udeleži obeh šol veliko število slušateljev, na kar posebno opozarjamo vsa br. župna načelstva, ki naj nemudoma predlože še naknadne prijave za ženski tečaj, najkasneje pa do 18. oktobra t. 1. Začetek obeh šol bo objavljen pravočasno.
Srbohrvatski tečaji za češkoslovaške Sokole v Pragi. Na inicijativo praške Češkoslovaško - jugoslovenske lige se bodo vršili po raznih sokolskih društvih Velike Prage tečaji srbohrvaščine, ako se priglasi v vsakem društvu vsaj 15 slušateljev in preskrbi društvo primerne prostore za poučevanje. Tečaji bodo popolnoma brezplačni, le vpisnina bo 5 Kč. Ta korak JČlige v Pragi moramo z veseljem pozdraviti, saj bo mnogo pripomogel k še večjemu zbližanju obeh bratskih slovanskih narodov.
Zadnji sokolski vestnik ČOS priobčuje v svojem uradnem delu poslovnik za organizacijo IČ, češkoslovaškega in II. slovanskega vsesokolskega zleta v Pragi ob priliki 100 letnice rojstva ustanovitelja Sokolstva br. dr. Tyrša. Organizacija zleta je poverjena posebnemu odboru, ki ga tvorijo slavnostni odbor, izvršni odbor, prezidij m nadzorni odbor. Najširša korporacija je slavnostni odbor, ki ga tvorijo zastopniki protektorja zleta, staroste, načelniki in na-čelnice vseh slovanskih sokolskih zvez, predsedništvo in načelništvo ter prosvetni odbor ČOS, vsi predsedniki posameznih zletnih odsekov in njihovi tajniki, zastopniki nadzornega odbora, novinarji itd. Predseduje celemu plenumu starosta ČOS, br. dr. Šajner. Izvršni odbor vodi vsa zlet-na dela. Tvorijo ga predsednik in namestniki zletneaa slavnostnega odbora, načelnik in načebiica ČOS in njihovi namestniki (-ice), tajniki, blagajniki, predsedniki vseh zletnih odsekov itd. — Zletnemu odboru načeluje torej starosta ČOS br. dr. Šajner; njegov namestnik je br. dr. Karel Heler, I. tajnik br. Karel Švarc, predsednik nadzorenga odbora br. Štepanek, predsednik finančnega odseka br. dr. Flajšman, stavbnega inž. Petru, tajništva br. Švarc, slovanskega br. Štepanek, železniškega br. Chroust, stanovanjskega Jurij Heller, gospodarskega br. Rozmara, za prehrano br. Pipla, za zletno sceno br. Avg. Očenašek. Skupno šteje zletni odbor zaenkrat 17 odsekov, katerim se bodo gotovo pridružili še kateri. Zlet se bo vršil zopet na Strachov-skih lomih, kjer je bil že leta 1926. Seveda bo potreben popolnoma nov stadion, ker je velikanska planjava tamkaj že popolnoma zravnana, bodo pričeli lahko s stavbo tribun konec 1. 1931 ali početek 19S2. Zlet bo razdeljen na predzletne, tekmovalne in glavne zletne dni.
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Torek, 14.: Zaprto. Sreda, 15.: Mladoletje. E. Četrtek, 16.: Pravljica o rajski ptici. D. Petek, 17: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20.
Torek, 14.: Zaprto.
Sreda. 15.: Madame Butterfly. Gostuje ga.
Zlata Gjungjenac. B. Četrtek, 16.: Ilasanaginica. A. Petek, 17.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Torek. 14.: Gospa ministrovKa. B Sreda, 15.: Zaprto. Četrtek. 16.: Škrjančkov gaj. A. Petek, 17.: Juta. Prireditev ljudskega odra. Sobota, 18.: Aleksandra. Kuponi.
A. Leskovec, Kraljična Haris
Kakor je človek vesel, da občinstvo do kotička napolni gledališče, tako je pri srcu tesno, če slovensko delo ne uspe. In Kraljična Haris ni uspela. Ko sem delo preči-tal, sem bil u ver jen, da bo drama na oJru zanimiva, ker se bo uveljavila njena svor stvena poteza. — Jasne in izrazite so matere. Osojnica trpka slovenska mati, ki ne posega v sinovo usodo, ampak jo pazno motri, z vročo molitvijo v srcu. I&teniška Je zagrenjena starka, razpreda mreže, straži noč in dan in vodi boj še onkraj groba, kabina Isteniška je bila v zgodnji mladosti ponižana in ranjena. Preverjena o svoji nadnaravni lepoti ravna z ljudmi kakor z lutkami, dokler se ji ne razbeli srce v molčeč" ljubezni. Njen ljubi je slabič, ki ji ni žrtvoval duše in telesa, ampak je tiho računal na njeno premoženje. Lahko bi bil ozdravil bolno, ali bolje, pred boleznijo trepetajočo dušo, pa jo v poslednjem trenutku pahne v sramotno ponižanje. Sabina je v bistvu demonično bitje, ona ne odpušča, ne prosi. Namenila se je za smrt z njimi, od katerih umira. V poslednjem hipu ozdravi »brat« Polajnar dušo in ji reši življenje. Kolikor toliko je jasna tudi zunanja podoba njenega ljubega, bogatega Kneza. Slabič je, njegova aristokratska umirjenost je le maska? Notranje življenje, motivi Knezovih dejanj pa so zaviti v meglo. Jošt Osojnik je shema ošabnosti. izvirajoče iz puhlega sa-moljublja. Polajnar in sestra Helena pa sta kot tvorbi le sence. Svozstveno je Leskov-čevo ustvarjanje, njegov pogled na svet. Leskovec ima dramatičen talent; misli in čuv-stva njegovih oseb so dejanja, sleherni kontakt osebe z osebo je že dramatičen prizor. Tudi jezik in dialog sta v bistvu dramatična. Toda svet, ki ga ustvarja, je produkt ln-telekta. Pri Leskovcu človek ne ve točno, ali je hotel napisati realistično ali simbolno dramo. Prepričan sem sicer, da je hotel avtor v Haris vpodobiti realen svet, čeprav Je ves prepleten s simboli in bi bila tudi taka interpretacija mogoča.. Nejasnosti, ki se pojavljajo že pri čitanju, izvirajo iz LeskovCe-vega načina. Avtor izloča vse zunanje dogodke, vse kulise, med kateremi naj bi se vršila drama. Zanemarja karakterizacijo oseb, omejuje se na najnujnejše misli in čuvstva, ki so mu orodje za izražanje ideje. Zato se zde nekatere osebe brez mesa in krvi, kakor da je avtor ustvaril iz njih lutko, toda ne po svoji podobi. Občutno je pomanjkanje psihologije in njenih zakonov, katerih ne sme pogrešati niti skrajno samovoljno zgrajen svet. Tudi ta je človeku dostopen le, kadar se opira na človeško psihologijo. Zato je Leskovčev svet, ki ga upodablja v svojih dramah, ledeno hladen, pogreša gorkote krvi in je gledalcu težko razumljiv; še bolj zaradi tega, ker človek prav za prav nikoli točno ne ve, zakaj in čemu je nastal konflikt med nastopajočimi osebami.
Lipahova režija je bila sicer vestna, skrajno prizadevna, a se ji je posrečilo le to, da je v žarki luči razgalila vse hibe drame. Režiser se ni dovolj poglobil v delo, da bi zabrisal medla mesta, da bi ponazoril posebnost avtorjevega sveta in bi podčrtal Ie pozitivne vrednote. Ideja in značaji, v kolikor so izraženi, so mu bili docela nejasni. Tako je propadala drama od dejanja in dejanja.
Da drama ne bo uspela, so krive nekatere poglavitne hibe. Slika, ki jo je ustvaril v drugem dejanju Polajnar, naj bi predoči-la Haris, še več, postati bi morala dejanje. Sabina vendar pravi: >Če Vam ta odpusti...« in kaže na upodobljeno Haris. Kneza bi moral ta pogled presuniti in mu ra-zodeti, da mu živa Haris ne more dati svobode. Prav tako kleči Sabina pred to isto sliko in sklepa, prevzeta od nje pogodbo z Bogom. Polajnar je omahnil pred njo, a se oklene žive vere v življenje, potem, ko Je še enkrat pogledal v oči na platnu. Slika Je torej postala dejanje. Vsega tega gledalec ne vidi in ne more videti. Če bi imeli pred sabo Lionardovo sliko, bi se nemara zgodilo, da bi gledalec občutil, kaj se godi na odru, zdaj ne vidi ničesar. In vendar je vidnost zakon dramatičnosti. Prav tako skriva Leskovec važne dogodke v duševnem življenju, n. pr. Helenin odnos do Kneza; posledica se pokaže v tretjem dejanju, da je razmerje med njima docela nerazumljivo. Ker je Leskovec hote prikazal le duševno
življenje svojih oseb, je dobesedno obelil dramo. Vse zunanje okoliščine, celo važni poslovni pogovori se vrše v stranskih prostorih, na oder odsevajo le refleksi. Ti refleksi pa nikakor ne zadostujejo, da bi videli pred sabo cele ljudi. Vidni pa so prizori, ki iih na odru ne bo mogoče realizirati; tak je Sabinin ples. Nejasna je ideja, ki jo je hotei avtor izraziti, namreč ideja očiščenja teh oseb, zapletenih v življenski borbi. Vzroki za to nejasnost so v docela zgrešeni nsiho-logiji, večkrat prav diletantsko pojmovani.
—	Režiserjeva naloga ni le inscenacija drame, temveč orr mora dramo tudi reševati, če ne gre drugače. Lipah bi se bil moral tega zavedati. Vso pozornost bi moral posvetiti avtorjevemu načinu, oblikovanju njegovega hladnega, intelektualnega sveta in morda bi se mu bilo z nekaterimi izpremembann posrečilo bolj živo realizirati idejo. NikaKor pa bi ne smel zanemarjati tako važnega dialoga, kot se plete med Sabino in Polajnarjem v drugem dejanju. Imeti bi moral jasno sliko, kako bo dramo uprizoril, in lahko bi bil usmeril tudi igro posameznih igralcev. Ker pa je najbrž sam okleval med različnimi interpretacijami, zato so ostali igralci ustvarjali vsak svojo, nemožno kreacro. Edino Medvedova in Skrbinšek sta čutila, poznala avtorjev način, razumela, kako ^oče in ustvarila like, ki so točni in dobri.
-ak.
