Leto XVII., št. 99
upravmStvo; ujuDijana, tuiafljeva ulica 6. — Telefon S t- 3122, 3123. 3124, 3125, 8126P inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selenburgova lil. i. - Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
iit, 11. — Telefon St. 2455-Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. za voditi: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180. OTen fit. 105.241.
Ljubljana, sreda 29» aprila 1936
_Cena 2 Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Med volitvami v Franciji
Prva volilna bitka prošle nedelje je bila definitivna odločitev za komaj eno tretjino mandatov in potemtakem še ne daje nikake končne slike o razmerju sil v francoski zbornici. Sedanji uspehi ali neuspehi posameznih strank so za ožje volitve 3. maja le bolj moralnega pomena in prihodnja nedelja utegne ^rničiti mnoge visoko leteče nade, druge pa reducirati na znatno nižjo mero. Pred vsem si skrajna levica kljub porastu svojih glasov še nikakor ne bo osvojila take pozicije v zbornici, da bi jo bilo treba upoštevati v vseh kombinacijah. Tudi je francosko parlamentarno življenje dokaj različno od našega, tako da desničarska ali levičarska volilna zmaga še dolgo ne pomeni, da bo v dotični legislativni dobi vlada vedno zagotovljena desnici, oziroma levici. Takih primerov je polno, posebno v povojni francoski notranji politiki, saj smo videli, da po zmagi levice čisto neženirano nastopa vlada Tardieu-jeva ali Flandinova, nasprotno pa po porazu levice ni izključena vlada prononsi-ranih nositel.jev levičarskih lačel.
Pri francoskih strankah sicer opažamo velikansko razliko med načeli skrajne levice in skrajne desnice, kar pa leži med tema dvema skrajnostima, med seboj le ni tako strogo diferencirano, kakor bi si človek predstavljal, ako sodi francosko politično življenje po strankarskih prilikah v drugih državah. Pri znani uravnovešenosti francoskega naroda, ki smatra za najboljšo politiko medsebojni sporazum med strankami, ne pridejo do tako silnega izraza načela, marveč splošne koristi da/nega momenta. Načela in programi so Francozom prav otiširen okvir, v katerega se da spraviti marsikaj, ako je na obeh straneh dobra in iskrena volja za pameten in koristen artrangement V tej francoski \ esedi^ je veliko umerjenosti in uravnovešenosti in francoske stranke so vedno pripravljene za sporazumno sodelovanje pri rešitvi konkretnih državnih in navadnih vprašanj, daletko prej nego za načelni boj, ki troši mnogo dragocenih energij, vzbuja paniko in nevoljo med ljudmi, naposled rvp. škoduje ugledu zbornice in vlade, osobito pa ovira pravilen potek v državni politiki.
Iz tega razloga med francoskimi strankami ni nepremostljivih prepadov, marveč imajo mnoge politične skupine naravnost vlogo mostičkov med ostalimi. Zlasti je močno povezana v tem pogledu levica, ki jo pr ožjih volitvah druži vrhu vsega še volilni kompromis, obvezujoč levičarje, da strnjeno glasujejo pri ožji voditvi za onega kandidata levice, ki je združil prošlo nedeljo največ levičarskih glasov na svoje ime. Struktura volilne zajednice, ki nastopa r>od imenom ljudske fronte, je izredno zanimiva- Ako zs.čnemo s skrajno komunistično levico, vidimo takoj vmesni člen med komunisti in socialisti, t. j. Proletarska unija, ki kljub svojemu izrazito komunističnemu programu odklanja vodstvo Moskve in nje pretežni vpliv v kominterni. Od socialistov Leona Bluma do radikalnih socialistov tvori prehod Socialistična unija, zvana neosocialisti, ki jo vodita Paul Boncour in Marcel Deat. Tako pridemo do radikalnih socialistov, ki so samo po imenu nekaka skrajna levičarska skupina, v resnici pa so socialno orientirani glasniki interesov malega človeka. Oni ne zastopajo samo delavcev proti podjetnikom, ampak tudi manjše podjetnike proti kcmcernom in male trgovce proti velikim trgovskim hišam. Radikali se smatrajo za dediče pridobitev velike francoske revolucije in res "'e njihova stranka ohranila neprekinjeno zvezo z nekdanjimi iakobinci, le da je to samo še zgodovinska reminiscenca. Radikali danes nimajo nič prekucuškega na sebi. Ako so pri prvih volitvah prošli nekoliko slabše in ako bodo morda res izgubili kakih 40 od svojih 160 mandatov, kakor se glase sedanje napovedi, potem bo treba pripisati vpadek neugodnemu dojmu, ki so ga v narodu ustvarile razne komip-cijsfee afere, v katerih so bi1 i udeleženi tudi nekateri odlični predstavniki te stranke.
Radikali so zmerno desno krilo levice in bi morda ne bili podpisali programa ljudske fronte, da jih ni k temu prisilil rastoči fašizem. Naklon proti levici bi se biil v Franciji že pri prvem volilnem kolu občutil še močneje, ajko bi ostalo samo pri učinku, ki ga je bil izzval nacionalistični napad na Leona Bluma, in a.ko ne bi bila prišla vmes Hitlerjeva odpoved lokarnske pogodbe. Desnica je prav spretno izkoristila ta dogodek, ko je začela dokazovati javnemu mnenju, da bi Nemčija nikoli ne bila storila usodnega koraka, ako bi levica ne bila izsilila znanega pakta z Rusijo. Ta pomislek je nekoliko zmanjšali priklon javnega francoskega mnenja na levo, popolnoma zavreti ga pa ni mogel.
Francosko politično žvljenje ne pozna strank v našem smislu. Edino komunisti so dobro organizirani in imajo jako disciplino, v ostalih političnih skupina1-pa ni trdne povezanosti, marveč tvorijo načela najširši okvir, v katerem delujejo •osebnosti. Zato premaknitev celotnega
Smrt kralja Ahmed a Fuada
Včeraj je umri prvi egiptski ustavni vladar - Vladarske posle prevzame do polnoletnosti princa Faruka regentski svet
Kairo. 28. aprila- a. Kralj Fuad je danes ob 13.30 umrl. Ko je včeraj spoznal, da je smrt neizogibna, je pozval k sebi svoje otroke ter se nato prisrčno poslovil od njih in kraljice. Njegovo smri so pričakovali vsak trenutek, ker mu je srce zelo oslabelo.
Pokojnik je med boleznijo kazal veliko odpornost. Ves Egipt je občudovaje spremljal njegov boj s smrtjo Splošno prepričanje je, da pokojni kralj ves čas svoje bolezni ni nikoli popolnoma izgubil zavesti. Kralj je davi dal navodila svojim ministrom in jih povabil na obed na dvoru, kakor jih je vabil pred svojo boleznijo. Zjutraj je prosil svojega zdravnika da mu prebere liste in je pri tej priliki z njim debatiral o političnem položaju.
Egipt je izgubil s smrtjo kralja Fuada svojega prvega ustavnega vladarja. Pokopali ga todo v četrtek v džamiji E1 Rifai. ki jo je sam zgradil blizu mestne trdnjave ob vznožju griča Mohatama proti dolini Nila in saharski puščavi. Kraljev grob bo po vsej priliki poleg groba njegove matere.
Kraljica je izrekla željo, da bi se prestolonaslednik Faruk vrnil iz Anglije v Kairo: kdaj pa bo prispel, še ni znano
Začasno kraljevsko oblast ho prevzel regentski svet pod predsedstvom kraljevega strica Mohameda Alija. Parlamentarne vo litve, ki so bile določene za soboto, todo br/kone odgodene najmanj za teden dni.
Pred sestavo regentskega sveta
Kairo, 28. aprila. w. Pogreb umrlega kralja Fuada je določen za četrtek. Prvotno so krožile govorice, da bodo zaradi njegove smrti za soboto razpisane volitve odgodene, sedaj pa se z vso gotovostjo trdi obratno. Sestava regentskega sveta do večera še ni bila znana. Po doslej nepotrjenih vesteh se vršijo za kulisami hudi boji zaradi zasedbe regentskih mest. Kralj Fuad je že pred leti določil osebnosti, ki naj bi, če bi nenadoma umrl, prevzele do prestolo-naslednikove polnoletnosti regentske posle. Baje pa te osebnosti niso po godu angleškemu vrhovnemu komisarju.
V ostalem je kralj Fuad umrl popolnoma nepričakovano, ker je zadnji zdravniški bulletin omenjal zboljšanje in se je zdravnikom posrečilo omejiti vnetje v ustni duplini na skrajno mejo. Pokojni kralj je še nekaj ur pred smrtjo sam izjavil, da je prestal krizo, in je dajal tudi navodila za odgovore na brzojavke, ki jih je prejel iz vseh delov sveta.
Odhod prestolonaslednika iz Londona
London, 28. aprila. AA. Egiptovski prestolonaslednik bo odpotoval jutri v Egipt
Kralj Ahmed Fuad
Ahmed Fuad je bil rojen 26. marca 1. 1868, kot sin pokojnega kediva Izmaela paše. Kediv Abas Hilmi ki ga je Anglija odstavila po izbruhu vojne 1. 1914, je bil njegov stric.
Vojaške znanosti je študiral v Turinu in Rimu, nakar je stopil v turško vojaško službo, ter postal vojaški ataše na Dunaju. Pozneje se je vrnil v Egipt, kjer je upravljal svoja velika posestva, obenem pa mu je poveril kediv tudi razne službene in reprezentačne posle. Razen tega je mnogo storil za znanost v Egiptu z osnovanjem univerze v Kairu. Po odstavitvi Abasa Hi.lmija je bil najprej imenovan za egiptskega kediva njegov stric Husein. Po njegovi smrti je Ahmed Fuad postal 1. 1917. prvi egiptski sultan. L. 1922, ko so Angleži proglasili Egipt za neodvisno suvereno državo, toda pod vojaškim nadzorstvom, si je nadel kot kralj ime Fuad L ter je tudi določil prestolonasledstvo na podlagi prava prvorojencev v direktnem moškem potomstvu. Na ta način je postal njegov sin princ Faruk prestolonaslednik.
Politično stališče Fuada I. s proglasitvijo Egipta za neodvisno državo ni postalo lažje, ker je na eni strani dosežene uspehe smatrala nacionalistična opozicija za premajhne na drugi strani pa je bil Fuad vedno pod vplivom Anglije. Napetost med strankami se je 1« stopnjevala in ko je kralj Fuad po umoru ser dar j a sira Lee Starka 1. 1924 razpustil do nadaljnega parlament, je bila mlada samostojnost države resno ogrožena, šele 1. 1926 so bile
parlamenta nekoliko bolj na levo nima istega pomena in učinka, kakor drugod. Odklon na levo ne pomeni v sedanjem položaju nič drugega, kakor da francoskemu volilcu ni všeč taktika desnice in sredine, zato ji je prilil nekoliko vode: pri tem pa ni usvojil gospodarskih, upravnih in političnih principov skrajne levice.
Končna sodba o tem, v kakem obsegu se je preokret na levo izvršil, in kakega pomena bo to za delo naslednje legis-lative, bo mogoča šele po nedeljskih dopolnilnih volitvah. Še bolj pa šele tedaj ko bomo videli novoizvoljenih 618 poslancev na delu. Kakor je ta moment doslej prinesel že toliko iznenadenj, taiko presenečenja tudi topot ne bodo izključena.
izvedene nove parlamentarne volitve, pri katerih je Anglija izsilila, da se je vodja vafdistične stranke Zaglul odrekel sestavi vlade.
Poleti 1927 je kralj Fuad prišel na obisk v London in so bile ob tej priliki dogovorjene nove osnove razmerja med Anglijo in Egiptom. Kmalu nato se je posrečilo Angliji vreči dotedanjega ministrskega pred, sednika N ah asa pašo, novega voditelja vafdistične stranke po smrti Zaglula L 1927. Ko so se začele pojavljati neugodne posledice njegovega padca za angleško politiko in kralja Faada, je Fuad očivid-no na nasvet Anglije razpustil egiptski parlament najprej za dobo 3 let.
Poleti 1. 1929 je kralj Fuad potoval drugič v Evropo ter je obiskal tudi Nemčijo. Iz Londona, kjer se je mudil skupno z ministrskim predsednikom Mahmudom pašo, se je vrnil prej, kakor je nameraval, meseca avgusta 1. 1929 v domovino, ker je v pogajanjih z angleško delavsko stranko, ki je medtem prišla na oblast, dosegel za Egipt nepričakovano ugoden dogovor z Anglijo. S tem je bila neodvisnost Egipta v toliko zagotovljena, ker je dobil lastno zastopstvo v Društvu narodov in so bile odpoklicane angleške posadke ter odpravljena angleška konzulatna sodišča in nadomeščena z mešanimi sodišči
L. 1930 je bila za Egipt in kralja Fuada doba krize prve vrste Kakor hitro se je pokazalo, da obstoja za Anglijo neodvi-
snost Egipta le na papirju, je postala močno narasla vafdistična stranka, ki je po padcu Adli paše prišla z N ah asom pašo zopet na vlado nevarno aktivna. Govorili so celo, da se je pogajala po svojih agentih v Londonu o odstranitvi kralja. Fuad se je tedaj pokazal kot energičen človek, odstavil je Nahaša pašo, odgodil parlament na nedoločen čas in dal Egiptu meseca oktobra 1. 1930 kljub vsemu odporu novo ustavo, s katero sta parlament in vlada izgubila samostojnost, ker je dobil kralj skoro diktatorsko oblast. V novem položaju je spretno operiral proti navideznemu parlamentu, notranjim sovražnikom vlade ter Angliji.
V politiki proti Angliji ga je podpiral njegov prijatelj iz mladih let Ibraši paša, katerega je L 1930 imenoval za upravnika kraljevske zakladnice in predsednika tajnega državnega sveta. Od 1. 1931 je vodil Ibraši razen tega tudi urad šefa kraljevega kabineta kjer je imel eno izmed najbolj vplivnih mest v Egiptu.
Kralj Fuad je že 1 1934 zelo resno obolel ter je šele po več mesecih okreval Med tem časom je Ibraši paša vladal popolnoma samostojno tako da so ga ljudje imenovali nekronanega kralja. Ker je kralj Fuad sporočal ministrskemu predsedniku Sidkiju paši vsa navodila le po Ibraši ju paši. je postajal notranji položaj čim dalje težji. Vlada je grozila z odstopom, nacionalisti so na skrivaj ži-
vahno delali za njen padec, iz Londona pa so pritiskali na kralja, da bi se odrekel Ibrašija paše. šele meseca aprila 1. 1935 se je kralj Fuad vdal angleški ulti-mativni zahtevi ter je poslal Ibrašija k poslaništvu v Bruselj.
Italijansko.abesinska vojska je seveda izzvala v Egiptu močno nacionalistično gibanje, ki je prisililo kralja Fuada, da je z angleškim pristankom lani 12. decembra zopet obnovil ustavo iz 1. 1923. S tem je bil angleški vpliv nekoliko omiljen, ustavna monarhija utrjena, predvsem pa sp bile obnovljene parlamentarne pravice prebivalstva, ki so bile ukinjene z ustavo iz 1. 1930.
Novi kralj Faruk
Prestolonaslednik Faruk, ki bo sledil pokojnemu kralju Faudu I. na egiptskem prestolu, je bil rojen 11. februarja 1. 1920. v Egiptu kot prvorojenec iz drugega zakona kralja Fuada z egiptsko princeso Nacli. Vzgojen jg bil v Kairu popolnoma v angleškem duhu šele v zadnjih letih je kraljev zaupnik Ibraši paša skušal vplivati nanj v nasprotnem smislu. Da bi po padcu Ibrašija paše spomladi L 1935 odvrnili močnejše nacionalistične vplive od bodočega vladarja, so Angleži pregovorili kralja Fuada, da je poslal prestolonaslednika Faruka v nadaljnjo vzgojo v Anglijo. Princ Faruk, ki je imei doslej naslov Saidskega princa in kneza Gornjega Egipta, je prispel v London lani oh koncu novembra ter se je nastanil s svojim spremstvom v Kensy Housu. dokler ni bfl sprejet po primernih pripravah v angleško vojaško akademijo v Woolwichu, kjer je sedaj prejel tudi vest o smrti svojega očeta.
Italijanski kralj —
cesar nove Etiopije
Po vesteh iz Rima namerava Italija po zavzetju Adis Abebe osnovati novo abesinsko cesarstvo
Rim, 28. aprila, o. V diplomatskih krugin se širijo senzacionalne govorice, da se Mus solini pripravlja na veliko politično potezo o priliki zavzetja Adis Abebe. 0 tem aktu se govori marsikaj, še najbolj verjetno pa je. da namerava Italija odstaviti sedanjo abesinsko dinastijo in proglasiti kralja Viktorja Emanuela III- za cesarja nove Etiopije, ki se ji imata priključiti tudi dosedanja italijanska Eritreja in Somalija, tako da bi obsegala vse ozemlje med Indijskim oceanom in Rdečim morjem razen francoske in angleške Somalije. Čeprav ti glasovi še niso službeno potrjeni, smatrajo, da je treba tak proglas primerjati s iv«je-časno proglasitvijo kraljice Viktorije ta cesarico Indije. To bi za Italijane poniiiulo najboljšo rešitev abesinskega vprašanja. Napram Društvu narodov bi se lahko Italija tedaj postavila na stališče, da se ne sme vmešavati v njene notranje zaritve.
Italijansko vojno poročilo
Rim, 28 .aprila, k. Propagandno minL strstvo je danes objavilo naslednji komunike številka 197:
Na severni fronti so italijanske čete, ki so krenile iz Desija na tovornih avtomobi-
lih, prodrle okrog 140 km daleč po cesti, ki drži v Adis Abebo. Pri tem niso naletele na noben odpor. Druga kolona se je odpravila iz Uora Haila in prodrla nad 50 km daleč ter prispela do reke Uakit. Sul. tan Ausej Mohamed YJahio? se je prijavil vojaškim oblastem v Ausi in se jim podvrgel.
Na somalski fronti se naša zmagovita akcija nadaljuje Na levem krilu fronte so libijski oddelki, ki so krenili iz Daga Meda, premagali in razpršili večje oddelke sovražnika v dolini reke Fafan. V centru je kolona pod poveljstvom generala Frus-cija očistila okolico Hamanleja. Ob tej priliki so italijanske čete zaplenile tri tanke in tudi strojnico z letala letalskega poročnika Minittija. ki je padel pri izvid, niški akciji nad dolino reke Fafan 11. novembra lanskega leta Na desnem krilu utrjuje kolona pod poveljstvom generala Agostinija postojanke okoli Gunugada.
Naše letalstvo je razvilo skupno z voj. sko na kopnem na vsej fronti živahno akcijo.
Goering gospodarski
diktator Nemčije
Nemško gospodarstvo v službi narodnega socializma Prvi korak k odstranitvi dr. Schachta
Berlin, 28. aiprila. o. Ze dolgo ni bila vec nobena tajnost, da obstojajo med »gospodarskim diktatorjem dir. Schachtom m ekstremnimi narodno socialističnimi krogi velika nasprotstva ter se je že dolgo govorilo o tem. da bodo dr- Schachta pri prvi priliki izvagonirali. Te napovedi so se sedaj uresničile. Sinoči ie bila objavljena naredba kancelarja Hitlerja s katero je postavljen za gospodarskega diktatorja pruski ministrski predsednik in deSna roka Hitlerja general Goring Po tem odloku prehaja vsa oblast v pogledu deviznega gospodarstva in razdelitve s'rovin na Go-ringa, ki postane tako dejanski gospodarski diktator Nemčije-
Doslej so vsi ti posli bih združeni v rokah gospodarskega ministra dT. Schachta, ki pa bo odslej le nekak izvršni organ, cesar delokrog bo ostal omejen zgoli no tiskalne zadeve- Ker pa Goring nii gospodarski strokovnjak, nego stran kar m v prva vrsti vojak, je jasno, da bo sedaj v pogledu delaitve deviz in sirovin odločala v glavnem stranka in vojaški interesi.	v
Nemški tisk je to imenovanje ze vec tednov pripravljal. Gospodarska revija »Der Volkswirt« je pred tednom dni objavila daljši članek, v katerem je napovedovala, da bodo v kraitikem izdani ukrepi, da se zagotovi odločno vodstvo nemškega gospodarstva, ki mora biti ie sedaj prikrojeno tako. da bo moglo v primeru kake vojne v polni meri vršiti svoje naloge- Ust je opozarjal na to, da je tudi v svetovni vojni bil gospodarski diktator general Lu-dendorff v svojstvu šefa generalnega štaba, ker je le na ta način mogoče Smotren vo'no gospodarstvo. V enakem položaju je sedaj general Goring. ki je par dni poprej bil imenovan za vrhovnega poveljni-
ka celokupne nemške oborožene sile
Kljub temu pa, da so listi že nekako napovedali ta ukrep, je imenovanje Gorin-ga zbudilo v vseh političnih in gospodarskih krogih veliko presenečenje. V tem vadijo namreč prvi korak k odstranitvi dr. Schachta. kateremu očiilajo narodno socialistični krogi, da ie bil premalo odločen m preveč kompromisarski ne samo napram domačemu velekapitalu. nego tudh napram inozemstvu. V sedanjem času pa je Nemčiji tudi na gospodarskem polju potreben režim močne roke. kar more izvesti le general Goring, ki se je že izkazal kot dober organizator. Devize in sirovnne so za nemško gospodarstvo življenjsko vprašanje »Gleichschaltung« na tem polju pa pomeni ob enem uveljavljenje naroclno-socm-lističnega strankarskega načela tudi na gospodarskem polju. Odslej bo moralo biti vse nemško gospodarstvo v službi nanMfr-nega socializma-
Nadškof dr. Bauer zopet okreval
Zagreb 28. aprila, o. Zdravstveno stanje zagrebškega nadškofa dr. Bauerja se je docela popravilo- Danes je bil izdan poslednji zdravniški bulletin:
V poslednjih petih dneh je bil bolnik brez mrzlice. Sekrecija iz ušesa Je Ponehala. Splošno stanje je zadovoljivo. Prof. šercer dr. Lochert in dr. Culumovič.
Jutri bo odpotoval nadškof dr. Bauer ▼ spremstvu svojega osebnega zdravnika dr. Locherta v Split, kjer bo nekaj dni ostal pri škofu dr. Bonefačiču. nato pa se bo odpeljal v Supetar na otoku BraSu.
ČSR za svojo obrambo
Praga, 28. aprila, b. V plenumu poslanske zbornice se je začela danes v navzočnosti predsednika vlade dr. Hodže, ministra za narodno obrambo Machnika in drugih članov vlade, splošna razprava o zakonskih osnutkih za izpremembo ki izpopolnitev zakonov o zaščiti republike in nacionalni obrambi države.
Poročevalec ustavno-pravnega odbora je naglašal med drugim, da se je število oseb, ki so bile kaznovane zaradi zločinov vojaške izdaje pred kazenskimi sodišči, poveča^ lo in je 1. 1935 doseglo 281 primerov. V tujini se vohunstvo in slični zločini kaznujejo mnogo bolj strogo kakor na Češkoslovaškem. Jasno je, da kazni, določene *a vojaško izdajo in slične zločine, ne ustrezajo več pomenu dobrin, ki naj bi jih varovale, zaradi česar je češkoslovaška republika postala ozemlje, ki zaradi majhnega rizika naravnost privlačuje ljudi, da poklicno bodisi za denar ali iz sovraštva do države izvršujejo taka dejanja. V utemeljevanju zakonskega osnutka o obrambi države, je poročevalec izvajal, da je odbor temeljito proučil vse njegove določbe in storil vse, da bodo ostale zajamčene pravice zakonodajnih ustanov in da ne bosta preveč obremenjena prebivalstvo in narodno gospodarstvo, naložene dolžnosti pa so v interesu države in demokracije neobhodno potrebne ter bodo enakomerno razdeljene na vse plasti prebivalstva.
Po izvajanjih poročevalca brambnega odbora je izpregovoril minister za narodno obrambo Machnik, ki je med drugim izva-jal, da je po njegovem mnenju ta zakonski osnutek poleg ustave eno izmed najvažnejših zakonodajnih del države. Ta zakon naj zagotovi obrambo države in zajamči njeno samostojnost. Zamudili nismo nobene prilike, da bi kakorkoli pomagali zavarovati mir. Predsednik republike je podal kot zunanji minister svetu celo vrsto praktičnih primerov za to, vendar pa niso povsod enako voljni ohraniti trajen mir. Zaradi tega je moral priti vsak pri nas, ki hoče mir in red, do prepričanja, da mora za svojo obrambo skrbeti sam. Storjeno je bilo vse, da se armada čim bolj izpopolni, kar pa ni dovolj, ker vodi drugod vse prebivalstvo vojno in je armada samo njegova prva predstraža. Napad bo zavrnjen tem sigurneje, čim bolj solidarno bo ves narod na strani armade. To sodelovanje naj zagotovi novi zakon. Mi ne bomo začeli vojne, toda povsod ne kažejo take volje. Vse naokoli se prikrito in neprikrito pripravljajo na veliko v vojaškem pogledu in zato je naša nujna dolžnost da se pripravimo za obrambo tudi sami.
Nemiri v Palestini se nadaljujejo
Jeruzalem, 28 .aprila k. V deželi še zmerom ni miru. Po glavnih mestih sta policija in vojaštvo stalno pripravljena Kljub začasni ukinitvi izjemnega stanja v Jaffi in drugod krožijo po ulicah še zmerom veliki oddelki varnostnih organov. Zato so Arabci prenesli svojo akcijo na deželo. Razni atentati in manjši incidenti se ponavljajo dan za dnem. Davi so Arabci napadli avtomobil znanega židovskega pesnika šaloma Aša, ki je le po naključju ušel smrti. židovski kmetje orjejo zemljo pod policijsko zaščito. Obla. sti so danes prepovedale beduinom vstop is arabske puščave na palestinska tla .
Proslava rojstnega dne Nj. Vis. kneza Pavla
Slovesne službe božje v Beogradu so se razen N). Ve!L kralja Petra ln Nj. Vel. kraljice Marije udeležili vsi
člani kraljevskega doma
Beograd, 28. aprila. AA. Danes ob 11-30 se je v dvorni eenkvi na Dedlnju vršila služba božja za rojstni dan Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Službi božji so prisostvovali tudi Nj. Vel. kralj Peteir II., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej in Nj. kr. Vis. knez-namestnik Nj. kr. Vis. kneževiča Aleksander in Nikoiaj. Nj. kr. Vis. velika kneginja Jelena in Nj. kr. Vis- grški princ Nikolaj, roditelja Nj. kr. Vis. kneginje Olge, princesa Hohelohe, teta Nj. Vel. kraljice Marije ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Beograjski župan o knezu-namestniku
Beograd, 28. aprila. AA. Za 43. rojstni dan Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla je imel beograjski župan Vlada Ilič ob M. na beograjski radijski postaji na kratke valove tale nagovor:
Beograjčani! Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle slavi danes svoj rojstni dan in stopa v 43. leto svojega plodonosnega življenja. Kot župan jugoslovanske prestolnice se čutim visoko počaščenega in nenavadno srečnega, d« morem biti pri tej priložnosti tomač tistih čustev globokega spoštovanja in brezmejne ljubezni, ki jih prebivalstvo prestolnice enodušno goji do njegove vzvišene osebnosti. Ta čustva so se pokazala zlasti tisti tragični dan. ko je naš narod iznenada izgubil svojega velikega vladarja kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Mraz v naših dušah je prenehal šele tedaj, ko je na čelo kraljevskega namestništva stopil visoki im blagorodni knez-namestnik, ki ga je ves narod sprejel z ljubeznijo in z narodno vero. da je poleg Nj. Vel. kraljice Marije najboljši zastopnik prestola našega mladega in ljubljenega kralja Naš narod je takrat visoko dvignil svojo glavo in ponovno je z neomajno vero pogledal v svojo veliko bodočnost. Knez-namestnik je bil prvi in najintimnejši sodelavec blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja iz najtežjih dni naše zgodovine. Poln teh izkustev je bil ta vzvišeni sodelavec pokojnega kralja in član doma s slavo ovenčanih Karadjordjevičev najčvrstejše poroštvo za normalni razvoj našega političnega življenja ob popolnem spoštovanju državne in narodne celote. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je dobil na svojo pot polne odgovornosti prirojene vrline Karadjordjevičev, prežet je z narodnimi ideali in jasno gleda v te ideale, ter ga krasi brezmejna hrabrost in odločnost na poti do ostvaritve teh idealov. Vsa Jugoslavija je dolžna Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu globoko hvaležnost za vsa njegova plemenita prizadevanja, da se državna in narodni problemi tako uiede, kakor brezpogojno zahtevajo dejanske narodne potrebe.
Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je prinesel na svoje visoko mesto tudi nenavadno razvit smisel za kulturno in duhovno življenje. Zato je postal vzlic vsem svojim poslom na polju državne politike glavno gibalo kulturnih akcij v naši državi ter izkazuje tudi v vseh drugih okoliščinah svojo visoko pomoč. Krona tega njegovega prizadevanja za dvig kulturnega nivoja našega naroda je muzej, ki se po njem imenuje in ki pomeni danes najlepši kulturni okras prestolnice in zakladnico jugoslovanskega umetniškega ustvarjajočega genija.
Pozdravljam v imenu Beograda Nj. kr. Vis. kneza-namestnika in mu izrekam vse želje in upe vseh prebivalcev glavnega jugoslovanskega mesta, z radostnim in neomajnim prepričanjem, da bo Jugoslavija pod vodstvom kneza-namestnika zelo naglo razvila vse svoje pozitivne energ-je v srečo vsega jugoslovanskega naroda in v slavo velikih Karadjordjevičev. Naj živi Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle!
čestitke kr. vlade
Beograd, 27. aprila, d. Nj. Vis. knez namestnik je sprejel danes predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, ki mu je izrekel čestitke kr. vlade k rojstnemu dnevu.
Simpatije inozemstva
Beograd, 27. aprila, p. Po došlih poročilih so se številni inozemski listi spomnili rojstnega dneva kneza namestnika Pavla s simpatičnimi članki. Češki lista objavljajo slike in življenjepise kneza namestnika ter poudarjajo globoko spoštovanje češkega naroda do. njegove osebe.
Rumunsko časopisje poudarja posebno njegovo široko obzorje ter njegovo delo za čim večje zbližanje s tradicionalnimi zavezniki Jugoslavije.
Grško časopisje podčrtava njegovo zvestobo tradicijam pokojnega kralja Aleksandra in njegove zasluge za čim ožje sodelovanje med balkanskimi narodi.
Varšavski »Expres Poranyi« posebno opozarja na simpatije, ki jih knez namestnik uživa pri Hrvatih, kar je važno za razvoj srbsko-hrvatskega razmerja. Naglaša tudi pomen njegovega bližnjega sorodstva z angleškim dvorom.
Tudi nekateri pariški listi, med njimi »Journal«, s simpatičnimi članki čestitajo knezu namestniku rojstni dan.
Polk kneza Pavla
Beograd. 28. aprila, p. Službeni »Vojni list« je objavi1 velik vojni ukaz. Na pired-
log vojnega ministra fe dobil 7. konjeniški polk ime kneza Pavla.
Za vršilca dolžnosti sodnega referenta za dravsko divizijsko oblast je bil imenovan sodni podpolkovnik Vojislav Mihajlovič.
Kako je dunajski Feniks razsipal denar
Dosedaj 27 aretacij, 8 vodilnih funkcionarjev pridržanih v zaporu — Demisije prizadetih avstrijskih javnih
funkcionarjev
Dunaj, 28. aprila w. Po zvečer izdanem uradnem komunikeju je daLa preiskava v zadevi zavarovalne družbe Phoniix po poročilu državnega pravdništva naslednjo sliko:
Sodno postopanje je bilo uvedeno proti 27 osebam, izmed katerih je bilo osem pridržanih v zaporu, med njimi ravnatelji dr. Bretschneider, Nussbrecher in Hany. bivši ravnatelj Zapler ter ravnatelj Pra-ge>r in Saffir od Kompassbanke- Sodno postopanje proti tem sodelavcem generalnega ravnatelja dr Berlnnerja je utemeljeno zaradi suma zločina poneverbe.
V javnosti opetovano omenjeni seznam o raznih nagradah in podporah so našli pri ravnateljstvu Pponixa in je sedaj v rokah oblastev. Seznam vsebuje 24 strani in je v redu od januarja 1931 do 17. februarje t. L Iznos v njem zabeleženih zneskov znaša 2,814.000 šilingov in 7000 Kč, Od vsot v tem seznamu odpade znesek 600.000 šilingov na nagrade, pomoči in prispevke uslužbencem Phonixa. nadalje 1,098.000 šilingov za tiskovne namene. Od slednjega zneska je beleženih 645.000 šilingov izplačil izdajatelju dunajske »Sonn-und Mon-tagszeitung«. Ernstu Klebingerju, od ostalih za tisk izdanih vsot pa so prejeli denar razni manjši listi, med katerimi pa ni nobenega vodilnega avstrijskega dnevnika. Znesek 15.400 šilingov je knjižen kot posojilo štirim javnim uradnikom. Med zneski za politične stranke ali druge organizacije so naslednje postavke: za židovski nacionalni fond 500 000 šilingov, za druge židovske nacionalne namene 3500 šilingov, za narodne soc;alisite 404 000 šilingov, za Pfriemerjevo Heimwehr 18.000 šilingov, za Landbund 182 000 šilingov, za socialno-teh-niično uniio na 300.000 šilingov, od katerih je bilo 250000 šilingov odpisanih. V roke dr Rintelena je bil izplačan znesek 13.000 in še 95-000 šilingov, ki jih je prejel leta 1932. od Kompafsbanke.