»Sveti plamen« na mariborskem odru
V tesna tri dejanja zajeti silni odstavek življenja je tudi naše občinstvo pretresel do dna duše.
Avtor slovite »Constance«. W. A. Maugham, je tudi v »Plamenu« z veščo m odločno roko potegnil črto pod kos obra* čuna z življensko tragiko ter pod vidikom svojstvenopojmovamh načel pokazal ustre* zajočo rešitev perečih sodobnih vprašanj: ali je dovoljeno krajšati moralno in fizič* no neznosljivo žit je onemu, ki ga ljubimo, in s tem vzročno spojeno dTugo: ali pri* znavamo nagonskemu pozivu pravico uve* ljavljanja.
Ocenitev notranje kakovosti te drame je torej načelno odvisna od našega sicer* šnjega religiozno * k on fesi on al neg a nazora, ki pač določuje nasproti tem vprašanjem neko stališče, ki je povsem osebno.
Življensko si nasprotujoče sile —Plame* na — so dobile v prvi predstavi v režiji g. Vlada Skrbinška enotno, zaokroženo in dostojanstveno obliko dejstvovanja v na* sičeni dramski napetosti. G. V. Skrbinšek je prikazal obenem zelo inteligentnega zdravnika dr. Harversteria. Njegova kar odlična sposobnost in neumorna briga za napredek in poglobitev se očituje pri vsaki predstavi in zasluži odkritega priznanja. Posebno omenjamo v tej igri skrb za pra* vilni govor in estetsko sceno, ki jo le kvari stilno nezmiseln in neznosljiv mobi* lar. Vsa presrčna. v igri razvneta do po* slednjega živca, je upodobila naša odlična igralka in govornica, gdč. Elvira Kraljeva
—	Stello. Vsaka njena kretnja, do potan* kosti resnična v odnosu do izgovorjene misli, priča, da je postala naša Kraljeva iz* voljena znanilka dramske umetnosti, da plove v njenih prikaznih kri njene srčne krvi. M rs. Tabret gosta gospe P. Menart* Šturmove ni bila docela izčiščena v oni vi* šoki meri, ki jo zahteva teatralika te dra* me. Zelo cenimo njeno urejeno obvladanje gest in izgovorjavo ter pretehtano dinami« ko mimičnega izraza. Vse skozi enotna in prepričevalna je bila to pot gdč. E. Stani* čeva kot sestra \Vaylandova. Mogočna iz* poved njene tihe, vdane in požrtvovalne ljubezni do nesrečnega Maunca je tudi nas prevzela. Izigrana veselost ojeklenele volje morbidno * bednega telesa ponesrečenega letalca Maurica Ta.breta je bila dobro po* dana po g. Hinku Tomašiču. Uveril nas je, da si bo pridobil izklesan izraz, v svoji ja* kosti in pritajenosti odmerjen v višini in nižini. Zdravo v življenju zasidranega bra* ta Colina Tabreta je igral g. Edo Grom, ki se je zelo potrudil izčrpati vse možnosti težke vloge, ki ga pri vsem pritrjevanju žtfvljenskega občutka v igralsko pasivnost mimike. G. Maks Furjan je upodobil v maski in kretnji izklesano prikazen major* ja Liconde. Odlikuje ga redka sposobnost karakternega igralca, se popolnoma vživeti v podobo izvestnega oderskega lika, ki mu je šc pridejati odgovarjajoč govorni iz* raz. Ga. S. Gorinškova je igTala diskretno sobarico Alice.
Od ganotja docela prevzeto občinstvo se je zahvalilo z iskrenim priznanjem.
A--c.
Dragutin Dimitrijevič Apis — junak nemške drame. V frankfurtskem Novem gledališču je bila pred dnevi premijera igre v treh dejanjih: »Gott, Konig und Vaterland«. Njen avtor je Leo Lania. Zanimivo je, da je glavni junak te nemške novitete srbski polkovnik Dragutin Dimitrijevič Apis, znan iz tako zvanega solunskega procesa. Igra ima enostransko politično tendenco in tudi sicer ni dosegla posebnega uspeha.
Iz revij. »Srpski književni glasnik« ie priobčil v prvi oktoberski številki impresivne spomine iz detinstva ge. Naste Roje, članek A. Vidakoviča o angleškem pisatelju Williamu Haslittu, konec Giuričevega
eseja o Eshilovi tragediji. Zanimivo vprašanje načenja P. Slankamenac v raipravi »Misli o stetici običnog govora«. Omenjamo še kritiko Milana V. Bogdanoviča o novem Nušičevem komadu »Predgovor«. — Izmed člankov, ki iih je objavila zagrebška »Riieč« v 37. številki, opozarjamo na Bauerjevega »Dumping ili destrukciia« in na novelo Verke Škurla - Ilijič »Velke radosti«. Avtorica uspele knjige »Djevičan-stvo« postaja ena najbo!jš;h pripovednic v novi srbskohrvaški književnosti. Kakor vedno, ima »Riječ« tudi to pot obilen felj-ton. — »Socialna misao« (Zagreb) ie priobčila oster članek drja. Politea »Fašisti-čka pravda« in več drugih zanimivih člankov m poročil o perečih politično - socialnih in socialno - kulturnih vprašanjih.
»Književne novine« je naslov literarnemu tedniku, ki ie začel izhajati v Zagrebu. Urejuje ga znani publicist dr. Zdenko Vernic. Prva številka je prav zanimiva: priobčuje med drugim nove pesmi Tina Uje-viča, K. Hanslerja in drugih, razne literar-no-kritične članke in mnogo informacij. List ima namen, da razširi zanimanje za književnost in književnike v široke sloje. Ali mu bo to uspelo? Namen je lep, začetek razveseljiv. Bati se je le. da bodo izdajatelji opešali, preden se pokažejo prvi stvarni sadovi tega prizadevanja. •Književnim novinam:« ie le želeti, da bi postale jugoslovenske »Les Nouvelles Litteraires«. Ali ne bi mogle posvečati malo pozornosti tudi slovenskemu slovstvu?
Francoski srednjeveški pesnik Frangots Villon, brez dvoma eden najoriginalnejših pesnikov 15. stoletja, ima še vedno velik krog čitateljev. Vse kaže, da njegov sloves celo raste. V zadnjih dneh so dobili Nemci kar dva različna prevoda Villonovih balad: eden je izšel pri Kieppenbergerju, E. Lichtenstein v Weimarju pa je izdal t Zechovem prevodu celotno Villonovo delo v lepi knjigi z naslovom >Die Balladen und lasterhaften Lieder des Herrn Fran-gois Villon 1. Prevod je opremljen z daljšim življenjepisom tega vihravega poeta, ki se je gibal med razbojniki in tatovi in je umrl neznan in zaničevan. Villonove pesmi so izraz srednjeveške mentalitete: so sirove, brutalne, razuzdane, a življenjsko močne in neizumetničene. Morda Je to vzrok, da jih današnji človek zopet išče in ceni.
Prostovoljna dražba vinogradnega posestva
z vsemi pritiklinami in premičninami se vrši v nedeljo 19. oktobra t. 1. ob 9. uri v Spodnjem Prebukovju pri Slovenski Bistrici. Vladimir Vošnjak.
_14323
IBEBiaiMBBMMBBMIlMUiMIMI ——
Cista domaČa
§finj§ka mast
kg 19.— Din — dokler zaloga traja v delikatesni trgovini
K. JARC
14450
Dunajska cesta 9 »Pri Turistu«
Vsa pleskarska in
ličarska dela
Izvršujem po najsolidnejših cenah
IVAN GENUSSl.
pleskar in ličar	13378
LJUBLJANA, Igriška ulica štev. 10.
Mesnica
v prostorih g. Lavtižurja SV. PETRA CESTA ŠTEV. 83
zopet odprta
Prvovrstno meso in vsakovrstni mesni izdelki. — Cene solidne!	14281
STANKO MARINČIC, mesar.
osJVutKe-
risbe
originalne — za lepake kakor časopisno reklamo izvršujem točno in poceni.
Pošljite cenjena naročila na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra reklama«.
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
Max Viola:
Moj frak
Bil je to prekrasen čas, ko sem si ga dal urezati. Takrat sem bil zaljubi V.en, zaljubljen do želje, da bi se poro« cil. Bil sem še mlad in dotlej še ni bil noben frak oklepal mojih čustva pol* nih prsi. A sedaj sem si ga moral na* baviti, kajti bila je lepa, ah, tako lepa kaKor cel tucat idealov naj znamenite j* sih slikarjev in pesnikov.
Bila je moja prva ljubezen. Prva lju* bežen! Saj veste, kaj to pomeni. Vsa* ko jutro je hodila s sobarico nakupo* vat m jaz sem ji sledil toliko časa, da bi bil končno lahko veljal za prvovrst* nega strokovnjaka, kar se tiče zeljna* tih glav, špinače in letošnjega krom* pirja. Bila je hči nekega odvetnika in ko sem to zvedel, sem se takoj odločil, da zaprosim za njeno roko. Stekel sem k svojemu krojaču in si naročil frak, kakršnega še ni izdelala nobena kro« jačnica. V tem fraku je tičal cel zna* čaj in ko sem si ga oblekel, sem čutil, da sem neodoljiv. Štela — tako ji je bilo ime — bi morala uslišati mojo lju* bežen, če bi me videla v tem fraku.
Srce mi je tolklo do grla, ko sem se bližal njenemu stanovanju. Bila je v kuhinji, z golimi rokami je stala v ku* hinji in kuhala malinov sok. Bila je tedaj vrhu vsega še cela gospodinja in je sama oskrbovala kuhinjo! Kje naj bi našel še eno tako popolno dekle? Naj umrem, ali prej mora biti moja! Stopil sem odločno v kuhinjo in proti Šteli. Spregledal sem pa ogromno po* sodo na tleh; spotaknil sem se, iz treh grl se je oglasil obupen krik, rdeča te* kočina je pljusknila do stropa in se stočila potem v širokih tokih po ste* nah nizdol — padel sem bil v malinov sok. Ko so se Štela in obe kuhinjski dekli zbrali od prvega strahu, so se glasno zakrohotale, jaz pa nisem zmo* gel nobene besede, kajti usta so mi bila polna soka in obraz od njega ves rdeč. V takšnem položaju ni še nihče prosil za ljubezen in tako sem nastopil umik, puščajoč za sabo ob vsakem ko« raku potoček malinovega soka. Nikoli več se nisem upal pogledati Šteli v oči, kajti vsakokrat, kadar sva se sre* čala, je morala ugrizniti v rutico, da je premagala glasen smeh.