S Phonixom so bile kot člani upravnega sveta v zvezah naslednje osebnosti, ki zavzemajo trenutno v javnem življenju visoke položaje: državni svetnik general Vaugoin kot podpredsednik ter državni svetnik grof Botho Correth. svetnik zveznega gospodarskega sveta generalni ravnatelj dr. Eberhardt Reininghaus pa kot člana upravnega sveta. Ugotovljeno je bilo, da omenjeni gospodje niso vedeli za nepravilnost poslovanja. Dalje je bilo ugotovljeno, da jim ni mogoče očitati nič nečastnega, pe so kljub temu prostovoljno odložili svoje javne funkcije, in sicer general Vaugoin kot državni svetnik in kot predsednik zveznih železnic, grof Correth kot državni svetnik in dT. Reininghaus kot član zveznega gospodarskega sveta
Preiskava o transakciji državnega svetnika generalnega polkovnika kneza Schon-burga-Hartensteina je dognano, da je imel dve zavarovalni polici Riunione Adriatica. ki jih je prevzela Pbonix- Ugotovljeno je, da je knez Schonburg-Hartenstein v obeh
primerih ravnal v dobri veri in da njegovo postopanje ni bilo v nasprotju z dolžnostmi javnega funkcionarja. Kljub temu je bil knez Schonburg-Hartenstedn napro-šen, naj do končne ugotovitve njegove nedolžnosti prav tako odloži svojo funkcijo v državnem svetu.
Dalje je prostovoljno odložil mesto deželni vodja domovinske fronite na Dunaju polkovnik Seiffent. Njemu je P(honix od oktobra 1934 izplačeval mesečno najprej 300, pozneje pa 400 šilingov-
Predsednik dr- Franz Georg Straffella je prodal Phonixu prioritetne delnice lokalnih železnic in zavzema stališče, da je bila dosežena kupna vsota 550.000 šilingov primerna vrednosti papirjev. Ne da bi posegal v sodno odločitev, ugotavlja uradni komunike, da je dr. Srtraffella te delnice prodal brez odobritve nadzorstvene oblasti in da ti vrednostni papirji nrieo mogli biiti podlaga za rezerve premij pri zavarovalni diružbi- Zaradi tega je bil dir. Straf-fella odstavljen od izvrševanja javnih funkcij.
Nadaljnje zneske so dobili še: legiitjmd-
sfcična državna zveza Avstrijcev po 3000 šilingov letno v treh letih, Ostmarkische Sturmscharm dve darili po 2000 šilingov, nekdanja velenemška ljudska stranka pe 47.000 šilingov. Avstrijski Heimatschutz zaključil za svoje člane kolektivno zavarovalno pogodbo za nezgode, za kar je dobil režijski prispevek po 5000 šilingov mesečno, kar je skupno naneslo 95.000 šilingov.
Slednjič so bile izdane še podpore v manjših zneskih nepolitičnim društvom in tudi v dobrodelne namene.
Numan odpotoval v Varšavo in Moskvo
Bukarešta, 28. aprila. AA. Državni tajnik turškega zunanjega ministrstva Numan Zoglu je davi odpotoval v Varšavo in Moskvo.
Metaxas dobil zaupnico
Atene, 28. aprila, p. Davi ob 5. je poslanska zbornica po debati, ki je trajala vso noč, sprejela deklaracijo vlade ter vladi izglasovala s 141 glasovi proti 16 zaupnico. Ministrski predsednik Metaxas se je zahvalil za zaupnico in naglasil, da bo .vlada storila vse, da bo izkazano ji zaupanje upravičila.	-
Angleško-egiptska pogajanja
Kairo, 28. aprila- o Egiptski ministrski predsednik je demantiraf vesti, da so nastala ' nesoglasja med Slani egiptske in angleške mešane komisije, ki se sedaj pogajata o pogodbi glede medsebojne pomoči Premier je zanikal tudi govorice o odgo-ditvi volitev, ki so razpisane za 2. maja.
Beležke
Velika nasprotstva v udruženi opoziciji
Čeprav se z obeh strani odločno zanika, se je vendar le izvedelo, da je prihod ra_ dikalskega prvaka Miše Trifunoviča v Zagreb v zvezi z razgovori, 1« se vodijo med zagrebško in beograjsko skupino izven. parlamentarne opozicije. Z dr. Mačkom je imel Miša Trifunovič dolg razgovor, nakar se je sestal tudi še z Vilderjem in dr. Budisavljevičem. Danes popoldne sta Trifunovič in Vilder napravila daljši izlet v zagrebško okolico ter sta pri tej priliki nadaljevala svoje razgovore. Napram novinarjem je bil g Trifunovič skrajno rezerviran. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, predlaga beograjska opozicija uvedbo demokratskega režima, koncentracijsko vlado in svobodne volitve ter sodelovanje v bodočem parlamentu Glede re. šitve hrvatskega vprašanja predlaga beograjska opozicija parlamentarno anketo, ki bi jo izvedla novo izvoljena narodna skupščina. Na podlagi te ankete naj bi se nato pristopilo k rešitvi hrvatskega vprašanja. Dr Maček ni zadovoljen in zahteva garancije, da se bo hrvatsko vprašanje rešilo v smislu zahtev zagrebško opozicije.
Radikali se sploh ne marajo preveč vezati na združeno opozicijo. Eden izmed vodilnih radikalskih prvakov je izjavil novinarjem, da so stopili radikali le z eno nogo v združeno opozicijo, drugo nogo pa imajo še vedno svobodno, da lahko stopijo, kamor sami hočejo. V zagrebških opozicijskih krogih zatrjujejo, da je pod takimi okolščinami kaj malo izgleda, da bi v doglednem času prišlo do sporazuma. Beograjski opozicionalni krogi s svoje strani naglašajo, da je to, kar so ponudili dr. Mačku, največ, na kar bi mogli pristati. Sinoči je bil zaupni sestanek zagrebških radikalov, na katerem je Miša Trifunovič poročal o političnem položaju.
Vedno enako lojalni in iskreni
V nedeljo smo v uvodniku napisali nekaj treznih takorekoč nepolitičnih besed o dolžnostih pri reševanju gospodarskih vprašanj. Dobrohotno smo posvarili politične nasprotnike pred metodami, ki jih sedaj izvajajo. Izrazili smo svoje mišljenje, da se od stalnega obtoževanja drugih, in to po večini še krivega povrh, ne da živeti in da ljudje vedno jjogosteje govorijo: Nehajte vendar že razlagati, kaj so drugi zakrivili in povejte raje, kaj ste vi storili, ali vsaj to, kaj nameravate storiti in doseči.
Resnica vedno v oči bode. Gospodje v Kopitarjevi ulici so visoko poskočili. »Slovenec« je zopet vzel svoj politični priročnik. v katerem so vse letnice ln vsa dejstva napak napisana, in se nervozno izmotava na vse strani. - Seveda brez uspeha. Zanimiva je le ena njegova trditev, da se je »tik pred padcem Jevtičevega režima slovenska JNS skušala rešiti s tem, da bi se obesila na sedanje oblastnike. Toda ti so njene prazne obljube odbili«. To je »Slovencev« odgovor na našo ugotovitev, da je nacionalna politična organizacija v času. ko današnji oblastniki še niso bili v posesti moči. postavljala načelo, da je pri obravnavanju gotovih splošno narodnih zadev potrebno izločiti strankarsko gledanle. da se omogoči (koncentracija vse naše moči.
To stališče je bilo z nacionalne strani iz-neseno, ko je bil režim gospoda Je vtiča v vzponu svoj e moči, in to iz občutka one proklete dolžnosti, ki človeka z vestjo v odločilnih trenutkih uči pozabiti vse drugo raz ven obče narodne in državne koristi. Nacionalni ljudje so takrat predvidevali bližajoče se težke dogodke in so hotela, da si slovenski del našega naroda očuva sve-žost in energijo za velike odločitve, ki v marsičem usodno vplivajo na našo ekonomsko, socialno in kulturno bodočnost. Današnji oblastniki so imeli polna usta domoljubnih besed in izrazov spoštovanja napram nacionalnim ljudem. Povdarjali so potrebo koncentracije narodnih sifl za reševanje težkih življenjskih vprašanj našega naroda, pristajajoč na stališče medsebojnega političnega spoštovanja in dostojne politične borbe ter kulturne tekme. Ce je gospodom onkraj Zmajskega mostu všeč in če dobijo za to dovoljenje, naj nam javijo, saj je bilo v tisti dobi marsikaj napisanega. Da so naši politični nasprotniki sodelovanje z drugomišljeniki pri gospodarskih in socialnih vprašanjih odbila, to smo izvedeli šele iz včerajšnjega »Slovenca,« ki je na ta način odkril lojalnost in iskrenost postopanja svojih ljudi . . .
Nam je prav! Mislimo pa. da račun take politike plačuje splošnost Za gospodo, ki tako gleda na naše narodne probleme, pa bo že tudi prišel čas, ko jim bo narod pTezentiral »bianco menico«.
Fey v BudimpeSti
Budimpešta, 28. aprila. AA Semkaj je prispel bivši avstrijski podkancelar Fey, ki se bo sestal z raznimi madžarskimi politiki.
Hoare postane mornariški minister ?
London. 28. aprila AA Govori se. da bo mornariški minister lord Monsell koncem maja odstopil in da bo na njegovo mesto imenova sir Samuel Hoare
Bockefellerjev dar za zdravljenje raka
Newyork, 28. aprila AA. Znani bogataš Rockefeller je daroval tri milijone dolarjev za nova znanstvena raziskovanja o zdravljenju raka
Nočna poplava v Bruslju
Bruselj, 28. aprila w- Okoli 3. zjutraj je počila glavna vodovodna cev bruseljskega vodovoda- Voda se je razlila po ulicah in je stala ponekod meter visoko. V kleteh spravljeno blago je po večini uničeno. Skoda znaša več stotieoč frankov- Prebivalstvo so gasilci s sirenami in drugimi signali zbudili iz spanja Nižje ležeča stanovanja so mor<il v vsei nagl;ci izprazniti S len n-:t'sk vode ie na globoko raztrgal mnogo cest.
Bilo je ob štirih popoldne
Sloviti pisatelj Claude Farrere opisuje smrt kralja Aleksandra in Louisa Barthouja
Dne 24. aprila je bil sloviti francoski romanopisec Claude Farrere slovesno ustoličen za člana Francoske akademije. Zasedel je v akademiji mesto velikega francoskega državnika Louisa Barthouja, ki je padel kot žrtev marsejskega zločina ob strani našega Velikega kralja. Zato je Claude Farrere posvetil svoj nastopni govor delu in življenju Louisa Barthouja, svojega predhodnika v akademiji.
Posebno obširno se je zadržal Claude Farrere v svojem govoru (posnemamo ga po »Tempsu«) pri marsejskem atentatu, ki ga je popisal takole:
»Bilo je na jesen 1. 1934, ko se je vkrcal kralj Jugoslavije na eno od svojih križark ter se napotil proti Marseillu. Pripoveduje se, da je bilo predlagano kralju, naj se izkrca v Toulonu. Toda kralj je hotel stopiti na francoska tla v Marseillu zaradi tega, ker se tam nahaja spomenik, posvečen vojakom naše vzhodne vojske, glavne ustva-riteljice resnične balkanske svobode. In tako je priplula dne 9. oktobra jugoslovenska križarka mimo otoka Planier v marsejsko staro luko. Kraljevska ladja je rahlo pristala s svojim kljunom čisto na dnu notranje luke. Eden njenih oklopnih stolpov je bil obrnjen proti Marseillu z dvojico težkih topov, sposobnih naglo porušiti v prah neprijateljsko mesto. Pod žal. samo privid-nim varstvom teh dveh topov je stopil kralj Aleksander na suho. Sonce se je nagibalo k zatonu. Na nabrežju je pričakoval zunanji minister Louis Barthou kralja Aleksandra.
Bilo je ob štirih popoldne. Republika je storila za varnost kralja, našega drageera prijatelja, dragocenega in zvestega zaveznika. vse. kar je bilo potrebno. Saj je šlo ne samo za sveto in posvečeno življenje našega gosta, nego tudi za čast Francije.
Ali je bila resnično kaka nevarnost na pomolu? Nevarnost za tega kralja, ki je storil toliko dobrega za svoj narod in vso Evropo? Bila je in nihče ni smel tega prezreti. Vladarji so vedno v opasnosti. pa če so še tako plemenitega srca in če so še tako plemeniti nagibi njihovih dpjanj. Naš Henrik TV. je rešil in obnovil Francijo, pa ga je vendar ubil fanatik In koliko je še potem, kot žrtev hndobnežev in blaznežev. padlo ljudi najboljše volje. Šefov vlad. šefov držav. ki so bili prežeti volje delati samo za javni blagor? Potrebno bi bilo zato ta dan veliko razvitje čet po marsejskih ulicah, združeno s popolno mobilizacijo policije. Potrebna in nujna bi bila močna in gibčna eskorta. številna in dobro oborožena, da bi obkolila jugoslovenskega kralja ter ga zaščitila pred vsakim slučajem, pred vsakim blaznim činom.
Bili so izdani ukazi, vsa mogoča povelja
m navodila. Kdo bi si drzzril dvomiti • tem? Bile so zbrane čete, pripravljene na vse. Z njimi policija in eekorta. Kralj Aleksander se je izkrcal in prisrčno stisnil obe roki Louisu Barthouju. Ni bila to samo običajna kretnja uljudnosti, nego znak prisrčnega in resnično intimnega davnega, sodelovanja in poznanja. Sodelovanja, ki je stremelo samo za tem. da se vzdrži in ohrani evropski mir. Vstopita v avtomobiL Najprej je treba posetiti prefekturo, potem pa se pokloniti spomeniku na vzhodu padlih vojakov. Toda zavoljo česa je ta hip pogledal kralj okoli sebe 8 tako presenečenim pogledom? Zaradi tega. ker ni bila varnostna služba tako v redu. kakor je bilo upravičeno pričakovati. Resnično ne! Vsekakor ne popolnoma. Aleksander Karadjor-djevič je gotovo dobro vedel, koliko zločincev. zakletih sovražnikov jugoslovenskega edinstva. preži po vseh ovinkih njegovih poti... Tudi Barthou je bil vznemirjen.
Toda kocka je padla! Ni več časa za pre-mišljanje. Smehljajoča se drug drugemu, sta se odpeljala, oba pogumna in vrla moža, Aleksander Karadjordjevič in Lrrtrfs Barthou. usodi naproti.
Bila je kratka vožnja. Sto korakov od nabrežja se pričenja na desni široka Cam*-biere. Čete. ki naj bi tvorile neprodrrno ograjo ob robu ceste so se skrčile na nekaj ob robnikih posejanih vojakov. Policija, ki bi morala bdeti nad vsem, je bdela le nad malo stvarmi. Spremstvo na konjih je bOo odrejeno, da jezdi na čelu sprevoda, namesto da bi obkrožilo kraljev avtomobil. Spremljal ga je na konju samo polkovnik Piollet.. Avtomobil je imel na nesrečo Se stopnico. Nepričakovano je skočil na »topno človek ter naperil proti kralju pest z revolverjem. En strel, dva strela, deset strelov... V tem strahovitem trenutku je ostal priseben samo polkovnik Piollet. ki je že napravil zavoj s konjem ter pričel sekati s sabljo. Šofer, ki je naglo zavri, se je obrnil ter pričel tolči napadalca. Razburjena množica je padla po zločincu ter ga pobila, da je izdihnil še pred svojimi žrtvami. In to je bil konec. Mobilna garda je dospela. ko je bilo že vse končano. Ob drngfh prilikah je bila vse preje na mestu.
Tn potem, čemu se še podvizati! Saj je bilo itak vse prepozno. Kralj Aleksander in z njim še trije so bili smrtno ranjeni. In tako je moral težko ranjeni Lome Barthou sam zapustiti avtomobil ter si sam poiskati avtotaksL da ga je prepeljal v bolnico. Toda medtem je že preveč izkrvavelo njegovo telo. Ob pol 6. je Barthou, ki bi ga bila. takojšnja operacija morda rešila, preminul. Aleksander, kralj Jugoslavije, je izdihnil že prej«.