Od tega časa diši moj frak neznosno
po malinah. Ponesel sem ga k enemu največjih čistilcev madežev našega ča* sa, pod čigar rokami je dobil spet svoj prejšnji blesk, a duha mu ni mogel vzeti, in kolikorkrati je potem kje di* šalo po malinah, so vedeli ljudje, da je moj frak v bližini. Še dostikrat je sto* pil v delo. saj, žal, nisem ostal pri prvi ljubezni. Zaljubil sem se še v mnoga dekleta, a čudno: čim odkritosrčneje sem ljubil kakšno dekle, tem boljšo partijo je napravila — s kom drugim. Prišlo je tako daleč, da so me skušala spraviti meni znana dekleta v zaljub* ljenost; čim se je to zgodilo, so bila gotova, da jih čaka vsaj kakšen mlad dvorni svetnik. Tako se je rešilo na iz* vrsten način celo šest zarjavelih de» klet. Mislim, da je ta čudna lastnost še danes v meni, in če pojde tako dalje, ne bo moj frak nikoli izpolnil svojega namena, nikoli ne bom stal v njem pred altarjem in dahnil svoji vroče ljubljeni nevesti svioj ganjeni »Da!«
Sicer pa je bil moj frak že večkrat v sličnem položaju in njegovi nosilci so izrekli že često pred oltarjem svoj za večno vezajoči »Da!« — le žal, da ni* sem bil nikoli eden teh nosilcev, vedno
je bil kakšen moj prijatelj, ki sem mu bil posodil frak za poročni dan. Bili smo mladi in polni upanja in nismo nikoli imeli denarja in če si je kdo iz našega kroga izbral nevesto, je pri* padla mojemu elegantnemu fraku na* loga, da mora fungirati kot slavnostno oblačilo. Ko so mi ga potem ~o poroč* nem dnevu poslali nazaj, sem se lahko spuščal v psihologične študiie, ki so dajale nezmotljive rezultate. Ko se je ooročil moj prijatelj Artur, nam je ho* tel dopovedati, da jemlje svojo Angelo iz ljubezni, ne pa morda zato, ker ga bo nje oče protežiral v uradu. Ko mi je vrnil frak, sem takoj vedel, kje smo. Ni kazal niti najmanjše gubice in pra* ška. Ženin pa, čigar frak ne kaže niti najmanjše nerednosti, ta je zaman čvekal o ljubezni. Prav tako je bilo, ko je zlezel Pavel v jarem. Na fraku sem ugotovil plast polivke, znatne sledove zeljnate solate in nekoliko očitnih ostankov račje pečenke. Ženin, ki raz* vija na poročni dan tolikšen apetit, ne more ljubiti svoje neveste in če bi mi to prisegal tri dni. Čisto drugače pa je bilo, ko je odvedel nežni Ludovik svo* jo Emilijo domov. Kjerkoli sem otipa*
val frak, povsod je kazal sledove solz, kjerkoli sem ga pogledal, je bil zama* zan s plastjo pudra, ki ga je ostavil Emilijin obraz. To je bil zakon iz lju* bežni, moj frak mi je to naravnost kri« čal v obraz.
Od takšnih porok je začel moj frak seveda trpeti. Poleg tega se je moral vsako poletje prilagodevati zelo ne* spoštljivi družbi — v zastavljalnici. In kadar sem ga potem ob začetku pred* pusta vzel domov in praznoval švide* nje s solznimi očmi, je bil tako po* mečkan in gubast, da mi je hotelo po* čiti srce. S težavo sem mu vračal po* tem stari blesk in ga vodil po različ* nih plesih in družinskih večerih, a vsa« ko leto je bilo težje prikriti njegovo starost — in če leži danes pred mano, razprostrt po mizi, me nekaj stisne za grlo, kajti gumbnice so mu strgane, šivi popokani in fazona mu spada med davno minule slavne čase.
A ne pomaga nič! Po malinah diši še vedno, sedaj že celo po plesnivib
Ali si že Vodnikf družbe?
Zavod za podaljševanje življenja
— Zdravje je slučajnost in negoto« vost, ki taji neljuba presenečenja, — pravijo v Ameriki. Na temelju te res« niče je ustanovil pred nekoliko leti dr. M. Fisc v New Yorku prvi zavod za podaljšanje življenja, pa mu je šlo žito v klasje! Zdaj ima že dve veliki podružnici v Chicagu in Bostonu pa več tisoč zdravniških dopisnikov po vseh mestih Zedinjenih držav. Vsak* do, ki se osebno ali pismeno prijavi zavodu oz. najbližjemu zdravniku, dobi po skrbni strokovni preiskavi natančen popis stanja vseh svojih or« ganov. Navadni zdravnik samo za« piše zdravilo, ne da bi veliko povedal bolniku o bolezni. Zavod stori naro« be: ne da nobene diagnoze in ne pri« poroča nobenega zdravljenja. Zato pa preiščejo vid, sluh, srce, jetra itd. naj« boljši strokovnjaki. Preiskava stane do 2500 naših dinarjev, z Rontgenovo in kemično preiskavo v posebnem vzornem laboratoriju utegne stati tu« di tri ali štirikrat več. Na temelju teh Dodatkov preprečijo pregledani lahko sleherno bolezen takoj v začetku in baje se je znižalo predčasno umiranje med Fiscovimi klienti že za 20 odstotkov.
Prekooceanski polet v Avstralijo
Major Kingsford Smith b svojim letalom »Južni križ«, na katerem je odletel iz Londona proti Avstraliji.
velikodušno dejanje njenega svaka, ta svakove velikodušnosti ni znala oceniti po zasluženju, marveč je bila močno užaljena. Odločbe pokojnikov so svete in nikakor ne gre, da bi jih kdo spreminjal. Zato je vložila tožbo zoper svojega svaka z zahtevo, da naj ga sodišče prisili na prevzem dedščiae. Sodnik je od začudenja na široko odprl oči, da si dobro ogleda vdovo, ki se brani milijonske dedščine. Doslej je imel posla le z dediči, ki so se toža-rili in vojskovali za dedščino z ljut> stjo najhujših sovražnikov.
Bernard Shaw noče plemstva
Častilci velikega angleškega pisatelja iz Anglije, Škotske in Irske *o poslali Shavra pismo, v katerem so izrazili željo, da bi pisatelju bilo podeljeno plemstvo za njegove zasluge na kulturnem polju. Nekatere odlične osebnosti so pisatelja celo zaprosile za dovoljenje, da bi smele vložiti tozadevno prošnjo vladi. V pismu so izrazili prepričanje, da bi bilo Shawu v veliko zadoščenje, ako bi mu država dala tako visoko priznanje. Po nalogu pisatelja pa je tajnik odgovoril častilcem takole: Gospod Shaw nima nika-kega povoda, da bi se pritoževal nad nepriznanjem svojega pisateljskega delovanja. Odločno pa je zoper to, da bi sprejel kak novi naslov ter bo tudi v bodoče nosil samo to ime, pod katerim so znana njegova dela«. Častilci so čudeč se vzeli na znanje ta odgovor in s tem pokazali, da niso zapopadli nazorov in mišljenja pisatelja.
Najbolj poštena
Vas postreže z zimskimi oblačm
1 Maček
Ljubljana, Aleksandrova cesta IS ?
pozorni na nesrečnika, ki ga tako po vrsti zadevajo smrtne nesreče, štirikrat so ga sočutno pomilovali, petič pa se jim je zdeia smrtna serija le nekoliko sumljiva in bo po kratki preiskavi dognali, da je Gomorek pravzaprav že mrtev, ker je pogrebnina zanj že izplačana. Predali so »pokojnika« policiji in ta je v njegovem stanovanju našla kup tiskovin in ponarejenih pečatov, s katerimi je Gomorek delal spričevala o smrti.
Pol znamke za celo znamko
V Berlinu je neki človek vrgel ▼ avtomat za znamke 15 pfenigov, a namesto, da bi padla iz avtomata cela znamka, je je padlo samo pol. Prilepil je to polovico mirno na pismo, opisal na zadnji strani ovitka svoj slučaj in je vrgel pismo v nabiralnik. Pošta je pismo brez nadaljnjega dostavila na pravi naslov. Te pol znamke smatrajo zbiratelji za takšno redkost, da ponujajo naslovniku zanjo že sedaj velike vsote.
Radio
travnika Dobil je dovoljenje in je Sel na delo, a to se bo menda zavleklo. Na načrtu, ki ga ima, tvori glavno znamenje neko drevo. A med vojno ali po vojni so ga posekali ter ne ve zdaj nihče točno povedati, kje je stalo poprej.
Splošna stavka v Španiji se širi
Prizor z ulic mesta Bilbao, ki ga je zastražilo vojaštvo, da zabrani stavkujočim izgrede. Iz Bilbaa se je stavka razširila tudi na druga važnejša mesta, n. pr. na Lo-
grono, Malago in Victorijo.
Pred dvema letoma se je odločil [Američan Henry Clay Folger, lastnik najlepše zbirke Shakespearejevih prvo-tiskov, da zgradi v "VVashingtonu poslopje, ki bo nosilo njegovo ime in v katerem bo njegova zbirka občinstva dostopna. Folger je od tedaj umrl, a njegova vdova, ki je bila tudi njegova zvesta sodelavka, se je sedaj lotila izvedbe njegovega načrta. Ta se začenja dvigati na Kapitolskem griču v "VVashingtonu velika zgradba iz belega mramorja, ki bo hranila dragoceno Folgerjevo knjižnico.
Po želji ustanovitelja bo ta knjižnica odprta občinstvu tretje leto po njegovi smrti. Sklad, ki je namenjen njeni zgradbi in poznejši izpopolnitvi znaša celih 10 milijonov dolarjev, preko pol milijarde naših dinarjev!
Vteku svojega življenja je zbral Folger nič manj nego
70.000 zvezkov, ki se nanašajo na Shakespeareja. Med temi so najbolj redka izdanja Shakespearejevih del, dalje mnogo rokopisov iz njegovega časa in skoro polnoštevilno vsa dragocena dela vseh
J časov, ki se bavijo z nesmrtnim angleškim dramatikom. Od 200 znanih izvodov prve velike izdaje Shakespearejevih del »in folio« je zbral Folger dobro tretjino. Med temi je zbirka del, ki je izšla 1. 1673. v tiskarni Willa Jag-garda. Vrednost tega tiska se sploh ne da določiti v denarju, Folger sam ga je imenoval
najdražjo knjigo na svetn.
Zbirka obsega nadalje edino znano izdajo »Tita Andronika« v četverki iz 1. 1594., »Perikla« v četverki iz 1. 1609. in izredno redko izdajo komedije »Mnogo hrupa za nič« iz 1. 1600. Za samo to knjigo je dal Folger 100.000 dolarjev — pet in pol milijona dinarjev!
V Folgerjevi zgradbi bodo imele svoj dom tudi številne druge zbirke Shakespearejevih del in del o Shakes-peareju, ki so last raznih angleških in ameriških zbirateljev. Poleg tega bo v mramorni palači dvorana z 27 sedeži, ki bo natančna rekonstrukcija londonskega gledališča »Globe«, v katerem je Shakespeare igral. To dvorano bodo uporabljali kot predavalnico in čitalnico.
Srečna dežela
Po poročilu generalnega tajništva norveške komisije za državne jetnišni-ce se na Norveškem od 1. 1928. dalje ni pripetil niti en primer umora ali sličnega krvavega čina s smrtnim izidom. 'Načelnik te komisije Kristijan Hamm-son pravi, da je to razveseljivo nazadovanje kriminalnosti na Norveškem pripisati povišanemu blagostanju naroda, boljšim delavskim prilikam, omejitvi alkohola in višja kulturna stopnja ljudstva. Zlasti slednje je zelo važno, kajti smrtna kazen je odpravljena, s čimer bi bil ovržen nazor, da bojazen pred smrtno kaznijo odvrača ljudi od zločinov. Višja kulturna stopnja naroda je najboljše sredstvo proti kriminalnosti.
Posledice krivične obdolžitve
Iz Berlina poročajo o tragičnih okoliščinah samomora poštnega uradnika Mautheja, obodolženega, da je ubil svojega prijatelja Lehmanna. Ta je bil voznik znane berlinske pivovarne in je često povabil k sebi Mautheja, da ga je popeljal domov. Tudi nedavno ga je bil vzel na kozla in prijatelja sta bila zelo dobro razpoložena. Za šalo sta se na kozlu celo ruvala in pri tem je Lehmann padel pod voz in se poškodoval do smrti. Prestrašen je Ma*t-the skočil z voza in skušal potegniti prijatelja izpod koles. Pri tem si je umazal s krvjo roke in rokave. Ko so ga zasliševali, da pojasni podrobnosti
o nesreči, se je tako preplašil, da je začel tajiti, da bi se bil oni dan sploh vozil z Lehmannom in je trdil, da so krvavi madeži na rokah in rokavih živalskega izvora. Zaprli so ga in v preiskovalnem zaporu je spoznal, kako neprevidnost je zagrešil s svojim nerodnim izmotavanjem. Medtem pa se je policiji le posrečilo, da je našla priče, ki so potrdile, da je bilo vse le nesrečno naključje in Mauthe bi moral biti izpuščen. Ko pa mu je hotel jetni-čar naznaniti veselo vest, je našel nesrečnega moža obešenega. Obupanec si je bil iz srajce spletel vrv in se ponoči obesil v svoji celici.
Iskalec zaklada
Dobro oblečen tujec je na vsak na« čin hotel odkupiti malemu kmetu v vasi Orchiju blizu Douaisa travnik z imenom »Stražmojstrov pašnik«. Kmet ni maral kupčije, ker ima itak prema« lo grude. Kupec mu je nudil vedno več denarja in naposled, po dolgem brezuspešnem barantanju, mu je za« upal čudno skrivnost. Prišel je iz Nemčije in hotel kupiti travnik, ker mu je povedal oče, polkovnik v sve« tovni vojni, da je tu ponoči pri ne« nadnem umiku zakopal sod z veliko množino zlatnine in draguljev. Ven« dar se kmet ni dal omehčati. Tedaj se je obrnil Nemec na okrajno glavar« stvo ter obljubil plačati vse državne pristojbine in povrh nakloniti 100 ti« soč frankov revežem v Orchiju, če mu bodo dovolili prekopati samo ne« koliko metrov sveta na omenjenem
Po velikanskem požaru v Hannovru
Ostanki tvornice, ki je postala žrtev požara. Plameni in snopi isker so švigaH do 100 metrov v višino, ogenj pa je divjal po vsem podjetju v dolžini 500 metrov. Požarni brambi se je le s težko muko posrečilo omejiti ogenj,
Tožba, ki je svet še ni videl
Sodišče v japonskem mestu Osald le nedavno obravnavalo zadevo, ki je nedvomno edina te vrste na svetn. Neki Japonec je umrl in zapustil svojemu bratu preko 1.700.000 dinarjev. Brat na se je dedščini odrekel z opazko, da vdova po pokojniku bolj potrebuje tega denarja, zlo je sodišče sporočilo vdovi
Paul Val£ry,	Gunnar Gunnarson,	Teodor Dreiser,
duhoviti francoski	znani dansld pri po-	ameriški romanopisec
pisatelj	gedntis
Rnmunski prestolonaslednik na „G 38"
Ogromno nemško letalo »G 38«, ki je pod-vzelo pretekli teden svoj reklamni polet po Evropi, je obiskal tudi bivši rumunski kralj in sedanji prestolonaslednik Mihael. Letalo sta mu razkazala rumunski general Nužin-ski in ravnatelj Junkersovih podjetij Fi-scher (z naočniki).
Čuden dvoboj
V korziški vasici Cognocoli se je odigral čudem dvoboj med mladeničem in devojko, kakršni so redki gotovo tudi na Korziki med tamošnjim vročekrvnim ljudstvom. Mlada človeka sta se že dalje časa smrtno sovražila. Nihče ni vedel za pravi vzrok, kar pa mladih ljudi ni oviralo, da bi si ne bila pri vsa-ci priliki odkrito kazala svojega neugasljivega srda. Nedavno sta se srečala na ulici ter se v prepiru obkladala s psovkami in raznimi hudimi očitki. V eku prepira sta se tako ogorčila, da sta potegnila revolverje in se tako dolgo obstreljavala, dokler nista oba obležala mrtva. Vaščani, ki so se med streljanjem preplašeno skrivali za vogali, so prihiteli ležečima na pomoč, toda bilo je prepozno: Mlada človeka sta se skoro doslovno izrešetala s smrtonosnimi kroglami.
Amerika se ne brani izvažanja helija
Ameriški državni predsednik Hoo-ver je sporočil, da ameriška vlada nikakor ne zabranjuje izvoza plina helija; v zadnjih dveh letih je ugodila vsaki prošnji za izvoz tega plina. To sporočilo je v zvezi s strašno katastrofo angleškega zrakoplova »R 101«, ki bi nikoli ne zahtevala toliko žrtev, če bi bila zračna ladja napolnjena z negorljivim helijem namesto z nevarnim vodikom. Po tej katastrofi so padali očitki tudi na Ameriko, ki je edini resni producent helija, češ da ga ne dovoljuje izvažati in da je zato tudi nekaj kriva nesreče. Kakor je razvidno iz Hooverjevih besed, so bili očitki neutemeljeni. Angleži so pač hoteli šte-diti in so svojo zračno ladjo napolnili s cenejšim vodikom.
HnnnnEagBBHBBB
Trenchcoate, površnike
jesenske in zimske obleke, najcenejši nakup pri
Dra*o Schwab. Ljubllana
Devetletni deček umoril svojo mater
V Konispolu v južni Albaniji je umoril devetleten deček s štirimi revol-verskimi streli svojo mater, ko je stopila iz hiše svojega ljubimca. Ženska je bila ostavila moža in otroke. Po crvavem dejanju se je odpravil mladi morilec sam na policijo in se dal aretirati. Izjavil je, da je mater umoril, cer je hotel oprati madež na družini svojega očeta.
Žive ljudi je »pokopaval«
Češki listi poročajo o nenavadnih sleparstvih moža, ki je bil sam že uradno mrtev in je tudi drugim ljudem skrbel za enako smrt. Pri tem je seveda zaslužil lepe denarce. To je bil 28-letni Jan Gomorek iz Frydka. Zavarovalnica ga je zasačila, da je ponarejal mrtvaške liste na ime še živih zavarovancev ter zanje dvigal pogrebnino in osmrtnino. Gomorek je na ta način »pokopal« sebe, svojega brata in še tri druge prijatelje. Prihajal je v zavarovalnico s solznimi očmi ter je med solzami in globokim vzdihovanjem komaj izjavil, po kaj je prišel. Mož je bil tudi humorist in je bil neutolažljivejši ravno tisti dan, ko je kot svoj lastni brat dvignil pogrebnino za svoj pogreb. Ni čuda, da so uradniki postali
Izvleček lz programov
Torek, 14. oktobra.
UUPLJANA 12: Dnevne vesti, plošč«. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Profesor Pen-gov: Sila voda in vetrov. — 19.30: Nemščina. — 20: Prenos iz Frančiškanske cerkve: Cerkveni koncert pevskega zbora »Gorenjci« iz Kamnika. — 21: Koncert radio*orkestra. — 22: Napoved časa in po« ročila.
Sreda, 15. oktobra.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Zabavno štivo. — 20.30: Koncert na eitre.
—	21: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Narodne pesmi. — 17.30: Koncert radio-kvar-teta. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Prenos iz Ljubliane. — 22.30: Poročila. — 22.45: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30; Plošče. — 17: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk. — 20.30: Lahka godba orkestra. — 21: Prenos iz Prage. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Operni večer. — 20.30: Program iz Brna. — 21.30: Komorna glasba. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 20.30: Spomin na Ver-gila. — 21.30: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert — 20.15: Italijanska glasba. — 22.15: Klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 19.35: Lahka glasba,
—	21.05: Igralski večer. — Mahlerjeve pesmi. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.30: Lahka glasba. — 21.10: Orkestralen koncert — Godba za ples. — FRANKFURT 21: Italijanski večer. — LANGENBERG 17.30: Komorna glasba. — 20: Italijanski večer. — 23.30: Lahka godba. — STUTT-GART 19.30: Sluboigra. _ 21: Italijanski večer. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert op-kestra. — 17.30: Odlomki iz operet. — 20.15: Italijanski večer. — 22: Vojaška godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.50: Simfoničen koncert
Kandidati za Noblovo nagrado


W. Mastermannt
Kdo jo je umoril?