Zagorska deputacija y Beogradu
V nedeljo zvečer se je iz Zagorja odpeljala v Beograd posebna deputacija, sesto-ječa iz župana g. P ros en ca, načelnika II. rudarske skupine g. Krautbergerja in kaplana g. Vrtala Voduška. Deputacija je bila pretekli teden ponovno v Ljubljani, da dobi natančne podatke o nameravanih rc-diukoijah pri rudniku v Zagorju. Zglasila se je pri banu, kateremu je razložita težko stanje cele zagorske doline. Ban je izrekel bojazen, da preti rudniškemu obratu v Zagorju opasnost nove redukcije, in je priporočil naj bi ®i rudarji v čim večjem številu zagotovili zaposlitev v drugih revirjih. Kot prvo pomoč v sili je ban deputaciji nakazal 20.000 dinarjev za brezposelne v Zagorju.
Pri generalni direkciji TPD so deputaciji sioer izjavili, da se redukcija v zagorskem obratu s 1. majem še ne bo izvršila, toda da je neizogibna, ako ne pridejo večja naročila za železnice.
O uspehih svoje intervencije je deputa-orja poročala v soboto na skupščini rudarjev, obrtnikov in posestnikov iz Zagorja ia okolice.
Prvi poročevalec je bil g. Krautberger, ki je podal objektivno poročilo o poteku dosedanje akcije za očuvanje dela v zagor- j skih obratih. Kaplan g. Vodušek je tožil, ;
da bijejo Zagorje trije biči: svetovna go spodarska stiska, nenasitni kapitalizem
G Arh je navedel, da je bilo v zagorskih obratih 1. 1925 zaposlenih 1670 radarjev, sedaj jih je samo še 550. Predložil je brzojavko, ki roti merodajne čmite-lje, naj ob 12. uri napravijo konec grenkobam za delovno ljudstvo vseh slojev zagorske doline.
G. Križnik se je pritožil, da je todi sanacija bTatovskšh skladnic ustavljena. Ako se takoj ne izvrši, bodo morali pokojnine že letos znižati Na koncu so bile prečrtane brzojavke knezu namestniku Pavki, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču ter ministrom dr. Korošcu, dir. Spahu. D juri Jankovi ču m dT. Kreku. Deputacija je na podlagi sklepov skupščine prevzela nalogo, da merodajne čini tel je še enkrat opozori na neznosni položaj v Zagorju.
Deputacija zagorskih rudarjev se je danes zglasila pri notranjem ministru dr. Korošcu, pri ministru vojske in mornarice generalu Mariču ter pri merodajnih faktorjih prometnega ministra. Ministra dr. Spah« namreč ni v Beogradu.
Anglija ne misli odstopiti nobenega mandatnega področja
London, 28. aprila, k. V odgovoru na neko interpelacijo je ministrski predsednik Baldwin izjavil v spodnji zbornici o pogojih, pod katerimi upravlja Anglija mandate nad drugimi deželami in o okoliščinah, v katerih bi jih mogla odstopiti, naslednje:
Niti v paktu Društva narodov niti v mirovnih pogodbah in niti v mandatih ni nobene določbe, ki bi govorila o prenosu mandatov z ene države na drugo. Poučen sem, da bd bilo potrebno, preden bi se izvršil tak prenos doseči v vsakem pri. meru pristanek sedanjega mandatarja ter države, na katero b! bil prenešen mandat, kakor tudi soglasen pristanek sveta Društva narodov. Menim, da je bilo jasno povedano, kar sem Izjavil, namreč, da je prenos mandatov vprašanje, ki zahteva, če bi pričeli razpravljati o njem natančno proučitev in postopanje zelo zaple. t enega značaja.
Kar se tiče politike angleške vlade, ponavljam kategorično da nimamo namena odstopiti nobenega mandatnega področja kaki drugi državi. Skrbi, ki bi se mogle zaradi tega pojaviti, so neutemeljene. Zbornica naj se zaveda, da angleška vlada nikakor nima namena, da bi stvar sa. ma načela, in če bo sproženo kakršnokoli vprašanje glede bodočega statuta mandatnih področij, ne bo prevzela nobene obveznosti glede ureditve načetih problemov, ne da bi ji dala prilike za razpravo.
Poslanska zbornica je nato izvolila po-
seben odbor pod vodstvom Aroeryja, s nalogo, da se bavi z vprašanji mandatu® ozemelj.
Revija grškega vojnega brodovja
Atene. 28. aprila AA Včeraj ob 18. se j« v Falersken zalivu zasidralo 27 enot grške, ga brodovja, na katerem bo imel v četrtek kralj Jurij revijo. Revija se bo vršila na isti način kakor po balkanski vojni, ko jo je opravil pokojni kralj Konstantin. Nato bo grško brodovje odplulo v Egejsko morje na manevre.
Zaklad je našel
Šibenik, 28. aprila, o. Trgovec An te Pas-kvalin v Tijesnu namerava zgraditi hotel. Ko so sedaj delavci pričeli podirati neko staro stavbo, so našli pod streho vrečico in staro žaro. v njih pa za 100.000 Din avstrijskih zlatnikov po 20 in 10 kron ter srebrnikov po 1 in 2 kroni V žari je bik* poleg novcev tudi zelo mnogo starih avstrijskih bankovcev, ki pa so sedaj brez veljave. Z najdenim zakladom bo Pasflcvalin sedaj zlahka sezidal hoteL
Vremenska napoved
ZagrebSka vremenska napoved sa danes* Polagoma bolj oblačno, vedro večinoma le 5e ponoči.
Dunajska vremenska sapo ved sa m Nobene bistvene sprememba.
rx/jsrjtakejn itarje
ijhpihm-tabbsbi tarnaldi/mr
Valujte p<ubxyd> . • pazite na (JSay4X-jw bdi- -,,
pozneje služil, če bo treba, za noro usmer-
^	• ^	^	pozneje siuzu, ce do treoa,
Maši krapi tn ljudje
Jr	W	~	zvčki, deloma pa je napoli
Slovenec budite!} petja med Bolgari
Spomini na Antona Bezenška ob slavju v Plovdivu
Ob praznovanju 40 letnice plovdivskega pevskega društva, ki so se ga udeležili tudi Slovenci, je v časopisu »Literaturen Cas« iz Sofije napisal gosp. Georgij Klisarov članek iz katerega povzemamo:
Ob 40-letnici plovdivskega pevskega društva. ki ima velike zasluge na razvoju bolgarskega društvenega petja, so 19. aprila v Plovdivu slovesno praznovali jubilej. Ma-lokateremti je znano, da je bil eden glavnih ustanoviteljev tega društva in sploh širitelj ustanavljanja pevskih /.borov v Bolgariji pokojni Anton Bezenšek. oče bolgarske in slovenske stenografije, odličen delavec za južnoslovansko zbližanje. človek visoke kulture in vsestranske izobrazbe', ki je bil tudi izvoljen za prvega predsednika tega društva. Se kot dijak v rodni Sloveniji. ki je ta čas spadala pod Avstroogrsko, je bil Bezenšek ljubitelj glazbe in je ustanavljal dijaške pevske zbore. Ko je po prihodu v Sofijo odšel na svoje novo shirheno mesto v Plovdiv. je v le hi 1895. po njegovi iniciativi bilo povabljeno srbsko pevsko društvo s predsednikom profesorjem Stano-jevičem. skladateljem Mokranjcem, prof. Spirom Kalikom in drugimi.
Ob tej priliki je Bezenšek napisal članek v Jugoslavjanskem glasniku (letnik VII. 1895). navajajoč: »Kar je razdvojil meč v medsebojnih odnošajih med Bolgari in Srbi, to naj zedini pevska lira. Pesem pomeni harmonijo in soglasje, ki mora vladati med brati. Pesem naj zbriše poslednjo kapljo mržnje. ki so jo med brate vsejali njihovi sovražniki. Danes ne vidimo ne orožja in ne meča. da-nes prednjaei pevska lira.« Na (rtraoi 72. Jugoslavjanskega glasnika je gfiika srbskega pevskega društva, posneta
na plovdivskem kolodvoru. Po odhodu srbskega pevskega društva, kateremu je bil prirejen radosten sprejem v Sofiji in Plovdivu. je Bezenšek pričel 7. bolgarskim skladateljem Angeljem Bukurešlijem ustanavljati pevsko društvo v Plovdivu. Njegova pobuda je našla pri Plovdivčanih popolno razumevanje.
Dne 21. septembra 1897. je bila z velikimi slavnostmi od plovdivskega metropolita blagoslovljena društvena zastava. Slavnostni govor, ki ga je imel prvi predsednik plovdivskega pevskega društva Anton Bezenšek. je bil tiskan v posebni brošuri leta 1897. Po navedbi, da šteje društvo 200 članov iz najrazličnejših slojev, je Bezenšek med drugim omenil da je namen društva gojenje pesmi in glasbe. ki je spremljala narode skozi stoletja. Naj vlada harmonija med narodi in bratstvo med Slovani! Pesem naj jih združuje, razveseljuje in tolaži.
Spomin na Bezenška še živi v Plovdivu. Njegovi sovrstniki in častilci njegovih del se z vinjenostjo spominjajo »Slovenca-Bol-gara«. ki je posvetil vse življenje bolsrarski kulturi. Tudi od svojih rojakov Bezenšek ni pozabljen in so mu Slovenci v letu 1934. v rojstni vasi Bukovju vzidali sjrominsko ploščo ob priliki 80-letnice njegovega rojstva. V tem času je bila tudi ponatisnjena »Kantata .Tiigoslovenima« (tekst Ferda Heff-lerja. godba Karla Piente). ki je bila leta 1890. posvečena Bezenškn kot prvemu predsedniku zveze južnoslovanskih pevskih društev, ustanovljene v Plovdivu leta 1896. Naša največja zahvala — končuje Geonrij Klisarov — velja spominu Antona Bezenška, ustanovitelju plovdivskega pevskega društva in širitelju bolgarskega zborovega petja, spominu, ki je oživljen ob 40-letnici društvenega obstanka.	D. B.
Belo v Ljubljanici v polnem razmahu
Zaposlenih je 190 delavcev — Do jeseni bo vse gotovo
Hudourna GradaSčica je usahnila? Tabo si misli vsak, kdor te dni pešači po eesti od Viča v Kožarja. Pa so na jezn pod Bokalcami samo spustili zatvornieo ter vso vodo speljali v glavno strogo Malega grabna. Tako bodo ob ustju trnovske
vodne žile lažje pospešili regulacijska dela.
Levi odcep Gradaščico od jeza nizdoi do pritoka Glinice pod viš ko farno cerkvijo popolnoma suh. Plitvo, zaobleno dno ln zelo vijugavo korito Gradaščice so kmetje očistili in ponekod speljali rodovitno prst na njive.
Ko sem opazoval vrve«je v strugi Ljub-l^jbKEce, je sonce preko sosednjega Grada fcafoo ljubeznivo pošiljalo tople žarite, kakor še nobeno letošnjo nedeljo. Nebo j« bafto čisfto kakor opal- To krasno nedeljo SO' porabiHi za poglobljevalna dela v Ljub-ijanaoL
Ondi je zdaj živo kakor v koikem mrav-tjnšču- Emri vihte krampe in kopljejo strjeno maso iz ilovice, mivke in gramoza, dirugd spet zasajajo lopate v to zmes in jo pospravljajo, tretji nivelirajo tla in jih za-koMčujejo, da so pripravljena za takojšnje betoniranje. Vsak delavec je na svojem mestu in ima svoje delo. Na drugem koncu spuščajo po lesenih koritih oklesano kamenje, ki ga je ravnokar odložila mirno drveča lokomotiva, vozniki čakajo drug za drugim, da izpraznijo pripravljeni gramoz ali pesek, dobe listek in ha, j d datlje. Vmes p£i pribrni težko naloženi tovorni avto; ki odlaga svoj tovor. Številna skupina delavcev je zaposlena pri koritu za betoniranje, kamor mečejo gramoz, potresa jo nanj zavoje cementa, potem ga stroj zmeša m na-ito odda dol v strugo. Pri vsem pa vlada kolikor Ifcofliko znosljivo razpoloženje pri delarvcnh-trpinih, ki potrpežljivo vztrajajo ob skromnem zaslužku.
Vse kaže, da so se ali da se bodo prihodnje dni započela vsa regularna d^a v pospešenem tempu. Z d;a j j.e zaposlenih okrog 180 delovnih moči. Za pripravljalna dela letos ne bodo potrebovali toliko dragocenega časa, kakor so go lami ob sijajnem vremenu skozi vse leto zamudili, ker je že vse pri rotkah- Treba ie le odpreti številne barake ob obrežjih ali pa odnesti z naloženih skladovnic materijo!.
Glavno delo pri poglabljanju je zdaj osredotočeno ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico. Tu so predvsem iz&kovali in vprav v nedeljo dovršili 5 75 metrov široko strugo Gradaščice do lesenega korita ob levem bregu. To korito bodo morali prestaviti na desno stran, da bo delavcem možno »dovršiti še ostali i k ob struge, ki meri na sir- devet metrov. Vsemu tere-
nu pod mostom so spodaj na debelo betonsko plast položili ob klesano ploščad, ki so jo v špranjah lepo zalili s toanCcikn, finim betonom- Pri izlivu v Ljubljandčino strugo ima vodopad skoro do pol metra strmca in
6e bo potemtakem mogla Gradaščica hitreje odteka. Kakršnikoli so tr enot no izgledi, je tlak te vodne struge kar najtrpežnejše in najsolidneje izgotovljen. Zgovoren dokaz, da bo Gradaščici onemogočen vsakršen poizkus, da bi trgala obrežje in da bo izključen vsak primer, kakršen se je dogodil letos v prvih mesecih.
V minulih stoletjih je namreč Gradaščica zaradi slabega strmca in tudi zaradi prepočasnega toka malone ob vsakem deževju im osobito vsako pomlad kakou tudi jeseni na nosila cele kupe raznega šoavja, dračjia, korenin. Saj so ga morali vprav zadnje dni izkopati izme-tati in izvoziti ogromne kupe. Ta materija'! je zastajal pred staro zatvornieo in oviral obe sotočji. Tirnic0 za odvažamje materi ala so položili v strugi že preko s-tare zatvorivce.
Minub teden 90 pričeli prvič z betonira-njem tal. Doseda' ie na levi strugini strani okrog ?*aire zatvornice z*"1 beton iranih 154-16 kvadratnih m?trov v širim 18 metrov. io ie skoro do po'ovice celotne širine Ljubiianice. Ob tej strani so že tudi navozili obrambni ilovnati nasip, ki bo
materijala se je >lnacami do tirnic ob prulski strani, kjer 90 Čakali prazni vozički, deloma pa je napolnjene vagončke sprejela vzpenjača in jih privlekki navzgor na nakladalni oder. Zaenkrat vozi le po deset voznikov, a jih nameravajo še pomnožiti. Ves odvoz gre na Rakovnik, kamor j« namenjenih še okrog tisoč voženj.
V zadnjem ča6u so poruvali skoro vse pilote in kole. zadnje sledove staTe zatvor-nice. Blizu dve sto jih je že zunaj, nekaj pravcatih orjakov, po šest metrov dolgih, 40 cm v premeru, spodaj močno okovanih in ošiljenih. Jutri ali pojutrišnjem bodo betonirali Ljubljanici no strugo na levi strani preko ZalokaTjevega kanala-
Se ta teden se voz s koritom za beton preseli na desno stran struge. Trm kani-jo regulirati in zabetonirati še ostali del celotne struge, ki utegne v teku maja vendarle biti gotova v vsem dnu do zagatne stene pod transformatorjem.
Se za nobeno javno delo ni bilo od strani ljubljanskega nreb:valstva toliko neprisiljenega zanimanja kakor vprav za regulacijo Ljubljanice- Saj je te vrste delo do-sedai največjega obsega v dravski banovini. Vsakdo oač iskreno želi. da bo letošnja jesen z »likofrm« kronala dolgotrajni trud in visoke stioške.
Mariborska Zveza za tujski promet polaga svoj letni obračun
Izčrpna poročila na občnem zboru
Maribor, 28. aprila.
V lovski sobi pri »Orlu« je bil danes popoldne občni zbor mariborske Tujsko prometne zveze, ki so se ga v lepem številu udeležili člani zveze in zastopniki raznih oblastev in korporacij. Navzoči so bili zastopniki mestne občine. banske uprave, sreskega načelstva, železniške direkcije, SPD itd. Zbor sta brzojavno pozdravila mi-nistei za trgovino in industrijo ter banska uprava. Predsedstveno poročilo o triletnem poslovanju zveze je podal predsednik narodni poslanec dr. .Tanlič. Omenil je mnogo uspehov, ki jih je zveza dosegla v treh letih, zlasti pa je poudaril, da se je njeno premoženje pomnožilo za okrog 60%. Poročilo o poslovanju zveze v pretekli dobi je podal ravnatelj g. Loos. navajajoč:
Razveseljiv naprek turizma
v preteklem letu je razviden iz statistike tujcev in iz števila dni bivanja. V Mariboru se je preteklo leto mudilo 28.015 gostov, a nočnim je bilo 34.491. V primeri z letom 1932. je to velik porast. Lepo število gostov so imeli nadalje Celje (13.129). Ptuj (2.031). Rogaška Slatina (6.751). Dobrna (3.316). Slatina Radenci (1103). Laško (1959). Rimske Toplice 430. Ribnica na Pohorju 1075. planinske postojanke SPD pa skupno 40.023.
Tujsko prometna zveza v Mariboru se je tudi lani z vso vnemo lotila vprašanja temeljitega
popravila naših cest.
Očitno je, da vedno bolj prehajamo v dobo, ko bo prevladoval mototurizem. ki pa zahteva dobre ceste. Preko teritorija mariborske zveze vodi najvažnejša prometna žila iz Srednje Evrope na Balkan. Zato je zveza večkrat intervenirala glede kredita za popravilo prve etape, ceste Št. IIj—Maribor. Tehnične priprave so v splošnem končane, čim pa bodo izdelani Se podrobni načrti, bodo pričeli cesto urejevati in modernizirati. Banska uprava je tudi že odobrila kredit za snima-nje terena ceste od Maribora do Slovenske Bistrice. Zveza za tajski promet je sodelovala pri načrtu preložitve Koroške ceste, ki bo vodila ob bregu Drave mimo Mariborskega otoka.
Za Maribor in obmejni promet bo nedvomno velikega gospodarskega pomena
mariborski obmejni kolodvor,
ki bo otvorjen 15. maja. Tudi se je v Mariboru pristopilo k moderniziranju starejših hotelov rn obeta privatna iniciativa lepe izglede za bodočnost. Sredi pretekle sezone je bil otvorjen nov planinski hotel Lobnica na Smolniku. Prav temeljito pa se je Zve-
■Kino Union, tel. 22-211
Na splošno željo podaljšano !
Mihajlo Strogov —
carjev sel
Adolf VVohlbriick, Maria Andergast Najboljši film zadnjih let!
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
»Dokler fe pil, je bil zdrav in čil"...
Ljubljana, 28. aprila-
Za nocojšnje predavanje o borbi proti alkoholizmu je predsednik društva »Treznosti« g. Rudolf Horvat zbral mnogo zanimivega gradiva. Vodilni motiv njegovih izvaijanj je bil izrek angleškega državnika Chamberlaina: »O, ko bi mogli v narodu uničiti žejo po opojnih pijačah! V letu dni bi se ohranilo več človeških življenj, kakor jih v stoletju uniči vojna!« — V zgodovino in po svetu je posegel predavatelj, da bi predočil posledice alkoholizma. Neizmerno uživanje vina in iz njega izvirajoča raz-uzdancjst sta porušila veliko rimsko cesarstvo. Žganje in jetika, ki nastopata navadno vzporedno, sta prav tako v nekaj stoletjih uničila mnogomilijomski narod Indijancev, ki jih je danes le še okoli 330.000 duš. Vdanost Rusov uživanju vodke je bila v veliki meri kriva, da so jih trezni Japonci pred 30 leti toke silno porazili. Nemci pijejo veliko piva, največ v Monako vem. kjer umrje na leto 11 do 100 ljudi za kapjo.
Zgodovina Slovencev mnogo govori o alkoholizmu. Še leta 1804 je pisatelj Rohrer stavil nemškim rojakom Gorenjce za zgled zavoljo treznosti, varčnosti in duševnih zmožnosti- Leto 1852. oa 'e bilo zapisano v farno kroniko nakeljske župnije nri Kranju, da ljudje pijejo drago in slabo vino, da je oimdailie več - pijancev in čimdalje manj vere Sploh je začela toliko hvaljena gorenjska vzdrženost močno omahovati, posebno od francoskih časov dalje. Kajti Francozi so za časa okupacije navodili naše ljudi na domačo žganiekuho. Ko je leto 1870. stekla gorenjska železnica, so začeli
gaiiški židje uvažati na Gorenjsko cele cisterne žganja m kromu ria in ta strašni strup je silno slabo vpii/d na telesne ia duševne zmožnosti Gorenjcev- Najdalj e so ostali Slovenci trezni na Notranjskem in v prostrani okolici Velikih Lašč, kjer ne uspeva vinska trta. kjer pa so s« rod'd naši največji klasiki-
Najhujše jc Slovence zadela svobodna domača žganjekuha od 1925. dalje. Našim ljudem ta lažna svoboda ni prinesla blagoslova, marveč strašno gorje. Posebno strupeno je ono žganje, ki ga kuhajo iz suhih smokev ali rozin. Marsikod hodijo ljudje drug k drugemu na obiske, in ko pri enem popijejo vso zalogo, jo gredo prazni^ k drugemu. §e posebno hudo je v vinogradnih krajih- Ker vino ne gre v denar, rastejo vinotoči ko gobe po dežju. Naša nedeljska pijanost izvira v veliki meri iz v.inotočev. ki ne plačujejo davkov. In ne samo doma. Slovenca tudi na tujem kmalu spoznaš. Oitamo pisma rojakov, ki bivajo daleč na jugu in kd spoznajo marsikaterega rojaka že po samem po nočnem rogoviljenju in pijančevanju. V Srbiji je p.yan človek redka prikazen. Dalrnaaija, ki pridela ogromno vina, ne tone v pijanosti.
Zagovorniki naših pijancev pa pravijo: »Kai bi se blatili sami, saj tudi Francozi veliko pijejo, in vendoT jih ne smatramo za pijance!« Res je, Francozi popijejo veliko, toda vselej po izdatni hrani in večinoma zvečer. Pri Slovencih pa je marsikdaj prične že na tešče in običajno tudi ne ob najboljši hrani. Zavoljo pijančevanja, pravi predavatelj, sem nekoč nago-
za bavila z vsemi pomanjkljivostmi in ovirami za uspešni razvoj tujskega prometa. Na njeno pobudo je bil sklican sestanek mariborske in ljubljanske zveze ob sodelovanju vseh gospodarskih organizacij naše banovine. Na tem sestanku, ki je bil lani v decembru v Ljubljani, je bila sprejeta obširna resolucija in bodo njene zahteve rodile prav gotovo že v doglednem času lepe uspehe.
Mariborska tujsko prometna zveza je tudi v preteklem poslovnem letu posvečala vso pažnjo in
vsa sredstva intenzivni propagandi.
Razvila je propagando s pomočjo prospektov in propagandnih brošur s predavanji, plakati ter z objavo propagandnih potopisov v domačih in tujih listih in revijah. Izdala je lani nov reprezentativni prospekt Maribora v 35.000 izvodih. Na kolodvoru v Mariboru in na nekaterih večjih postajah je opremila čakalnico z lepimi propagandnimi slikami. Kakor vedno, je bila tudi lani v najboljših odnošajih z društvom »Put-nik«. Pomembni dogodek v njenem razvoju pa je bila otvoritev nove propairande ekspoziture v ftt. 11 ju na državni meji. Svojemu namenu je bil izročen lani lep propagandni paviljon na aveniji v Mariboru. Lani v septembru je odprla Zveza v Dravogradu svojo sedmo ekspozituro. Organizira^ la je razne izlete v naša velika zdravilišča in letovišča. V zimski sezoni je posvečala veliko pozornost vremenski službi. Prav tako je vložila velik trud v intervencije za razne vozne olajšave za one kraje njenega območja, ki imajo za to dane pogoje. Sodelovala je na vseh važnejših konferencah, skrbela za zboljšanje prometa avtobusnih prog ter se udeležila tudi ankete pri Zbornici za TOT. Velik uspeh v turistični propagandi je imela lani s sezonsko ekspozituro v Rogaški Slatini. Na občnem zboru je Zveza razvila
nov delovni program.
I7dala bo reprezentativni prospekt vseh slovenskih zdravilišč, pregled letovišč, kopališč in zdravilišč, z ljubljansko posestri-mo pa pripravlja vodič po Sloveniji v nemškem jeziku. Nadaljevala bo akcijo za opremo vseh obmejnih postojank in kolodvorov, prevzela bo iniciativo za organizacijo kolektivne reklame v vodilnih tujih svetovnih listih, otvorila bo v Ptuju propagandno in potovalno pisarno, zgradila bo na kolodvoru v Celju nov kiosk za prodajo časopisov, izdala bo v tujih jezikih smuške karte Pohorja in Savinjskih Alp in nadaljevala akcijo, da se priznajo železniške ugodnosti po § 11 žel. tar. tudi obiskovalcem ostalih priznanih letovišč njenega območja, ki imajo vse pogoje za tujski promet..
Po debati o predsedstvenem poročilu je predlagal g. Rodošek v imenu nadzornega odbora razrešnico odbora, ravnateljstvu pa s pohvalo. Soglasno je bil nato sprejet proračun za novo poslovno dobo v znesku 595.000 Din. Proračun izkazuje 129.000 Din primanjkljaja. Za določitev članarine je bil pooblaščen upravni odbor. Soglasno so bile
Prehladi r e u m a -bole Šine
ASPIRIN
Otl.1
HS St 1803 od I! Ui HI
sprejete tudi spremembe pravil v smi&ln pravilnika ministra za trgovino in mdustri-
jo.
Volitve nove uprave so bile zaradi novih pravil izločene z dnevnega reda in se bo po potrditvi novih pravil vršil izredni občni zbor zveze, na katerem bo izvoljena nova uprava. Zborovalce je pozdravil podpredsednik mesta Franjo Zebot, ki je odboru svetoval, naj pošlje posebno spomenico banski upravi zaradi modernizacije državne ceste St. Hj-Maribor. ki se po nepotrebnem zavlačuje. Pri slučajnostih so govorili še gg. Valjak, Lesjak. dr. Jančič in drugi, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
■KINO SLOGA, tel. 27-301
SAMO 2 DNI !
Kraljevski valček
v glavnih vlogah: Willy Forst, Paul Horbiger, Keli Finkenzelier, Carola Hohn.
ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Bridge v Jugoslaviji
Ljubljana, 28_ aprila
Kakor smo že poročali, je bil proti koncu lanskega leta v Ljubljani ustanovljen Ljubljanski bridge klub z namenom, da združi številne tukajšnje prijatelje bridgea in goji poleg družabne zlasti tudi sportsko stran te lepe igre- V to svrho je klub pristopil letos k Jugoslovenskemu bridke sa-vezu, ki ima svoj sedež v Zagrebu rn je član Mednarodne lige.
Pretekli teden je imel Jugoslovenski bridge savez v Zagrebu svoi prvi redni občni zbor, ki so se go udeležili tudi delegati ljubljanskega kluba. Iz poročilo sa-vezne uprave posnamemo, da so v f-avezu včlanjeni že klubi iz Zagreba. Ljubljane, Novega Sada. Subotice in PetrovgradoL dočim je pristop Beograda najavljen, čim bo tamkajšnji klub tudi formalno ustanovljen. Savez je lani po svo jiih reprezeniantih sodeloval no mednarodnem turnirju za prvenstvo Evrope, ki ga je v Bruslju priredila Mednarodna bridge liga Po prepričevalnih zmagah nad na>jbo! jš'mi evropskimi igralci se je naš tim planiral na drugo me sito tik zo Francijo. Poleg tega se je savez udeležil tromateha med Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo na Dunaiu, kjer si je naš tim osvojil prvo mesto S tema usoehema so se naši igrale uvrstili med najboljše igralce Evrope Me-eca julija tega leta namerava savez sodelovati na mednarodnem turnir'u za letošnje prvenstvo Evrope v Stockholmu. v drugi polovici pa bo organiziral prvi turnir 70 prvenstvo Jugoslavije-
Na občnem zboru, ki je sprejel poročilo dosedmije uprave z živahnrrn odobravanjem, je bila soglasno izvoljena nova uprava s predseclniksom g. Milanom Bošnjakom iz Zagreba.
Po občnem zboru sta bila v Zagrebu prirejena dva prijateljska propagandna turnirja. ki so se jih udeležili poleg zagrebških tudi ljubljanski igralci. Na turnirju parov je neki ljubljanski par zasedel med desetimi pari tretje mesto. Še lepši uspeh je dosegla Ljubljana naslednjega dne, ko je na turnirju timov nastopila s svojim ti-mom proti trem zagrebškrn in dosegla proti prvemu neodločen izid, proti drugemu izgubila z 8 točkami, proti tret-jemu pa dobila z 20 točkami- Vzlic poman jkanju tumirske rutine so se torej ljubljanski igralci prav lepo uveljavili in lahko pričakujemo, da bodo ob sistematičnem treningu dosegli tudi na večjih turnirjih častne uspehe-
Kolesa, šivalne stroje
malo rabljene — poceni kupite pri
»P R O M E T«
(nasproti Križevniške cerkve)
varjal narodne dame, naj prirejajo vsaj veselice v dobrodelne namene brez alkohola. Pa so odgovorile: »Malo poznate naše gospode. Dokler so trezni jim gre en sam dinar težko izpod palca- Ko pa so malo od alkohola razigrani, dajejo gladko kovače ali celo večje kovance. In še to: Naši slovenski gospodje so trezni zelo pusti. čmenni in redkobesedni, presneto malo zabavni v družbi. Ko se z vi nem poživijo, so včasih celo duhovite«.
Masaryk toži, d« je danes zato tako hudo na svetu, ker primanjkuje rodbinam očetov, ženam pa mož. Naš biolog docent dr. Škrelj pa ostro obsoja slovenski alkoholizem, ki izpodjeda odpornost in silo Slovencev- Njegove slabe posledice so vidnejše od rodu do rodu, alkoholizem 6 svojimi spremljevalci preti z usodno de-generacijo našega nekoč zdravega in čvrstega rodu. Zaradi alkoholizma je pri nas zmerom več ljudi obremenjenih in zaradi neomejene ploditve takih posameznikov obojnega spola se nevarnost narodovega izrodo stalno povečuje. Skrite sile pogina dobivajo čedalje večjo moč, zdirave rege-nerativne sile pa se stalno zmanjšujejo. Saj se posledice slovenskega alkoholizma ne kažejo samo v takozvanih višjih plasteh, marveč .najširše tudfi v kmečkem jedru našega ljudstva.
Dr. Biswanger piše. da so glaivni vzročni činiteljn pijančevanje duševna ia telesna konstitucija in podedovanost- Ne smemo pozabiti, pravi obenem, da večje količine stolno uživanega alkohola lahko izpremene tudi duševno in telesno odporen organizem v teku let ali desetletij v žalostno razvalino pijanca. Moralno manj -vredni ali nevrastendčni, seksualno perverzni flU
psihopatičrri, epileptični ljudje, pa '-ii<ii ljudje z močno razvitim čuvstvovanjem, da, tudi silno razumno nadarjeni ljudje — učenjaki, pesniki, pisatelji, upodabljajoči in drugi umetmilkii — prav pogosto nagibajo k alkoholizmu. Seveda pa je med vsemi tudi! lepo število izjem. Predavatelj je pogledal v našo literarno zgodovino in povedal, da Prešeren pravzaprav ni bil pijanec, čeprav ,ie rod pil, toda ne zaradi pijače same, marveč zaradi družbe. In tudi Cankar pravzaprav ni bil pijanec, ker je bil že pri dveh kozarcih izpitega vina omamljen. Medicina ne smatra takih re-vežev za pijance, marveč za bolnike, ki nimajo toliko močne volje, da bi sc obvladali. Cankar se je res večkrat skušal otresti pijančevanja, ali brez uspeha. V ostalem pa ni v pijanosti navadno nič pisal in vprav njegov prekrasni uvod k »Podobam iz sanj« je dokaz, kakšne umetnine je ustvarjal v treznosti. Predavatelj je posegel tudli v druge narode in nam polka-za.l ne samo posamezne umetnike, pri katerih je ustvarjenje tnnelo zaradi uživanja alkoholnih pijač (Schiller). marveč tudi take ustvonialce, kakor so bili Viktor Hu-go. Emil Zola in v starostni dobi Lev Tolstoj.
Kakšna je narodova sodba o pijancih? Dosti dobrodušna. Takole pravimo': »Vse žrvljenje je vince pil in je bil zdrav in čil, — ko se ie pa vode nažrl, je pa prec umrl.« Taka primeri so mogoči, toda ob njiih si ne smemo zabrisati oči predi neštetimi žaloigramd, loi se dogaja io v družinah, pred propaisltmii premoženj, pred poboji in pred pojavi blaznosti. Predaveltejj je k sklepu obširno razpravljal o lekiSi zoper pijanost- Toda to fe posebno pogkrvtfe.
Domače vesti
•	Promocija. Na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča bo promoviTan v četrtek za doktorja prava g. Pipan Valter iz Maribora. Čestitamo!
•	Izpiti inženjerjev in geom etrov. V oddelku državnega katastra v Beogradu so se vršili izpiti inženjerjev in geometirov za izvrševanje javnih geodetskih deL K izpitom se je prijavilo devet kandidatov. Predsednik izpraševalne komisije ie načelnik oddelka državnega katastra dr. Zvonimir Kralj.