Bo man
»Ne vem,« je čemerno odvrnil mož. »Najbrže je stvar v zvezi z mojo izpo-vedbo pri prvi preiskavi. Stotnik Farrar je prišel k meni in rekel, da mi je gospod Kenyon zameril, ker sem takrat peljal ubožico, gospodično Lakeovo k zdravniku. Aaj morem za to?«
»Gotovo da ničesar ne morete. Stotnik Farrar vam je tedaj povedal, da ste odpuščeni?«
»Da. On mi je tudi vselej odštel mojo plačo. Nu, in od tistih dob sem brez posla.«
»In to je razlog, da ste prišl i kmeni?«
Mož je postal zaupljiv ter premaknil svoj stol bliže k Sinclairju. »Ne, to. A čudne reči se godijo — strašno čudne reči.«
»Tako?! Sinclair je čakal, da bi šofer nadaljeval.
»Namreč zastran izginjenia gospe Kenvonove«.
»Kaj je s tem. Hunter?«
»Če smem biti tako predrzen, da vas
vprašam, gospod: kako mislite sami o tej stvari?«	_
»Zadeva je skrivnostna, kaj. Hunter?« je z nasmeškom rekel Sinclair.
»Hm, marsikaj bi lahko povedal, če bi hotel.«
»S tem hočete reči, če bi kaj neslo.«
Mož je v zadregi drsal po stolu sem ter tja. »Saj veste, gospod Sinclair, živeti je treba.«
»Če so vaše informacije kaj vredne, vam bodo tudi obrodile korist. Kakor veste, je tistemu, ki najde gospo Keny-onovo, obljubljena nagrada.«
»Vem, vem, gospod mojster. A vidite, če pride tak preprost človek, kakor sem jaz, s še tako dobro informacijo, dobi ponavadi figo, denar pa spravi kaka velika živina.«
»Zanesite se name. Vse. kar mi boste povedali, ostane strogo med nama.«
»To ml zadošča, gospod Sinclair. Tak pazite: hišo, v kateri so umorili gospodično, gotovo poznate. Gospod Keny-on jo pušča prazno in se ji niti ne približa. Zato pa prihajajo tjakaj drugi ljudje, razumete?«
»Kaj hočete s tem reči?«
»To je namreč tako! Jaz sem stanoval nedaleč od Kenyonove hiše pri nekih kmetskih ljudeh. In ko sem ostal tako brez dela, mi je prišlo na um, da imam tam še nekaj stvari. Če bi hotel biti natančen, prav za prav niso moje: moja uniforma in tako dalje. A mislil sem si, gospod Kenyon jih itak ne bo rabil za drugega šoferja. Nikoli ni vprašal po njih. Stopi tja, sem si mislil, morda pa vendarle dobiš zanje par šilingov. To ostane seveda med nama, kaj ne?«
»Ne bojte se.«
»Šel sem tedaj po obleko in v žepu sem našel ključ skednja, ki nam je služil za garažo.«
»Počakajte! Ali je imel skedenj samo tisti ključ?«
»Ne, ne. Stotnik Farrar je imel tudi enega. Nu, in kmet, pri katerem sem stanoval, me vpraša: Hunter, kaj mislite, ali se bodo vrnili? Skedenj je namreč še zmerom zaklenjen. Rekel sem mu, da so gospoda odpotovali in da mu bom iaz odklenil lopo. Šla sva tja — in kaj pravite, kaj sva našla?«
»Kako naj vem?
»Navadnemu človeku se ne bi bilo zdelo nič čudnega. A jaz sem ptič!«
Zaupljivo je pomežiknil z očmi. »Opazil sem sveže sledove avtomobila. Očividno še ni bilo dolgo, kar je bil tam. In razen tega, veste, sem našel
krpo s svežimi oljnatimi madeži. Kaj pravite?«
»■Ali dobro veste, da se ne motite?«
»O tem ni govora. Napravil sem se nedolžnega in oprezno pretipal kmetu obisti. Veste, kaj mi je rekel? Da je Kenyonova hiša začarana. Takih neslanosti seveda ne verjamem. Ali, gospod Sinclair, nekdo je vendarle v njej.«
Premolknil je, da bi se naužil učinka svojih besed.
»Spravil sem se na prežo, a ljudje so premeteni. Neko noč sem opazil na cesti sumljivega moža. Izginil je v gozd. Tema je bilo, a za trenutek sem ga videl. Grbast je bil.«
»Grbast?«
»Da, in v gozd je prhnil kakor srnjak.«
»A če je res kdo v hiši, kaj menite, kdo bi utegnil biti?«
Hunter se je bil zdaj čisto primaknil k Sinclairju in ga razburjen potrepljal po kolenu.
»Nič ne menim, ampak vem.«
Sinclair je čakal.
»Saj nisem padel na glavo, gospod Sinclair. Če rabijo skedenj še vedno za garažo in če se tudi v hiši kaj godi — zakaj to vem. dasi ni navzven ničesar videti — tedaj mora biti za tem skrivnost. Nekaj je gotovo: brez hra-
ne ne more živeti. Zato sem zaklenil skedenj z žabico in ovil ključavnico z bombažem.«
»Škoda, da niste postali detektiv,« je menil Sinclair.
»Pomagalo pa ni nič. Vrnili se niso in dolgo ostati tudi nisem mogel; a zmerom sem se tolaži! z mislijo, češ, jesti morajo pa vendarle. Tedaj sem se spomnil prismojene dekline, ki je opravljala pri Kenyonovih hišna dela. Sara ji je bilo ime. In tako sem šel k hišici, kjer stanuje, a tam nisem našel žive duše. Mati je bila v bolnici, oče pa na polju; ne da bi bil kaj opravil, sem odkolovratil nazaj proti vili. Ob poti stoji star svinjak in videl sem ravno še, kako je nekaj smuknilo vanj. Svinj ni več, a za psa je bilo preveliko. Stekel sem tja in res je bilo dekle. Zadržal sem jo, vsa iz uma je bila od strahu in solze so ji kar curkoma drle po licih. ,Nikar me ne tepite,' je deiala.
Jaz sem jo samo strogo pogledal in rekel: ,Takoj mi povej, kaj delaš tu'. Ali ona ni rekla besedice. Nato jo vprašam: ,Kdo zdaj stanuje v vili?' In tedaj mi trmasto odgovori: ,Nu, kdo drugi kakor gospodična Kitty!' Kar kurja polt me je oblila. .Gospodična Kitty je vendar že več mesecev mrtva!' Pogledala me je z odprtimi usti, kakor da me ne razume. Nato je rekla: ,A tukaj ie vendarle. Saj ji sama nosim jesti.'
modno rgovino
v neposredni bližini glavne pošte, prodam.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Modna trgcvinac.	14477
V neizmerni žalosti naznanjam vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je preljuba gospa
Antonija Zopolovšek
soproga šols. upravitelja v p.
dne 11. oktobra 1930 po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu za* spala.
PogTeb drage pokojmice bo v ponedeljek 13. oktobra ob 10. uri zjutraj.
Vinagorica pri Trebnjem, dne 11. oktobra 1930.
Žalujoči soprog in sorodniki.
14459!
+
Večnemu Bogu je dopadlo poklicati v svoje nebeško kraljestvo zlato dušo. našega najboljšega in najdražjega soproga, očeta, tasta, dedeka in pradedeka
Josipa Molla
trgovca v Trbovljah
ki je za vedno zatisnil svoje nas ljubeče oči v nedeljo dne 12. oktobra 1930 ob 3. uri popoldne, v častitljivi starosti 87 let. Trpel je mnogo, toda Bogu vdano. Naj v miru sniva večni sen.
Pogreb preblagega, nepozabnega nam pokojnika bo v torek dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne na tukajšnjem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 15. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi.
Neutešljlvo žalujoči:
Marija Moll-ova, soproga. — Frida Vodušek-ova, Ela Kuhar-jeva, Marija Moll-ova, hčerke. — Joža in Oskar Moli, sinova. — Gustav Vodu-šek, šolski ravnatelj v pok., Anton Kuhar, učitelj, zeta. — Mija Moll-ova, Vika Moll-ova, sinahi. — Vnuki in pravnuki. 14475
Trbovlje, dne 13. oktobra 1930.
Umrl je mož, marljiv kot čebela, do skrajnosti vesten in natančen v poslovanju, mož poštenjak
Josip Moli
trgovec in načelnik Posojilnice v Trbovljah
Bil je ustanovitelj Posojilnice, 17 let načelnik ter naš najboljši delavec in vnet poscjilničar. Doživel je 87 srečnih let.
Pogreb bo v torek dne 14. t m. ob 4. popoldne na domače pokopališče. Svetel mu spomin!	14474
Trbovlje, dne 13. oktobra 1930.
POSOJILNICA V TRBOVLJAH.
Bukova drva Trboveljski premog AngleSki koks
pri tt. »KURIVO«, Dunajska cesta 33
(na Balkanu) — Tel. 34.34
POTNIKA
vinske stroke išče veletrgovina z vinom za Kranjsko. — V poštev pridejo le gospodje s prvovrstnimi referencami. — Prednost imajo gospodje, ki so že delali v tej stroki. Obširne ponudbe z navedbo curriculum vitae naj se naslovijo pod šifro »Štajerska«
na oglasni oddelek »Jutra«.	14385
Jutrovi mali oglasi
imajo siguren uspeh!
s e 2*
HUTOMOBILISTI!
SPECIJALNA DELAVNICA ZA TAPECIRAN JE IN »D U C O« LIČANJE AVTOMOBILOV
Martin Mali, Domžale
Točna izvršba!	285	Cene zmerne!
3
s š
14453
t
Občim Ljubljana Me»6m pogrebni uvod
V težkih mukah je preminul dne 13. oktobra naš iskreno ljubljeni sin, zaročenec in brat, gospod
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. oktobra 1930 ob H 5. uri popoldne izpred mrt» vašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LjubljanaiLesce, 13. oktobra 1930.
Pavla Drašler, zaročenka; Ivan in Marija Šemrl, starši; Anica Novak, Zinka, Franc, Darinka, Me' toda, Cirila, brat in sestre ing. Janko Novak, svak.
14454
+
Občina Ljubljana
Mestni pogrebrn zavod
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorod= nikom in znancem, da je naš srčno ljubljeni so* prog, oče, brat, stric in svak, gospod
Ivan Cracnik
čevljarski mojster in posestnik
dne 12. t. m. po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 63. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 14. ck« tobra 1930 ob 5. uri popoldne, od doma žalosti Rožna dolina, cesta IV., štev. 10, na pokopališče na Vič.
Vi&Rožna dolina-Ljubljana, dne 12. okt. 1930. Globoko žalujoča soproga in vsi ostali sorodniki.
14465
Občina Ljubljana Mestni ooerebni zavod
Sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je Bogu dopadlo odpoklicati našo ljubljeno
Micko
po dolgi mučni bolezni v cvetu mladosti k Sebi v večno življenje.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 14. oktobra 1930, ob 15. uri iz hiše žalosti, Poljanski nasip 52.
Sy. maše zadušnice se bodo brale v raznih cer» kvah.
V. Ljubljani, dne 12. oktobra 1930.
Primarij dr. Fran Gosti, oče. Marija Gosti roj. Ho--nigschmied, mati. stud. arch. Pavel Gosti, brat.
MODNO TRGOVINO
perilo, krojaške potrebščine itd., na najbolj prometni cesti, pod ugodnimi pogoji PEODAM. Sprejmem event. družabnika. — Stanovanje na razpolago.
Dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod »Sigurna eksistenca«.	14371
Ako želite kupiti
na obroke
obrnit« M M
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. x. x e. i t Ljubljani, Cigaletova 1 zraven sodniie
peci
Velika zaloga samo
Ing. Guzelj
LJubljana - Šiška
Beljaška ul. 4, Celovška cesta 58 Telefon 3252
Biro
Buducnost"
oddelek za zaposlenje Beograd, Vasina 10/1
Telefon 46-74
potrebuje ta takoj: r e 4 kuharic, sobaric, otroških varuhinj, kakor tudi vse ostale ženske posle ra privatne hiše. Plača 400—1000 Din mesečno. Kdor želi za-poslenja, naj se obrne na gornji naslov in takoj bo zaposlen.	18.209
i
Čevljarska zadruga v Ljubljani
naznanja, da je njen dolgoletni član, gospod
IVAN GAČNIK
dne 12. t. m. preminul.
Pogreb bo v torek dne 14. t. m. ob 5. uri popoldne iz biše žalosti v Rožni dolini c. IV na pokopališče na Viču.	14476 Ljubljana, dne 13. oktobra 1930.
NAČELSTVO.
tZVANREDNA PRILIKA!
Železna slufinska patent postelja zložljiva, a ta-peciraliom madracom, zelo praktična ta vsako hiio, hotele, nočne službe in potu)uče * osoba stane samo Dia J9t.—« Razpoiiljam po poitoe« com povzetju.
Tako 'ZGLEDA SLOŽEN
orvontN
Lesena patent pt>ste!|a,
zložljiva, a tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 280.
Leialka ta sončan!« —
(Liegestuhl) najnovij« vrsti. stao« samo Dfa 150.
Gramofonisti!
ZAMENJAVA STARIH RABLJENIH GRAMOFONSKIH PLOŠČ
na splošno samo še do
31. oktobra t. 1.
Od tega dne dalje velja to samo za plošče, ki so bile kupljene pri nas.
»GRAMOFON«
A. RASBERGER
Ljubljana, Miklošičeva cesta 34
AT
Zahtevajte takoj tozadevni prospekt in naše sezname plošč.
14456

Madracl punjenl » nora stanejo aamo D 750. U BROZOVIC, ZAGREB OICA 82.
(Visele tehnišce je
»AMERIKAN STAR« trajno goreča peč. Kurjenje s koksom ali antracitom. Nadomešča centralno kurjavo. Ena peč greje več prostorov.
Informacije in ogled pri glavnem tvor-niškem skladišču LEVANTE, Ljubljana, Kolodvorska 30.	14473
Ali ste že naročeni na „ŽIVLJENJE IN SVET"?
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
&Cdor hoče
da m mu posije po posti naslov aH GaGo druge informacijo fteoeo se matih oglasov naj priloii v atnamGah a	®
sicer ne ho prejet odgovora I l&lžJPt
tn
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
flabtovi maCift ogCasov
In druge informacije tičoče te oglasov, te dobijo tudi v podružnicah »JUTRA* v
fllovem mestu
$e&enieafi
in na
Ljubljanska cesta it. 42	pri kolodvoru st. 100
Male oglase tn inserate naročajte v naših podružnicah.

Mesar, pomočnika
dobro izvež banega t izde lovanju in prekajevanju
mesnih izdelkov, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	42369-1
Mesar, pomočnika
veščega izdelave raznih klo bas, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
42343-1
Učenko
sa šlvilio sprejmem takoi. M. Soklič. Bled Vidovdanska 86.
42219
Mesar, pomočnika
pridnega to vestnega sprej snem takoj v Ljubljani — proti plači po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«.	42099 '
Mlinarja
r Snega samostojno vodi valjčni mlin, sprejme takoj Ivan Rus, Grosuplje 41984-1
Zobotehniško
praktikantinjo
sprejmem. Potrebna šolska predlzobrazba (4 srednje šole). Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zobni atelje Ljubljani 7. 42415-1
Samostojno gospo
Upokojenko) za postrežbo in gospodinjska dela iščem Nudim: sobo, kurjavo, razsvetljavo in zelenjadni vrt v uporabo. Nemško pisane ponudbe na Al. W o 1 f a, »rarja v Brežicah. 42451-1
Starejšo kuharico
perfektno, ki zna voditi ■vse gospodinjstvo pri zakonskem paru bresz otrok na deželi, sprejmem. Me-•to staino. Oferte B točnimi podatki o dosedanjem službovanju in plačilnimi zahtevami, nastopom službe itd. poslati na oglasni oddelek ».Jutrac pod šifro »Ravnatelj«.	43460-1
Učenko
pridno in pošteno sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.
42463-1
Trg. pomočnika
8elezoinarja sprejme veletrgovina z železnino. Oferte pod »Zelezninac na oglas, oddelek »Jutrac. 42462-1
Zobotehnika
larvežbanega, samostojnega v tehničnih delih, s prakso 3—6 let, pod ugodnimi pogoji iščem za Užiee. Pojasnila daje Slabina, Ljubljana, Zvouarska ulica 9.
43466-1
Dekle
staro do 30 let, vešče vseh gospodinjskih del in samostojne kuhe, sprejme dru-iina brez otrok. Naslov r oglasnem oddelku »Jutrac 42534-1
Gospodično
sprejmem k 3-letnemu otroku. Imeti mora prakse v vzgoji, biti mora solidna, čista in pridna ter opravljati tudi nekaj hišnih del. Ozira se le na samostojno ln zanesljivo moč. V ponudbi je navesti: 1. šolsko izobrazbo, 2. dosedanje službe in dobro službovanja, 3. priložiti fotografijo, ki se takoj vrne. Pisati je na ogl. oddelek »Jutra« pod Vzgoja.	42404-1
Čevljar, pomočnika
rabim za vsa dela. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42473-1
Upokojenec (ka)
in sicer vdovec ali vdova brez otrok, dobi takoj sobo in kuhinjo zastonj, pod pogojem, da obdeluje zelenjadni in sadni vrt — ca 1000 m3. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutrac pod »Neposredna bližina Ljubljenec, ali pa se naslov izve istotam.	43472-1
Kroj. pomočnika
takoj sprejme Rems Ivan, Vogalna 5.	42489 1
2 ključavničarska vajenca
sprejme Slanovic, Ljublja-", Gajeva ulica štev. 2.
42502-1
Trg. pomočnica
manufakturne stroke,, prvovrstna moč in starejša
KUHARICA se sprejmeta takoj. Obe naj navedeta zahtevo plače. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna in poštena«.	42487-'
mairrnim
Prva oblast, koocesljooiraoa
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta štev, 30 —
(J ugoavto) telefon St. 2336 Pouk is praktične roloje 251
Inštruktorja
za nemščino išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nemščina«.
42417-4
Pospešite
dokler ni prepozno (do 15 oktobra) prijavo Vašib otrok k posebnemu, edino koncesijoniranemu
tečaju nemščine
za slovenske otroke — do šolske dobe. začetnike ln napredujoče. Vpisovanje Knafljevl ulic! 4, pritličje med 10. Is 12. ter 18. 'n 20. uro.	42279-4
Mesto hišnice
iščem za takoj ali kasneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hišnica«.
42501-2
Kmetski fant
star 18 let, želi službo sluge ali tekača. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
42425-2
Lončene peč?
Lepo vilo
poceni naprodaj na Mest- z velikim vrtom in garažo
nnn. f.m. 19 TT	, • - T :„l,)i-« ---J___ \T_
nem trgu 13-11. 422S5/a-6
Šiviljo
dobro in spretno v Izdela, vi oblek ter perila, iščem za na dom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42493-1
Iščem učenko
za delikatesno trgovino. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	42496-1
Kroj. pomočnika
za boljšo damsko konfekcijo in za velike moške komade sprejmem takoj. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	42510^1
Šivilja
šče službo, event. za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42522-1
Prodajalko
preprosto, srednje starosti, z dobrimi spričevali, vzamem takoj v manjšo trg i-vino. Berlinger, Sv. Janž na Dravskem polju.
42527 1
Učenko za pletenje
sprejmem. Po učni dobi lahko stroj in delo na dom — Istotam dobi tudi pletilja delo na dom. Čegnar-jeva 4.	42467-1
Sposobnega
akviziterja
za t so Slovenijo, dobro uvedenega na tam »šn jem tržišču, išče renomlranl zagrebški Informacijski zavod, proti zelo visoki proviziji. Ponndbe os Puhlici-tas, Zagreb, Ilica 9 — pod št. 24647.	41874-5

Kdo ve
dobre ideje, iznajdbe ali druge prilike, s katerimi se da zaslužiti. Ponud-na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Praktično ori-ginalnoc.	42182-3
Moški in ženske
podvojite Vašo dohodnino izven služibe. — Pojasnila brezplačno, proti poštnini 2 Din. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutrac. 42497-3
Citajte vedno
naše ogl^e!
Francoščino
temeljito poučujem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica dipl. v Parizu«.	42028-4
Oblastveno koncesHonlrans
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12 Teorija vožnje. 41098-4
Francosko
konverzacijo
iščem. V zameno dajem pouk v nemščini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pravilno«.