» Praktični učiteljski in veroučiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, ki so se vršili v dneh od 17. do 27 aprila ti. pred izpitnimi odtori pod predsedstvom direktorja Maroita Nandeta, so se končali s sledečim uspehom; \ skupini veroučiteljev-pripravnikov na drž. narodnih šolah so napravili praktični izpit s prav dobrim uspehom: Farič Franc p Kasijan, veroučitelj na drž. pomožni šoli v Mariboru; Napast Franc p. Ciprijan. veroučitelj na drž. narodni šoli v Krčevini pri Mariboru. V skupini učitcljev-pripravnikov na drž. narodni šolah pa: z odličnim uspehom Košorok Jožef, učitelj na Blokah, srez Logatec. S prav dobrim uspehom: Andolšek Ludvik, učitelj na Karlovici, srez Kočevje; Hameršak EmiJ, učitelj v Dolu pri Hrastniku, srez Laško; Hayne Adela por Gruden, bivša učiteljica v Cerkljah, srez Krško; Kožuh Josip, učitelj v Naklem, srez Kranj; Kuharič Martin učitelj v Ovčjaku, srez Kočevje; Nov-Ijan Stanislav, učitelj v Grahovem, srez Logatec; Potočnik Hermina. učiteljica v čep-jjah. srez Črnomelj; Štrukelj Adnrej, učitelj v Podblici srez Kranj in Tomšič Ivan, učitelj v Artičah, srez Brežice. Z dobrim uspehom Logar Franc, konfcraktualni učitelj v Radovici, srez Metlika Reprobiran pa je bil v tej skupini en kandidat. Izpitni odbor.
*	Počitniški tečaj za učitelje v Zagrebu in Korčuli. Tudi letos bosta v Zagrebu (od 3. do 31. julija) in v Korčuli od 20. julija do 15. avgusta počitniška tečaja za ročno delo in sicer za učitelje in učiteljice osnovnih in meščanskih šol iz vseh krajev naše države- V Korčulo pridejo tudi češko slovaški učitelji. O strokovnem delu bosta predavala nastavnik Marjan Markovac in Matko Zlatic, upravitelj meščanske šole, o teoretični pedagogiji pa dnevno po eno uro profesorji učiteljišča Josip Škavič, Ante De-fračeski in Josip Demarin. V Zagrebu bo stanovanje brezplačno, vpisnina 300 Din. obed in večerja največ 400 Din za material 65 do 70 Din V Korčuli se plača 1000 Din za stanen-anje in hrano (4 dnevno), vpisnino in kopanje- Prijave z vpisnino v znesku 300 Din naj se pošlje na naslov Marijan Markovac. Zagreb. Srebrn lak 19.
*	Ustanovni občni zbor udruženja jugo-slovenskih agronomov, sekcija za dravsko bimovino v Ljubljani, se bo vršil 30. t. m. ob 15 v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. Dnevni red: 1. poročalo pripravljalnega odbora, 2. ustanovitev, 3. volitve odbora, preglednikov računov in delegata. 4. določitev kraja za prihodnji občni zbor im članarine. Pripravljalni odbor.
MADAME! Pomlad je tu, poletje pred pragom — Ali zdrži vaša frizura, trajna ondulacija, gibanje na prostem?
NE!?
Potam se obrnite na frizerski salon
„ M A R Y "
MESTNI TRG 3, poleg magistrata.
*	Otvoritev Doma Franie Tavčarjeve v Kraljeviči. Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani otvori 10. maja Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Za goste in otroke ter njihove spremljevalce lo dom odprt do 30. junija. Julij in avgust sta namenjena le deci od 7 do 15 let starosti. Meseca julija bxio sprejemali dečke, meseca avgusta pa deklice. Kolašice se pridno bavijo s pripravami, da bo dom v lepem in vzornem redu sprejemal okrepčila potrebno mladino pod svojo gostoljubno streho. Prijave sprejema ter daje vsa pojasnila sestra Fakinova, Ljubljana, Gledališka 12. IH. dnevno od 10. do 12. ure. Pojasnila daie tudi pismeno.
*	Graditev aerodroma pri Splitu. Komisija zrakoplo-vnega poveljstva, ki jo tvorita inž. polkovnik Hadiipopovič in letalski major Rupčič, je prispela v Split, da si ogleda tamošnji hidroport, ki ga gradi splitska občina za pristajanje amfibije. Komisija si bo ogledala tudi teren v Trogiru in Vučjem polju pri Dugem polju, ki prideta v poštev za ureditev bodočega splitskega aerodroma.
« Sneg na Sar planini. V Pologu in okolici je že nekaj dni zelo hladno, na šar-planini pa je snežilo. Zdaj je spet omosročeno smučanje v vseh smereh od smučarskega doma na Šar-planini. Novega snega ie padlo kakih 15 cm, višina starega snesra pa znaša 25 cm- Domnevajo, da bo na Šar-planini dovolj snega za zimski šport tudi meseca maja.
*	O oddaji krvi za transfuzije razglaša uprava splošne državne bolnišnice v Ljubljani naslednje: Po zakonu si mora vsak transfuzije potrebni bolnik dajalca krvi plačati sam. Zato je svetovati, da v vseh primerih težke izgube krvi pridejo krepki sorodniki bolnikovi, ki so pripravljeni pomagati svojcu s svojo krvjo, istočasno z bolnikom v bolnišnico. — Ce bi takih sorodnikov ne bilo. preskrbi bolnišnica dajalca krvi. a ga mora premožna stranka plačati sima. — V primeru stiske pa preskrbi bolnišnica seveda tudi revnim bolnikom brezplačno dajalca krvi in ga zaračuna iz kredita za zdravila. — Iz proračunskih vzrokov pa bolnišnica ne more plačati dajalcem krvi za posamezno oddajo več ko 200 Din. V to s vrh o poziva po vsem zdrave in krepke osebe obeh spolov, da se javijo v ponedeljkih. sredah in petkih kot pripravljenci 7a oddajo krvi na I. kirurgičnem oddelku državne bolnišnice v Ljubljani od 9 do 10. ure dopoldne. Abstinenti imajo prednost.
*	Nevarni plazovi v Risnu. Ze nekaj dni .se v Risnu mudijo strokovnjaki tehničnega oddelka banske uprave, da bj ugotovili vzroke čestih velikih plazov in da bi iih preprečili. Veliki plazovi se usipaio že stoletja in zgodovinarji trdijo da so plazovi pred kakimi 2000 leti zasul stari Risan ki je bil residenca ilirske kraljice Teute. Pobočje brila, s katerega se snuščaio j>lazovi; nameravajo ograditi z visokim močnin zidom.
•	Zagonetna smrt izseljenca. Kastelski ribiči so potegnili iz morja truplo neznanega utopljenca. O najdbi so obvestili orožniško postajo na Marjanu in splitsko pristaniško oblast Pri utopljencu so našli potni list na ime Franc Letich. Potni list je bil izdan v VVashingtonu, vidiran i>a je bil letos 28. marca pri našem konzulatu v Ne\v-yorku. Lastnik potnega lista je prestopil našo mejo pri Mariboru 10. t. m. V listnici so našli 6o dolarjev in nekai nad 500 Din. Utopljenec je star 41 let. Bil je lepo oblečen in imel je zlato uro in verižico. Ker so našli denar in dragoceno uro domnevajo, da je padel v morje po nesreči. Uvedene so poizvedbe o zagonetni smrti in o identiteti nesrečnega izseljenca.
*	Pogreb živega človeka, šibeniški rojak Uroš Skočič se je preselil v Prijedor in otvoril tam gostilno. Te dni pa je dobila šibeniška občina od zagrebške bolnišnice vest. da je tam umr! mož, čigar dokumenti "se glasijo na ime Uroša Skočiča iz ši-benika. Bolnišnica je prosila, naj bi občina obvestiJa pokojnikove sorodnike. Sorodniki so takoj izdali objave smrti, najožji člani rodbine pa so se z avtomobilom odpeljali v Zagreb, da bi tam prevzeli truplo pokojnega sorodnika. Tudi pogieb je bil že napovedan in v Šibeniku se je zbralo mnogo ljudi, ki so čakali na prihod avtomobili-Tedaj pa je prišla druga vest, da je za mrtvega proglašeni Skočič živ in zdrav v svoji gostilni v Prijedoru. Med sorodniki in po-grebci je zavladalo veliko veselje. Zdaj je treba rešiti vprašanje kdo bo rodbini vrnil velike stroške, ki so nastali pri pripravljanju živega človeka. Ti stroški znašajo preko 7000 Din. Do pomote je prišlo zaradi tega, ker je Skočič poslal v Zagreb nekega 9vojega znanca da bi tam prevzel zanj neko blago Dal mu ie svoje lastne legitimacije, da bi se z njimi izkazal. Moža je zadela kap in v bolnišnici so seveda mislili, da je umrl Skočič.
*	Velik požar v Sodražiei. Nedavno zvečer je iz nepojasnjenega vzroka začel goreti skedenj posestnika Arka. po domače Mohorja, v Sodražiei. Ker je bij skedenj lesen in poln krme obenem pa sta se ga držala drvarnica in skladišče za fes, je bilo v nekaj trenutkih vse v silnih plamenih, ki so bili vidni daleč po okolici. Na ponnč so takoj prihiteli domači gasile! z motorno brizgalno in imeli v najkrajšem času napeljano vodo iz pol kilometra oddaljenega potoka Bistrice. Le njim se je zahvaliti, da je bila zraven skednja stoječa hiša obvarovana nesreče. Dalje so prišli gasit tudi gasilci iz Zamostca, Vinc. Zimaric. Sušnja. Jurjevca. feibnice in od drugod. Pohvalili je treba tudi domače žene in dekleta, ki so spočetka pridno prinašale s škafi vodo. Posestnik je bil zavarovan le za majhen znesek.
» 0 nenavadnem spopadu med orožniki in vaščani razpravlja sodišče v Beranah. Na pravoslavni božični dan ie bila hiša nekega premožnega kmeta v vasi Pešacu pri Beranah polna veselih gostov. Po naključju sta prišla mimo orožniški narednik Jakob Horvatinšič in orožniški kaplar Panto Pan-tovič iz Beran. Nekdo je opazil orožnika in njegov klic: Orožniki gredo! ie povzročil med veselimi vaščani veliko razburjenje. Vsi so vdrli iz hiše in baš na dvorišču jim je stopil naproti kaplar Pantovič ki je menda mislil, da se je v hiši kaj zgodilo. Med vestnim orožnikom in razburjenimi vaščani je nastal tragičen nesporazum. Razburjena gruča je orožnika tesno obkolila in preslišala vse njegove besede. Orožnik je bil prepričan, da ga hočejo napasti in je vtem prepričanju sprožil strel v trumo.Ranil je neko dekle, potem pa so ga kmetje pobili na tla. Bil je tako hudo ranjen^ da je v banovinski bolnišnici še iste noči izdihnil- Zaradi uboia se mora zagovarjati pred sodiščem 44 moških in 11 deklet. Najmlajša obtoženka je stara komai 14 let.
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Liubljane
u— Poučno ekskurzijo v tovarne KID na
Javomiku in Savi je priredila uprava strokovne nadaljevalne šole za stavbne obrti 23. t m. s svojimi učenci (vajenci). Ekskurzije so se udeležili tudi številni pomočniki in en razred gradbene delovodske šole iz Tehnične srednje šole. Ekskurzijo je vodil upravnik strokovne šole g. ing. Rado Kre-gar. Spremljali so ga nekateri nastavniki. Udeleženci ekskurzije so se odpeljali iz Ljubljane z jutranjim vlakom. Na vlaku je dobil vsak okusno kranjsko klobaso in štru-co kruha. Na Savi je pozdravil udeležence ekskurzije g. inž. Petrovčič v imenu ravnateljstva KID. Tako na Javorniku kakor na Savi so vodili člane ekskurzije v skupinah tehnični uradniki gg. Struk. Florjančič in Lochert diplom, tehniki, ter nazorno razložili ves potek dela. Po ogledu tovarn bo dobili vsi udeleženci obilno in okusno kosilo v tovarniški restavraciji za zmerno ceno. Popoldne pa so se peljali z vlakom na Dobravo in od tam so šli peš skozi romantični Vintgar na Bled. Na Bledu so si nekateri ogledali cerkev na otoku in jezero ter njegovo okolico. V gostilni pri »Lovcu« so dobili vajenci še južino. nakar so odšli peš na postajo Lesce in nato z vlakom v Ljubljano. Ekskurzija je bila poučna, ker so si mogli udeleženci od blizu ogledati eno največjih železnih industrijskih podjetij Slovenije. a tudi zabavna, ker so videli najlepši de! naše ožje domovine. Največjo zaslugo, da se je mogla izvesti ekskurzija za vse vajence brezplačno, ima ključavničarski mojster in učitelj na strokovni šoli g. občinski svetnik Martinčič Na .podlagi njegovih intervencij so naklonili denarne podpore: mestna občina ljubljanska. Zbornica za trgovino obrt in industrijo. Združenje ključavničarskih mojstrov. Združenje kleparskih mojstrov ter tvrdki Schneider-Verovšek in Stupica Ekskurzija in vsi oni. ki so pripomogli. da je tako lepo uspela, bodo ostali v trajnem spominu našega obrtnega naraščaja.
u— Ciklus medicinskih predavanj. Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani je organizirala zaokrožen ciklus predavanj o patologiji kliniki in terapiji afekcij žolčnega mehurja. Predavali bodo: 1.) dr. Valentina Grošelj. Normalna in patološka anatomija ?.o'Sneea mehm-la. 2") doc. dr Albim Seliškar: Vloga žolčnega mehurja v hepatainem sistemu, 3.) doc.
dr. VladlsJav Kline: Vloga maščob v človeški preosnovi, 4.) dr. Božena lierljak; Patogeneza ikterusa, 5.) dr. Franc Brand-stetter: Funkcijske preizkušnje žolčnega mehurja, 6.) Prim. dr. Josip Hebein: 2olčni mehur z rentgenološkega vidika, 7.) prim. dr. Robert Blumauer: Afekcij e žolčnega mehurja s kirurškega vidika, 8.) dr. Oton Baje: Postopemtivno zdravljenje afekcij žolčnega mehurja, 9.) dr, Igor Tavčar: Žolčni mehur in graviditeta, 10.) doc. dr. Ivan Matko: Patologija, klinika in terapija diskinetičnih motenj žolčnega mehurja, 11.) prim dr. Valentin Meršol: 2olčni mehur in infekcijske bolezni, 12.) prof dr. Alojz Zalokar: Toksikoze gravidnih in funkcije hepatalnega sistema Predavanja se bodo vršila od 8 maja dalje vsak petek ob 18. v predavalnici internega oddelka in sicer deloma v poletnem tečaju 1936, deloma v zimskem tečaju 1936/37. Vsako predavanje po izpolnilo en znanstveni večer.
u— Stritarjeva proslava. U. deška narodna šola na Grabnu priredi v soboto 2. maja ob 15. v svoji telovadnici proslavo 100-iet-nice Stritarjevega rojstva. Učenci bodo izvajali lep in zanimiv spored recitacij, pevskih točk ter živo sliko. Vstopnine ni nobene, prostovoljni prispevki pa so dobrodošli, da bi pripomogli k nakupu šolskega radio aparata. K številni udeležbi vabijo učenci in učiteljski zhor
u— Slovensko zdravniško društvo priredi XI. znanstveni večer v posl. 1. 1936/37. dne 1. maja ob 18. v predavalnici internega oddelka državne bolnišnice z naslednjim sporedom: 1.) dr. Igor Tavčar; Primer iz obmejnega področja hematologije. 2.) dr. Boris Kune: Demonstracije pojedinih bolezenskih slik. 3.) dr. Oton Baje: Patologija, klinika in terapija tromboze. Vabljeni vsi gg. zdravniki!
Z. K. D.
PRIDE
Velefilm iz pragozda
Divji tovor j
Senzacija za staro in mlado. 8
Mednarodni posvet o železniških tarifah
Ljubljana, 28- aprila
V	sejni dvorani Zbornice za TOI je biLa dopoldne otvorjena mednarodna železniška tarifna konferenca, ki jo v imenu noše železmlšSce uprave vodi pomočnik generalnega direktorja Cugmus in ki ji prisostvujejo predstavniki vseh srednjeevropskih držav. Za avstrijske zvezne železnice je prispel v LjubLjano dvorni svetnik dT. Steiner iin komisar avstrijskih železn-ic dr. \V:inter, za češkoslovaške tarifni referent djr. \Veil, za poljske višji asesor Hendrvch iz Poznanja, za madžarske sekcijski načelnik Rohonyi, za rumun/ske direktor Van-gelescu in sekcijski načelnik Kozakiewicz, za grške sekcijski mačelniik Kukulas in šef tarifne službe. Fran gos iz Soluna, za šteli jamske železnice komendartor MaJtese. sekcijski načelnik Ricci in načelnik tarifne službe Fabni ter za centralo aružibe Dos&g, direktor dr. Maurer in višj.i inšpektor Kuri Jugoslavijo zastopajo na konferenci poleg ipomočnika generalnega direktorja Ougmusa tudi šef tarifne službe Jože Zaje in referent za inozemski blagovni promet dr. Stanko Tomimec. razgovorom ipa prisostvuje tuidli šef kabineta prometnega ministfna Momčilo Stojanovič.
Med aktualnimi vprašanji, lci jih bo obravnavala konference, je v prvi vrati vprašanje o mednarodni nomenklaturi blaga, ki se prevaža po železnicah. Zlasti za takšne vrste blaga, hi se rado pokvari, se je treba sporazumeti za enotno mednarodno označbo ma železniških vagonih, da se prepreči velika škoda, kd je pogostokrat nastala zaradi nerazumevanja nanisov v raznih jezrikih. O uspehu konference bo objavljen službeni komunike.
Prt zapeki,
lenivem črevesju, odvišni želodčni kislini in zastoju žolča pomaga naravna
FRANZ • JOSEFOVA
grenčica.
_Ogi. reg 8. 1». 16485-36
Praznik skavtov
Ljubljana, 28- aprila.
Kakor vedno, eo tudi letos naši skavti dostojno proslavili dan svojega patrom« zelenega Jurija. Kot nalašč jim je ta dan mejnik med zimskim delom, ki se večji del vrši v njihovem novem dc«nu v Tivoliju, in med veselim, zdravim in koristnim življenjem na prostem, s katerim izpolnijo svoj ostali program Zeleni Jurij jih povede iz mesta ob bistre vode med zelenje logov in trat.
V	najlepši mesečni noči so imeli ob večernem ognju v soboto na letnem gledališču slavnostni sestanek- Udeležilo se ga je vse članstvo v krojih s prapori, depu-ta-cija župe in pilanink, nadalje mnogoštevilni starši s členi starešinskega sveta. Prav posebej pa eo bili počaščeni s prisotnostjo g. francoskega konzula, ki je kumoval zastav-: najmlajših. — Kdor se je udeležil te proslave, je gotovo odnesel z aje najboljši vtis in vero v prospeh skarvfcizma.
V	nedeljo pa, ko ie Ljubljana še spala in sonce še ni prodrlo jutranje temnice, so se podale vse čete na skupen izlet v Smlechiiške gozdove. Srne, lci jih tam ne manjka, eo začudene gledale pisano množico svojih prijateljskih gostov.
Tekom mj krasne jšega dneva so se vrstit mnoge igre. med katerimi pa ie bfla gotovo naiposrečenejša tista, ki je pet cet po 20 članov od vseh strani prodiralo skozi namišljene pragozde. v katerih sta se ponesrečila dva letalca. Treba ju je bilo najti, j,:ma nuditi pomoč im rešiti od drvia-kov zaplenjen tovor. — Po izvršenem delu pa ie že čakalo v taborišča slastno kosilo. Po športa, dela im zabave polnem ooooldnevu pa se ie ored zahodom sonca *kavtska armada podala vedelo nr«*»™*>c '•>roti domu Poleg tega na so priredili v radnu tudi dm**? del pestrega večera v "••>«» svoiemu natronu. i Ne nrazmrie v««ik(V> svojec praznika t tako lepo, kakor skavtska mladima!
J
_ Elitni kino Matica — TeL 21-24 _
DANES ob 4^ VA in 9 Va uri PREMIERA VELESENZACLJE
CIRKUS BARNUM
Početek in razvoj največjega in prvega cirkusa sveta. — Senzacije katere lahko pričara samo kamera filmskega operaterja.
u— Predavanje »Narodnega domač v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. Danes v sredo ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. Ljudmil Hauptniann o slovenskem vprašanju v 9. stoletju. Vstop svoboden.
u— Predavanje g. dr. Vrčona: Naše manjšine v luči Sedanjega mednarodnega položaja, ki bi Se vršilo danes v kemični predavalnici realke, je radi nujne zadržanosti g. predavatelja preloženo za prihodnji torek 5. maja.
u— Knjige bratom *a mejo. Ljubljanska podružnica >Bran-i-borar priredi v petek 1. maja nabiralno akcijo po ljubljanskih ulicah in javnih lokalih v korist zamejnih bratov. Nabiranje se vrši pod geslom; >Za-inejnim bratom — knjige?« Naj ne bo meščana, ki ne bi v petek napravil svoje dolžnosti! Bratska društva pa prosimo, da pre-puste ta dan izključno posvečen le naši akciji. Bran-i-bor.
u_ Umetnostno zgodovinsko društvo priredi danes ob 14. izlet v Brezovico, Log. Sinjo gorico, Bevke. Blatno. Brezovico, Notranje in Vnanje gorice. Odhod s Kongresnega trga- Stroški za avtobus 32 Din. Oglar se sprejema danes do 9. dopoldne trgovina Podkrajšek na Jurčičevem trgu.
u— Dijaška akademija. V soboto 2. maja ob pol 17- priredi podmladek Jadranske straže na državni dvorazredni trgovski šoli akademijo s prosto zabavo v dvorani Trgovskega doma. Ker se bo prebitek te prireditve porabil za poučno ekskurzijo dijakov na Jadran najvljudneje vabimo k udeležbi.
u— JNAD Jadran. Jutri 30. t m. bo v lokalu predavanje g. prof. Ljube Jurkoviča: Predvojna omladina. Začetek točno ob 2<*. uri. Udeležba obvezna za vse člane — Ženska sekcija ima jutri 30. t.m. strogo obvezen članski setanek ob 14 s predavanjem. Vabljene tudi vse članice »Edinstva«- — u— Društvo za pravno filozofijo 5n sociologijo sporoča, da se bo vršilo predavanje univ. prof. Aleksandra Maklecova o kriminalni sociologiji in etiki jutri 30. t. m. ob. 18. v seminarski dvorani juridične fakultete. Vabljeni vsi. ki se zanimajo. Po predavanju občni zbor.
u— Koncertna zanimivost, Izvajana na koncertno - zabavnem večeru ljubljanskih konservatoristov v soboto 2. maja v Kazini, bo godalni kvartet v romantičnem slogu, od katerega bo kvartet konservatoristov izvajal dva stavka, in sicer drugi stavek »An-dante a mo roso t in tretji stavek »Vivace«. Skladatelj je konservatorist Uroš Prevor-šek iz šole prof. L. M škerianca. Ne dvomimo. da bo poset te prireditve velik, saj se mnogi zanimajo za razvoj naše glasbene umetnosti. Vabila za to zabavno koncertno prireditev konservatoristov naj vsi, ki jih pomotoma niso prejeli reklamirajo v pisarni udruženja ljubljanskih konservatoristov na drž. konservatoriju v Vegovi uilici.
MILOSTIVA! Vaš krzneni plašč črez poletje najskrbneje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele jeseni pri prevzemu. Krzna rs tvo R O T — Mestni trg 5.
u— Sobotni družabni večer Sokola I bo združil na Taboru članstvo vseh ljubljanskih sokolskih društev. Saj je večer namenjen njim, da 6e nekaj uric pozabavajo ob zvokih velikega in plesnega orkestra Sokola I, ki se je za ta dan posebno pripravil. Društveni prireditveni odbor pa bo po skrbel, da bodo tudi v ostalem vsi poset-niki tega večera zadovoljni.
u— Mestna ženska Ciril-Metodova podružnica ima zbirko v soboto 2. maja popoldne in v nedeljo 3. maja dopoldne. Ker je čisti dobiček te zhirke namenjen Ciril-Metodovi družbi za gradbo šole v Gradišču ob severni meji, prosimo, da vsak daruje mal dar domu na oltar.
u— Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, bo poslovala od 1. maia dalje za stranke od pol 8. do 13. ure.
u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani je darovala gospa Asta VodopivČeva, vdova po velikem županu s Sušaka 200 Din namesto venca v počastitev spomina umrla gospodične Nore pL Gorup-Slavinjske. za kar se ji društvo najlepše zahvaljuje.
u_ Ne vodite psov v javne lokale! Uprava policije je dostavila Združenju gostilniških podjetij naslednji razglas; »Dnevno se množe pritožbe, da vodijo posamezniki v javne lokale pse in da imetniki lokalov tolerirajo tako postopanje gostov, kljub ponovnim opozorilom, da je to nedopustno in da je vodenje psov v javne lokale zabra-njeno tudi v § 41. mestnega cestnega reda. Že v letu 1927. se je proti temu pritožilo tudi društvo za narodno zdravje, ki navaja v svoji vlogi; V Ljubljani je še vedno razširjena navada, da vodijo posamezniki pse v gostilne, kavarne, mesarije, pekarije; žival prevoha razne kote. liže po pljuvalni-kih, dostikrat pa se posluži kake vreče, zaboja ali kaj sličnega za odpravo svoje potrebe. Nekateri gostje dovoljujejo psom celo posedanje po stolih in jim dajejo li-zati s krožnikov, s katerih so zavživali sami. Ker so vsi grajani nedostatki res skrajno nehigienični in škodljivi za zdravje gostov, ki posečajo lokale, je upravnik policije naročil stražnikom, da vsak primer vodenja živali v lokale prijavijo in da se uvede kazensko postopanje proti lastniku psa. kakor tudi proti imetniku lokala, ki to dopušča«. Gostilničarji opozarjajo na ta razglas našo javnost, ki naj pravilno razume umestnost tega postopka. Gostje naj v bodoče ne vodijo s seboj v lokale pse-
Iz Zagorja
z— Podružnica narodne strokovne zveze je imela v nedeljo v Sokolskem domu občni zbor, ki je lepo uspel Predsednik Vinko Sedlar se je po pozdravu spominjal umrlih članov, med njimi Praš nikar ja, ki se je v rovu ponesrečil. Sporočil je, da je bo zadnjo sredo ustanovljen krajevni koalicijski odbor vseh strokovnih organizacij, da bo v primeru redukcije vodil točno evidenco reduciranih. Po poročilih funkcionarjev jc poročal delegat centrale g. Ju-van. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Vinko Sedlar.
Iz Celja
e— Hnda nesreča na držami cesti. V
ponedeljek ob pol 7. zjutraj je neznan tovorni avto na državni cesti med Žalcem in Št. Petrom povozil 631etnega zidarja Alojza Slugo iz Celja tea- mu zlomil levo roko in levo nogo. Slugo so prepeljali v bolnišnico.
e— Nove znamke. Prejeli smo; Dne 3. maja pridejo v promet štiri nov« znamke s sliko Nj. Vel. kraljice Marije. Ker je naklada omejena na 100.000 sorij. prosimo ministrstvo pošte, naj poskrbi, da se bodo te znamke prodajale predvsem filatelistom in filatelističnim društvom, sicer se bo zgodilo, da bodo pokupili znamke kar v celih polah razni trgovci z znamkami v špeku-lativne namene. F:'atelistično društvo Ce-leja.
e— Napad v gostilni. V nedeljo dopoldne so ve neki gostilni na Ljubečni tri;e bratje napadli 261etnega Stanka Borlaka ter mu z litrsko steklenico prebili lobanjo, izbili več zob in ga poškodovali po obrazu in levici.
e— Z nožem mu je razrezal obraz. Pred malim senatom se je včeraj zagovarjal 30-letni Ivan Okrajšek od Sv. Križa pri Litiji, uslužben v Hrastniku. Lani 14. decembra so se pred Birtičevo gostilno v Hrastnilku za šalo stepli obtoženec. Viktor šošter, Podpečan, Jagodič in Kramžar. Okrajšek se je ruval z Jagodičem. ga vrgel na tla in pokleknil nanj. šošter je stopil k obema in potegnil Okrajška z Jagodiča. To je Okrajška tako ujezilo, da je izvlekel nož im večkrat vreza! šoštra po levem licu ter mu za vedno skazil obtraz. Okrajšek je tudi Podpečana vrezal v čelo. Okrajšek je bil obsojen na 8 mesece in 10 dni strogega zapora, v plačilo 50 Din povprečnine, 100 Din za bolečine Podpe-čanu, 150 Din šoštru za raztrgano suknjo, 250 Din za bolečine In 230 Din za izgubo na zaslužku ter na plačilo stroškov
e— Čigavo je blago? V petek so našii v Savinji pri drugem železniškem mostu zavitek, v katerem je bilo okrog 15 m sivega sukna, vrednega okrog 1000 Din. Lastnik naj se zglasi pri celjski policiji. -
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20 30 velefilm »Jekleni orli« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Jugoslov.-bolgarska liga v Mariboru vabi vse svoje člane in prijatelje bolgarskega naroda k izredno zanimivemu predavanju g- dr. J. Širokova, osebnega zdravnika abesinskega cesarja, ki se bo vršilo drevi ob 20. v Ljudski univerzi.
a— Krika Druzovičeva bo gostovala kot Madelaine v opereti »Ples v Savoyu< v soboto 2. maja
a— Šahovska novica. Mariborski šahovski klub je prejel obvestilo, da prispe bivši svetovni šahovski mojster dr. Aljehin v Maribor 5. maja. Odigral bo simultanko z najboljšimi šahisti Maribora in bližnjih krajev. Razen tega bo imel tudi predavanje o šahu. — Drevi se zberejo mariborski ljubitelji šaha pri »Novem, svetu«, kjer bodo v ožjem krogu praznovali zmage svojih članov mojstra g. Pirca v Novem Sadu, g. Koniča v Ljubljani ter prof. Stru pana v Mariboru.
a— Maša zadušnica v spomin obletnice smrti Zrinskega in Frankopana bo jutri 30i t. m. ob 8. zutraj v mariborski stolnici.
a_ Ljudska samopomoč v Mariboru je
imela minilo nedeljo svoj redni občni zbor za poslovno leto 1935 po delegatih v navzočnosti vladnega komisarja g- dr. Bano Milana iz Ljubljane. 0 delovanju mini lega leta so poročali načelnik g. dr. Ivo Šorli, kakor tudi ostali funkcionarji. Iz njihovih Poročil posnemamo, da je imela Ljudska samopomoč v vseh oddelkih 8849 članov, ki so bili zavarovani 6kupno za 76,460.000 Din. Blagajniško poročilo izkazuje na prometu čez 35 milijonov dinarjev; na pogrebninah in podporah se je izplačalo 5,718-949 Din. Bilanca koncem leta 1935 izkazuje na akti-vah 4,880-620.34, katerim stojijo nasproti pasiva v znesku 50.945.25, tako da je znašal rezervni fond 4 820.666-09. Zvišal se je torej za 1,273.904.33' Din. Pravila so se deloma izpremenila. bistveno samo glede znižanja dajatev, ki se je določilo začasno do prihodnjega občnega zbora po predlogu zavarovalno tehničnega strokovnjaka za vse člane enakomerno za 30 odst.; s tem se je dosedanji način znižanja pogrebnine povprečno omilil.
a— V tajni razpravi je maH kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil včeraj 20 letnega delavca R. A iz Bučečovcev na 4 leta strogega zapora, ker je 26. februarja ustrelil s karabinko Alojzija Verbanjška, ki je nekaj ur zatem zaradi izkrvavljenja umrl. Pri razpravi je mladi ubijalec svoje dejanje priznal Derjanje je izvršil v prepiru.
a— Smrtna žrtev prometne nesreče. V ponedeljek so pripeljali v splošno bolnišnico vsega onemoglega 32 letnega pleskarskega pomočnika Ivana Jančiča iz Rogoznice, ki si je pri padcu s kolesa razbil lobanjo. V noči na torek je podlegel smrtnim poškodbam
a— Obešenega so našli v St. Ilju v njegovem stanovanju brezposelnega sod ar-skega pomočnika Franca Očkerla. Vzrok samomora ni znan.
e— Patrona mu je eksplodirala v roki 371etni dninar Julij Kranjc iz Št Ruperta nad Laškim je našel staro patrono in začel toka po njej. Patrona mu je eksplodirala v desnici ter mu odtrgala en prst dva pa razmesarila.
a— Požar. V Brezuti pri Račah je ogenj uničil gospodarsko poslopje in vso zalogo sena posestniku Francu Finguštu, ki trpi radi tega okoli 50.000 Din škode. Obenem je upepellii požar tudi domačijo posestnika Štefana Lešnika, ki ima svojo hišo okoli 30 m oddaljeno od Fingušta in ki trpi j 25.000 Din škode. Nevarnega požlgalca l iščejo Jutojalv-ma orožniki
fioipodarstvo
Vzroki povečanega uvoza
Kakor smo že včeraj poročali, je bH tudi v marcu naš izvoz znatno večji nego v istem mesecu prejšnjega leta. V prvem
letošnjem četrtletju pa smo skupaj uvozili za 1056 milijonov Din, t. j. za 286 milijonov ali 37% več nego v istem četrtletju lanskega leta. Sedaj se oujejo zopet glasovi, češ da vsebuje to znatno povečanje uvoza nevarnost za bodoči razvoj nase plačilne bilance in da je treba čimprej pričeti z izvajanjem kontrole uvoza, in to predvsem z namenom, da se uvoz zmanjša.