42253-4
Inštrukcije
iz vseh predmetov srednjih šol, _ daje mlad visokošoleo Cenjena vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Uspeh«.	42198-4
Pedagog
s strokovno izobrazbo za pouk na meščanski šoli dobi za popoldanske ure stalno namestitev. Cenjene ponudbe pod šifro »Dober pedagoge na oglas, odde-'ek iJutrac.	42499-4
Prodajalka
(začetnica) išče službo — najraje na deželi. Začetkoma gre tudi za manjšo plačo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42475-2
Mesto kurjača
išče izvežban	ključavničar z že pričeto	prakso pri parnih kotlih.	Nastopi takoj. — Cenj.	ponudbe na oglas, oddelek	»Jutra« pod »Kurjače.	42309
Prodajalka
mešane stroke, želi premeniti službo kamorkoli v mesto ali na deželo. Nastopi lahko s 1. novembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Izprememba« 42514-2
Mlad trg. potnik
se želi izobraziti v splošnem trgovstvu — ter išče stalnega nameščenja pri kaki ugledni tvrdki za takoj ali do 1. januarja. Pogoji: Nekaj stalne mesečne plače po dogovoru, in vsak mesec nekaj zaposlenja trgovini; drugače pa bi stalno posečal stranke. — Je dobro naobražen, nekoliko vešč nemščine, marljiv in z lepim nastopom. Resne ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Dobro upeljan pri strankahe.	42513-2

Mlin za kavo
na električni pogon, kakor tudi rabljene ventila-torze in elektromotorje proda Fran Perčinlic, Gospo svetska cesta 16. 42067-6
»Ford« avto
poltovorm, novejše tipe, v dobrem stanju v splošnem, rabljen, a vendar absolutno sposoben za vožnje v bregove, kupim takoj. — Ponudbe s opisom in navedbo najnižje cene na podružnico »Jutrac v Mariboru pod šifro »Forde.	42442-10
Auto Fiat
503 z novo pnevmatiko in Dred kratkim izvršeno generalno re-naraturo. Drodam. — Vprašati: Anton Bla-žek. Ptui. Prešernova ulica št. 14. 42236-10
Akademik
išče mesto inštruktorja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Akademik 13c.	42520-1
V 3 mesecih
vsakdo govori francosko ali nemško. Specialna moderna metoda. Stari trg št. 3-II, desno.	42540 4

Službo sluge
v trgovini ali pisarni, ozir. kaj sličnega išče mladenič. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro -Marljiv«.	42431-2
Sobarica
Doštena in resna z do-irim spričevalom želi službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42224-2
Izurjena pletilja
išče službe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 42223-2
G. Th. Rotman:
Sambo In Joko
Vesel8 levja zgodba.
o.
Od balona visi namreč nekakšna vrvica. Joko jo naglo pograbi in spleza po njej navzgor. Na žalost ni videl, da vodi ta vrvlc.t k zatvornici za plin. S tem, da je pri plesanju vlekel za njo, se je zatvornica odprla, plin je ušel... in potovanja po zraka je biio konec! Balon se je spustil k tlom, naravnost proti hišam nekega tujega mesta.
Poštna pomočnica
verzirana tudi v gospodinjstvu, prosi mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod »Event. samo proti oskrbi«.	42176-2
Absolventinja
6. ra-zr. realne gimnazije, dovršeno s prav dobrim uspehom, išče kakršnokoli službo v trgovini ali pisarni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 43464-2
Službo gospodinje
sprejmem. Vajena sem vseh hišnih del. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Pridna 9«.
42483-2
Šivilja pletenin
vajena vseh strojev, z večletno prakso, išče službo. Naslov pove oddelek »Jutrac.
Čajno maslo
priznano dobre kakovosti. dnevno sveže v vsaki množini oddaja Zadružna mlekarna v Ponikvi ob i. ž.
42240 6 Puhasto perje
Kg po 38 Din razpošiljam ao povzetju, najmanj 5 kg potem čisto belo gosje kg oo 130 Din In čisti puh kg po 250 Din. L Brozovlč. Zagreb. Uiea 82. kemična čistilnica perila.	262
Lep premog
trboveljski, ter drva. do atavlja na dom najceneje ter tudi na obroke Franc Slovša, Kolezijska 20.
204—S
Železne sode
rabljene, od bencina m petroleja kupuje Lederer Desider, Sombor. 42411-7
Stare moške obleke
čevlje, pohištvo ln drugo kupim. Dopisnica zadostnje, da pridem na dom. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 42345 7
v Ljubljani prodam. Na
tas
slov pove oglasni oddelek
»Jutra«.
41929 20
Enonadstropna hiša
v dobrem stanju, s hlevom in majhnim posestvom tik ob glavni cesti, oddaljeno le 10 minut od postaje, naprodaj. Redita se lahko dve težki kravi. Pojasnila daje Karol Kajtna, Ogeče 19, pošta Rimske toplice.
42512-20
Nova vila
enonadstropna, ob Dunajski cesti v Ljubljani, s 3 stanovanji. naprodaj za Din 340.000. — Pojasnila daje Društvo posestnikov, Sa-lendrova 6.	42516-20
Moško kolo
rabljeno poceni 'proda St. Kralj, brivec, Dunajska c. št. 58.	42488-11
Moško kolo
skoraj novo naprodaj v Mariboru, v trgovini Slovenska 36.	42529-11
Otroški voziček
dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene prosim na ogl. oddelek Jutra pod »Dobro ohranjen 8c.
42168-7
Gobe, suhe
zadnje rasti, kupujem po najvišjih tržnib cenah. Ponudite povzorčeno t na vedtio cene tvrdki Peter Setina. telefon 1, Radeče Zidani most.	323-7
Gonilna jermena
prima in vse mlinske teh nične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvor ska ulica.	62
Pozor! Kliči telefon. 2708
Radi velike zaloge drv in kolobarjev se Iste prodalo po konkurenčn ceni. Iste tam tudi prima trbovelisk kakor tndi šlezMski ore-mog R Velepif. Llubllana VII.. Sv. Jernela c 25.
328-fc
Lastni izum
patentiran šlager artikelj, ci še ni bil v prometu, radi pomanjkanja kap' i al a prodam. Cenjene ponu pod »glager« na oglasni oddelek »Jutrac. 42229-6
Želod
cerov, kupuje Kolinska tovarna v Ljubljani. 12469-7
Štedilnik
(Tischherd) s kotličkom kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro Cenac.	42457-7
Razne postavke
a izložbena okna, ki v mestu ne prihaiajo reč v poštev, dočim so za :rgo-vino na deželi uporabna, kupim. Oferte na oglasni oddelek »Jutrac pod e:frr> »Izložbac.	42449



Hiša v Škofljici
ob glavni cesti, nova, z velikim vrtom, na lepi in solnčni legi naprodaj za 75.000 Din. Naslov v ogl. od-lelku »Jutrac. 42500-20
Sadna drevesca
jabolka, hruške, slive, ma-relce, breskve, črešnje, kutnje-ribez, kosmulje, neš-)lje, maline, jagode, fige, iešnike, lepotična drevesca in grmičevje za parke in vrtove, koniferne, vrtnice, plezalke, grmičje za ograje, dahlije-georgine, pere-ne itd, samo dobro blago nudim. Cenik franko. Mihael Podlogar, drevesničar in vrtnar, Dobrna pri Celju-	'42450-6
Velik čoln
skoro nov n.iprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.	42492-6
Učno mesto
v večji trgovini z mešanim blagom na deželi iščem za 15 let staro, zdravo in pridno dekle z dežele, ki je dovršila osemrazredno osnovno šolo z odliko. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Poštena in pridna«	42518-2
Trgovski pomočnik
srednjih let, samostojen in agilen prodajalec, specerij-sko-kolonijal. stroke, spreten železninar in galante-rist, vešč tudi v urezova-nju Sip, pisarniških poslov, želi nameščenja v večji trgovini, odgovarjajoče stroke. Event. prevzame pot-ništvo, zastopstvo ali vodstvo podružnice, oziroma
fre kot skladiščnik. Cenj. opise na podruž. »Jutra« v Celju pod šifro »Takoj ali pozneje 35«. 42531-ž
. Še nekoliko balonov
48/70 0 I čistih, peč na žaganje, po-pomoma dobro ohranjeno otroško posteljo, flavto, gosli, 4 slnšala in akumulator proda »Alimenta« v Zg. Šiški pri Kamniti md-zi-	42453-6
Kupim hišo
v ceni do 200.000 Din. za trgovino ali brivca primerno, na prometnem kraju v Mariboru, Celju ali Ljubljani. Naslov: »Frizerc, Zagreb, Ilica 53. 41870-20
Majhno posestvo
hiša z gospodarskimi poslopji, z opeko krito, v dobrem stanju, z 2 orali zemlje za stavbišča, ob že leznici in glavni cesti, tik mesta naprodaj z inventar jem ali brez. Pogledati v Sp. Hajdind št. 75 — Ptuj.
41826-20
Velika hiša
z gostilno naprodaj na zelo prometnem kraju Marija Gradec pri Laškem. Vi ure od kolodvora. Hiša je v dobrem stanju, dograjena leta 1919. Ponudbe na po družnico »Jutrac v Trbovljah pod iifro »Hiša 95«.
41295-20
Hišo v Ljubljani
enodružinsko t vrtom, ali pa parcelo kupim. — Ponudbe na poštni predal 338 (Vagnar) Ljubljana.
40334-20
Krasno spalnico
katere nabavna cena je bila 18.000 Din, po enoletni uporabi prodam za 12.000 Din (amerikanski jesen). — Istotam je naprodaj tudi kuhinjska oprava za 700 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Spalnica«.	42448
»Javor«
lesna industrija » Logatcu Ima svoj lokal ts
pohištvo
tndi t Ljubljani t nov: palait Vzajemne <avaro »ilnice.	308/12
Žimnice
otomane, divane, fotele, vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij NAROBE, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16 (pri »Levu«). 332
Modroce
la a f r i k, močno blago, 260 Din, spodnje modroce, mreže in posteljne odeje najceneje kupite pri Rudolf Sever, Marijin trg Stev. 2. Zahtevajte vzorcel 68-a
Stare postelje
omare, zofe, fotelje, obleko in drugo kupi Golob Marija, Gallusovo nabrežje št. 20, Ljubljana. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom.	42523-12
Črna jedilnica
hrastova, ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42537-12
Otroška posteljica
z žimnatim peresnim ulož-kom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43538-12
»
ELITE
«
vodeča GonfeG-cijsGa trgovina
n u di
•	V« • f I
največjo izbiro damsGih plaščih, tGih suGnjah in ohleGah a gospode in otroGe
• • v • f
po najnistjen cenah.
Prešernova ulica štev.
273
fiCarocila po meri se ixvrse točno in solidno. ___
Oglejte si hre»ohvexno našo bogato aialegot
Pekarijo
blizu Bleda takoj oddam r najem. Več se poizve r hotelu Troha na Bledu.
42087-17
Ia bukovih drv
brez okroglic kupim večjo količino. Najskrajnejše ponudbe na Drvara, Zagreb, Kamaufova 3. 4219315
Ravne borove hlode
za žago, 4—6 m dolge in od 25 cm naprej debele kupim. Ponudbe naj se glase franko vagon Medvode ali franko vagon nakladalna postaja na naslov: F. Tome. lesna Industrija, Medvode.	42084-15
KLAVIRJI
Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, % garancijo — Strokovnjaško popravilo ln čisto uglaSevanje. — Najcenejša izposojevalnica.	297
Warbinefe, Ljubljana,
Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. št. J.
Hrastovih pragov
večje množine kupim. Ponudbe s ceno franko meja pod značko »Pragi 4c na oglasni oddelek »Jutrac.
42495-15
Stanovanje
2	sob in kuhinje, pod Rožnikom, 10 minut od Zvezde oddam z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	42443-21
Stanovanje
3	»ob oddam s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center«.	42323 21
Troje stanovanj
takoj oddam v Rožni dolini cesta VI št. 4. 42132-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje ln pritiklin. vse pod enim ključem — solnčno In čisto, išče za november ali december mirna tričlansk a družina — točen plačnik. Periferija izključena. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Redoljubna in stalna stranka«.	41896-21
Dve prazni sobi
oddam za pisarno ali mirni stranki. Tavčarjeva ulica št. 12-L	42384-23
Prazno sobo
takoj oddam, event. tudi zakon, paru brez otrok, v Kolodvorski ulici 23 pritličje.	42305-23
Sostanovalca
s hrano ali brez sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7-II, levo. 42505-33
Sobo z 2 posteljama
oddam takoj v bližini kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42456-23
Veliko prazno sobo
v Frančiškanski ulici ta-k.>j "ddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 42542-23
Sostanovalca
sprejmem takoj po nizki ceni v lepo, solnčno, par-ketirano sobo. Idrijska 7-1 C.	42454-23
Otroka
v v«o dobro oskrbo vzame Pepa Prestenjak. Drav-lje — pošta St. Vid nad Ljubljano.	42504-14
Abonente
na dobro domačo hrano sprejme gostilna »Pri kosile v Krojaški ulici štev. 6.
43515-14
Fotoaparat
popolnoma nov, 9 X 12 Erkos, ana-stigmat, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41480-6
Stavbeniki, pozor!
Lopo savsko Bipo (pesek) na železniško postajo ali ban. cesto postavljam. Naslov pove oglasni oddoiek »Jutra«.	42474-6
Damski česal, salon
dobro urejen, v večjem kraju Slovenije prodam. Resni kupci naj se jai^jo pod šifro »Damski česalni salon« na oglasni oddelek »Jutra«.	41965-6
Enonadstropno hišo
bremen prosto, s 3 stanovanji in trgovino z mešanim blagom, vrtom, sadovnjakom, ter malo polja — prikladno za trgovca ali vpokojenca, takoj prodam. Pojasnila daje Pobersch, Maribor, Zerkovska 26-1.
43437-20
3 vinogradniška posestva
nahajajoča se v Slatini v Halozah, tik okrajne ceste, po nizki ceni naprodaj. Vsako posestvo obstoji iz vinograda, sado-nosnika, gozda ter v dobrem stanju nahajajoče se stanovanjske hiše, hleva in kleti. Pojasnila daje Davorin T o m b a k, Maribor Zrinjski trg 6. 42530 20
Lokal v Kranju
velik, svetel, s stanovanjem takoj oddam. Vse na novo urejeno, na prometnem kraju. Oddam tudi ev. sam lokal ali samo stanovan)e. (Najemnina polletna v naprej.) Istotam kupim dobro ohranjeno železno ograjo, 16 m dolgo za hodnik. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 42342-19
Pozor, mesarji!
Lep in prometen lokal blizu Ljubljane takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42476-19

Sladek mošt
rdeč po 8 in beli po 10 Din se toči v gostilni T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. 42040-18
Gostilno
na prometnem kraju v Mariboru ali okolici vzamem v najem ali na račun. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	42528-17
Parket, stanovanje
sobe, kuhinje ln pritiklin,
1	z elektriko in plinom, v ! podpritličju oddam s 1. ! novembrom stranki brez j otrok. Ponudbe na oglasni | oddelek »Jutra« pod šifro
»Dunajska cesta 600«.
42484-21
Stanovanje
2	ali 3 parketiranih sob, z balkonom in pritiklinami oddam boljši maločlanski družini na Mirju, za november. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 42494-21
Stanovanje
2—8 sob in pritiklin, po mogočnosti v centru mesta ali blizu glavn. kolodvora iščem za takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1200«.	42486-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, v I. nadstropju takoj oddam. Vprašati samo popoldne. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 43490-21
Sobo in kuhinjo
mirni stranki takoj oddam v Zeleni jami, Val. Vodnikova 15.	24524-21
Prazno sobo
veliko in solnčno, event. s souporabo kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43541-23
Vpokojenec
želi (najraje v Ljubljani) iti k famostojni vdovi, ki poseduje kako obrt, gostilno ali kaj sličnega, na celo oskrbo. Ponulbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Vpokojenec«.
42452-23
Sobo
zračne In svetlo oddam takoj gospodu. Sprejmem pa tudi sostanovalca še posebej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43455-23
Sobo
* vso oskrbo oddam boljšemu gospodu, gospodični ali dijaku. Zabjak št. 11 (blizu sv. Jakoba). 42458-23
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom in ev. s hrano poceni oddam solidni osebi. — Turk Stre-liška ulica 22. 42470-23
Sobico
s poseb. vhodom Ia elektriko, blizu Tabora oddam za 250 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.
42507-23
Elegantno sobo
t elektr. razsvetljavo, v vili v Sip. Šiški, Maurerje-va št. 18 oddam za 350 Din.	42532-23
Lepo, zračno sobo
z dvema posteljama oddam s 15. oktobrom blizu tehnike in univerze. Poseben vbod in elefc trika. Trnovska ulica 7-1. 42521-33

Samostojna šivilja 100
Dvignite pismo. 42544-24
Brezdomovinec!
Pismo z žigom Zagreb. k' si ga pisal
2.	t. m. in nadaljeval
3.	zjutraj prejela. Za kaj me mučiš s to negotovostjo. Javi se prosim Te — ali si živ? Ne stori konec in ne tirai še mene v obup.	42210-24
Dotični gospod
ki je odnesel aktovko v soboto iz Šentjakob, knjižnice, je poznan. Vrne naj jo takoj, sicer »e ga r.o ovadilo.	43461-28
2 pletilna stroja in in toplodar
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 42299 2S>
Če nujno rabiš sliko
za legitimacijo, jo dobiš t 10 minutah pri Jošku Smucu industr. In umetn. fotografa v Ljubljani, Wolfova ul. 12
17242
n
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenati
Černe — juvelir
Ljubljana, Wotfova nI. 3.
»Dobičkanosno 30«
Tudi jaz želim, kakšen si. Nestrpno čakam svidenja. Te pozdravlja Maroški
42459
Znanja želi
mlad inteligenten gospod z istotako gospodično, v »vr-ho razvedrila. Dopise pil »Južnjak« na oglasni oddelek »Jutrac. 42465-24
6000 kom. znamk
različnih, lepo urejenih po državah, prodam za 800 Din. Interesenti naj posilijo naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod zna* ko »Evropske in prekomorske« 42533-59
Posteljo v kuhinji
oddam preprosti osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	42491-23
Sobo
pvetlo In snažno, z električno razsvetljavo in dvema posteljama, brez ali i vso oskrbo oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	42503-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom takoj oddam boljšemu stalnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	42539-23
Sobo in kuhinjo
ali večjo sobo išče šivilja. Prevzame tudi popravila. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Svetloc.
43519-21
Stanovanje
pod Rožnikom! — Gospod iz Škofovega, ki se je in-teresiral za to, naj se javi pri interesentu. Naslov zgubil.	42543-21

Več mesečnih sob
lepo opremljenih, z eno In dvema posteljama, po zmsr-nih cenah odda hotel Tratnik na Sv. Petra cesti 25.
43401-23
Sobo
lepo opremljeno t eeotru, s posebnim vhodom, event. s souporabo kopalnice oddam takoj boljši stalni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 42506-23
Prazno sobo
separirano, po možnosti z
vhodom iz stopnjic, v bližini kavarne Evropa iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Prazna soba« 42525-33
Sostanovalca
boljšega sprejmem v vso oskrbo v Škofji ulici 13 — parter.	43517-23
Sobo
oddam s 15. oktobrom 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 42535
Direktor
večeg industr. preduzeča, elegantna pojava, četrde-setgodišnjik, kultiviran, dobro situiran i vlasnik auta traži poznanstvo sa li je-pom, elegantnom, kultivira-nom damom, srednje velika, temperametna i vitka, prednost prava blondina. oko 30 godina — kao traj-nu prijateljicu. Pismene ponnde sa životopisom 1 fotografijom, koja se vra ti, neka se šalju na admi nistraciju »Jutrac pod šifro »Trajnoc. Stroga diskrecija zajamčena.	42508-24
TSSJSE
Pianine, orgije
harmonije, piščali	In ventilatorje za orgije	izdeluje najceneje Anton	Dernič, izdelovatelj orgelj	v Ra-dovljicL	43397-36
Psa
dobrega čuvala, rasa poljubna, lahko mlad volcjak. kupi Japel.i. Tržič.	42213-27
Žeieznato vino
lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne, od.-asle in otroke.	J61
Zoc
JI«- X>jr. ^JA^vvio^?,
aJti
<yi- MAJC^aM, IT
'hf&L^Cnn, A
289
Telefon 2059
suhi
e m o g suha drva
Pogačnik, Bohoričev« 5.
291 Bolniške stole
m
Pes bernhardinec
belo-rujav, se je izgubil. — Proti nagradi ga je izročiti lastniku v Rožni dolini 14-IV.	42212-28
PERJE
od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne ln bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Feln, Zagreb, Zrinjsld trg 15.	302
Urejuje Davorin Rav*en. Izdaja 2a konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar. Za Narod™ tiskamo <L d. kot tiskarna^ Franc iezerSek. Za inseratoi de * odgovoren Alaizij Novak. Vsi v Ljubljani.