Taki glasovi se pri nas od časa do časa ponavljajo vedno takrat kadar kaže naša trgovinska bilanca večjo pasivnost, kakor n. pr. v prvem poletju 1934. ko smo zabeležili precejšnjo pasivnost v naši trgovinski bilanci, pa se je pozneje izkazalo, da je bila ta pasivnost le prehodnega značaja. Tudi letošnja pasivnost trgovinske bilance se nam zdi le začasna in predhodna in bi biLo treba stvar dobro premisliti, preden bi se odločili za korake v smeri, da se zmanjša vrednost uvoza, kajti izkušnje drugih držav nas uče, da sledi redukciji vrednosti uvoza vedno tudi nazadovanje izvoza Nam pa je potrebno predvsem to, tki skušamo reducirati uvoz onega blaga, ki ga ne proizvajamo doma, medtem ko moramo ostali razvoj zunanje trgovine po možnosti prepustiti avtomatizmu, da ne bi škodovali interesom našega izvoza.
Tudi je še preuranjeno izvajati iz doslej objavljenih številk tako važne zaključke.
ponovno smo omenili, da dejanska višini. pasivnost naše trgovinske bilance v prvih treh letošnjith mesecih še ni znana, ker naša uradna statistika žal ne objavlja ločeno, koliko odpade od skupne uvozne
Zopet carina na oljne plodove ia sljna semena
Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in na osnovi čl. 17- predloga o splošni carinski tarifi ter § 98. finančnega zakona s a leto 1936-37 izdal odlok, s katerim se pov išajo carine po tarifnih šte-vJkah 30, 31, 152 in 408 carinske tarife.
Po teh spremembah se ponovno uvaja carina r.a oljne plodove po tarifni številki 34). carinske tarife, t. j. na oljnato repico, ki.tajsko oljnato redkev, bukov žir in na druge oljnate plodove, in sicer po maksimalni tarifi v višini 6 zlaitih Din in po minimalni tarifi v višini 4 zlate Din na 100 ka. Prav talko se po tarifni številki 31. panovno uvaja carina na oljnato semenje, in sicer na kune no in konopljeno seme v višini 2 zl- Din (maksimalno) odnosno 1 zl. Din (minmailno), na solnonično, bom-bižno in bučno seme v višini 4 odnosno 3 z-'aite Din, na makovo seme v višini 6 odnosno 4.5 zl. Din, na sezanovo seme v višini 8 odnosno 6 zl. Din in na ostalo seme-v višini 6 odnosno 4 zl. Din na 100
kg
Carina na lojevec, zmlot in plavljen, ka-
k'>r 'tudi spran in žgan po tarifni številki 152, točka 2b se poviša na 8 zl. Din (doslej za 50) po maiksimalni tarifi in 5 zl-D:n (doslei 2) po minimalni tarifi.
Končno se poviša uvozna carina na ščet-ke po tarifni številki 408.. točki b) in c), in sicer po točki b) na ščetke z najfinejšo tvarino. z imitacijo želvovine. slonove kositi in b;«?me mait.iee od sedmjtih 1000 na 1300 zl. Din po maksimalni tarifi, odnosno od s00 na 1100 rl- Din in po točki c) z neimenovano tvarino od 9edaniiih ."•00 na 800 zl. Din T>o maksimalnd tarifi, odnosno od 400 na 700 zlatih D;m po minimalni tarifi-
K-onono določa od^k ministrskega sveta, da se ugodnosti? iz odloka ministrskega sveta od 23. julija 1934. uporabljajo tudi na oljne plodove in ol i no semenje, taiko da se ne plača carina, kadar se uvaža zaradi ku'trviran'a boljših vrst olinrh plodov od-nosmo olinecja semeni^. Končno se ukine diVorba 7 »očk«- odloka ministrskega sveta št. 13177/TV-1935. s katerim je bila uvedena prepoved uvoza nekaterih oljnih plodov in olinoga semenja.
mmmHmmmmrnmmmmtmaammm——
PRT MOTNJAH V PRERA11, NAPIH-NJENOSTI. V7PF\N-TTi TN ZGAGI, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava
"TO/VNZ - JOSEFOVA
voda s;e je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
0?1 reg & t*. 15485/35
Poljska je eklnila svobodno devizno gospodarstvo
Poljska je med redkimi evropskimi državami vsa zadnja leta obdržala svobodni devizni promet in ni uvedla nikakih omejitev v plačilnem prometu z inozemstvom. Po dolgem oklevanju pa je te dni zaradi stalnega odtoka zlata in deviz posegla po zaščitnih ukrepih in je uvedla vezano devizno gospodarstvo. Ta korak Poljske je značilen, ker kaže na zunaj težkoče, s katerimi se imajo boriti danes države, ki še niso devalvirale svoje valute.
Ob koncu avgusta lanskega leta je imela Poljska banka še za 521 milijonov zlotov zlata in deviz. Ob koncu leta je zlata in "e-vizna podlaga padla že na 471 milijonov, v letošnjem letu pa se je nadalje skrčila, tako da je 10. aprila znašala le *e 432 milijonov zlotov. Od konca lanskega leta se je sicer obtok bankovcev skrčil za preko 100 milijonov, vendar je navzlic temu kritveno razmerje popustilo na 40.1%. To kritje je seveda še vedno prav znatno, vendar je smatrala poljska vlada za potrebno napraviti ukrepe, da se prepreči nadaljnji odtok zlata in deviz. Kot zadnja država v Vzhodni in Srednji Evropi se je odločila za vezano devizno gospodarstvo, ki naj predvsem prepreči beg kapitala iz Poljske. Glede na vesti, ki so se v zadnjem času ponovno čule, češ da bo tudi Poljska devalvirala svojo valuto, je že pred dnevi poljska vlada podala izjavo, da so te vesti brez vsake podlage in je najnovejši ukrep smatrati kot obrambno sredstvo za ohranitev stabilnosti zlatega standarda.
Kakšen pomen ima za gospodarstvo Poljske uvedbe vezanega deviznega gospodarstva. zlasti v zvezi z gibanjem inozemskega tujega kapitala, nam pričajo številke o ude-
vrednosti na uvoz monatarnega zlata, ki je bil letos, po vseh znakih sodeč, prav znaten. Pa tudi ostali podatka naše uvozne statistike nam kažejo« da se nanaša povečanje uvoza v glavnem na sarovine, produkcijska sredstva in na blago, ki ga pri nas ne izdelujemo ali v nezadostni množini.
Tako vidimo na pr. da se je uvoz strojev, aparatov in prevoznih sredstev letos v prvem četrtletju povečal kar za 43.0 na 86.2 milijona Din. Prav tako se je povečal uvoz mineralnega olja za 22.9 na 31.4 milijona Din. Predvsem pa opažamo v primeri z lanskim prvim četrtletjem prav znatno povečanje uvoza tekstilnih sirovm.
Kako znatno se je letos dvignil uvoz tekstilnih sirovin, nam nazorno kaže naslednja primerjava (v milijonih Din):
bombaž
ost. rasti, vlakna
volna
svila
1935 123.2 12.1 36.4 20.0
1936 174.8 13.2 61.9 31.1 281.0
191.7
Samo zaradi večjega nakupa tekstilnih sirovin se je letos naš uvoz povečal za 90 milijonov Din. Ta povečan uvoz pa je bil na eni strani posledica okolnosti, da so tvornice lani v jeseni v zvezi z zastojem uvoza iz Italije in težkočami pri uvozu iz drugih držav v znatni meri izčrpale svoje zaloge sirovin, sedaj pa se morda iz bojazni pred eventualnimi novimi težkočami prekomerno zalagajo.
Ukrepi proti prevelikemu uvozu pa bi bili v resnici potrebni le pri nekaterih predmetih, kakor pri premogu in železnih izdelkih, ki smo jih zlasti letos zaradi cenene marke mnogo uvozili iz Nemčije.
ležbi tujega kapitala pri poijiicji delniških družbah. Skupna delniška glavnica vseh poljskih industrijskih in trgovinskih delniških družb je znašala 1. januarja t. 1. 3428 milijonov zlotov; od tega pa je odpadlo 1300 milijonov ali skoro 47% na inozemski kapital. V nekaterih industrijskih panogah celo prevladuje inozemski kapital, ki ima n. pr. pri petrolejskih družbah 88% glavnice, pri elektrarnah 80% in pri rudarskih in železarskih družbah 74%.
Nova uredba o zaščitr kmetov in zadruge
Dne 22. aprila t. 1. je izšla uredba, ki določa, da se odlagajo do 1. oktobra vse izvršbe za kmetske dolgove. Do tega dne torej se ne smejo vršiti prisilne prodaje nepremičnin za kmetske dolgove, zaščitene po uredbi o zaščiti kmetov od 30. septembra 1935. Po informacijah Zveze slovenskih zadrug se ima ta predpis tolmačiti tako, da za kmetske dolgove pri kmetskih zadrugah, ker so ti dolgovi izzveti iz ured. be od 30. septembra 1935 in velja za nje posebni odplačilni načrt, ki so ga sestavile slovenske revizijske zveze na podlagi čl. 4. uredbe in je bil objavljen 14. decembra 1935 v našem »Službenem listu«. Zadruge, ki so včlanjene v Zvezi slovenskih zadrug, Zadružni zvezi in Zvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani, bodo tudi v bodoče postopale nasproti dolžnikom-kmetom po predpisih navedenega zadružnega odplačilnega načrta. Dosedanje postopanje zadrug s kmetskimi dolžniki dokazuje, da so zadruge z rednimi in poštenimi dolžniki postopale skrajno prizanesljivo in zato gotovo tudi izjemnega položaja, ki ga danes uživajo, ne bodo zlorabljale.
Gospodarske vesti
= Stanje Državne hipotekarne banke. Državna hipotekama banka objavlja v >Službenih Novinah« svoj izkaz od 28. februarja. iz katerega je razvidno, da se je vsota razpoložljivih gotovinskih sredstev od konca lanskega leta zmanjšala od 509.8 na 464.0 milijona Din (lani 409.0i, predlanskim 545.0). Posojila kažejo še vedno nazadujočo tendenco. Tako so hipotekama posojila nazadovala v prvih dveh mesecih za 18 na 2127 milijonov, menična poeojila na hipo-tetko za 14 na 107 milijonov in komuna'na posojila za 6 na 642 milijonov Din. Posojila po tekočih računih finančnemu ministrstvu so narasla za 9 na G63 milijonov. Hranilne vloge na knjižice so se od konca lansikega leta sikrčile za 25.9 na 1143-6 milijona Din, hranilne vloge po tekočih računih pa za 21.6 na 227-9 milijona Din. Na drugi strani pa vidimo povečanje naloženih kapitalov javnih ustanov in fondov in sicer za 19.7 na 1831.9 milijona Din.
= Bankovci, ki pridejo iz prometa. Dne 4. maja t. 1. poteče rok za zamenjavo bankovcev po 1000 Din, stalne prve izdaje, ki nosijo datum 30. november 1920, (glavna karakteristika sv. Jurij na konju) in bankovcev po 10 Din stalne H. izdaje, ki nosijo datum 26. maj 1926, oziroma 1. december 1929 (rumenkasti), kakor je to biol objavljeno v Službenem listu št. 3 od 11. januarja 1933. Po preteku gornjega roka prestanejo biti ti bankovci zakonito plačilno sredstvo in Narodna banka jih ne bo več zamenjavala. Opozarja se tedaj občinstvo, da še pravočasno zamenja te bankovce na blagajnah Narodne banke (v dravski banovini pri podružnici v Ljubljani oziroma v Mariboru).
Borze
28- aprila
Na ljubi.jamski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem neizpremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.20 in angleški funti po 250 V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9-21 in v španskih pezetah po 6.80, dočim je bilo za grške bone povpraševanje po 31- Nemški klirinški čeki so 6e trgovali v Ljubljani po 13.95, v Beogradu po 13.9107 in v Zagrebu po 13.90, odnosno za junij po 13.90-
Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala vojna škoda 356 — 357.50 brez prometa (v Beogradu 357 — 358). Promet je bil zabeležen v 7% investicijskem posojilu po 80.50 (v Beogradu po 82."0) in v delnicah PAB. brez kupona, po 215 (v Beogradu po 216).
Deviz*
Ljubljana Amsterdam 2966-01 — 2980.60. Berlin 1754.20 — 1767.08 Bruselj 73.47 —■ 743.53. Curih 1424.22 — 1431-29. London ->15-34 — 217-39 N-w	4^36 79 —
137311. Pari7 287.86 — 289.30, Praoa 180.61 — 181.72.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2175, London 16.16, New York 307, Bruselj 51.88, Milan 24.15, Madrid 41.8750, Amsterdam 208-215, Berlin 123-3750, Dunaj 56., Stock-hokn 78.15, Oslo 76.15, Kobenhavn 67-6750, Praga 12.69, Varšava 57.7250, Atene 2.90, Bukarešta 2,50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda. 3o6 — 357.50, 4«/» agrarne 47jO den-6% begluške 62.75 bi- 7% invest. 80 — 81, 7«/« Blair 72 bi., 8% Blair 82.50 bi-; delnice: Narodna banka 6500 bi- PAB 215 — 216.
Beograd. Vojna škoda 357.25 — 327.50 (357 — 358), 6% begluške 66 — 66.25, (66.25). 7°/o invest. — (82.50), 7% Blair 72 den (72), 8% Blair 82.25 bi-, Narodna banka 6370 bi. (6350), PAB 215 — 216-50 (216). _
Blago v«* tržišča
ŽITO
-f- Novosadska blagovna borza (28-1, m-) Tendenca .alačni - Pšenica; baška in sremska 137—139: okolica Sombor in banatska 136—138; baška ladja Tisa 140— 142: ladja B»gej 139—141: slavonska 142 —144. Oves baški. sremski in slavonski 124--1?6 Jpčrren: baški in sremski. 64 kg 132.50—135. Koruza: baška, sremska in banatska 101—104. Moka: baška in banart-ska »0«« in »0g2« 230—240; »2« 210 —220; »5« 190—200:;; »6« 170—180; »7« 142.50 — 152-50: »8« 102-50 — 105. Otrobi: bašfki, sremski in banatski 98— 102 Fižol: baški in sremski beli 167.50— 172.50.
4- Budimpeštanska termin^ka borza- (28.
t. m-) Tendenca slaba. Pšenica: za maj 15.54 — 15.55: koruza: za maj 12.35 — 12.36. za julij 12.82 — 12.83. za avg. 12-98 — 13.00.
BOMBAŽ
Laverpool, 27. aprila. Tendenca mirna. Za-j .jučni tečaji: za maj 6.21 (prejšnji dan 6.26), za dec. 5.61 (5.65).
Nevv York. 27. aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji za maj 11.52 (11.58), za dec. 10.26 (10.35).
Težave in koristi socialnega zavarovanja
Kranj, 27- aprila
V	nedeljo je bila v Kranju konferenca članov ekspoziture OUZD. Podana so bi-ki pojasnila o sedanjem stanju socialnega zavarovanja. V območju kranjske ekspoziture je bilo lani zavarovanih 9880 članov- Povprečna zavarovalna mezda je znašala 22.40 Din. V izogib knize, ki bi lahko nasta>ia, jj bilo treba dvignitii prispevno tarifo od 6.5 na 7%. Razna pereča vprašanja, zaradi katerih nastaja spor med delavci in zdravniki, zlasti glede zdravniške službe, zdravil in hrananine, je v izčrpnem govoru pojasnil ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane- Prikazal je nevarnost, da bi utegnilo socialno zavarovanje posl-'.iti žrtev izkoriščevalcev, alko bi ga poedinci smatrali kot neusahljivi vir najrazličnejših dajatev in podpor ter kot zatočišče tudi, ob najmanjši življenjski nepri-liki- Zlasti je podčrtal nevarnost svobodne izbere zdravnikov. Razložil je finančne težave, ki vodijo zadnja leita v deficit. Na koncu je predlagal, da se ustanove zdravstveni odbori. Iki maj bi skrbeli za zaščito delavstva in za uvedbo zavarovanja tekstilnega delavstva za starost in onemoglost.
V	imenu zdravniške organizacije jc dr. Bežek opisal težave zdravnikov, ki so noč in dam pripravi,ienii se žntivovaitii, a pre-mnogokrait naletevajo na nerazumevanje svojega dela. V imenu de'avstva je predsednik splošne delavske organizacije g. Krč iz Kranja stavil zahteve delavstva, nakar so obratni zaupmilki predložili resolucijo, kjer zahtevajo: ministrstvo za socialno polj tiko naj nemudno omogoči izvedbo volitev v osrednii in v okrožne urade za zavarovanje delavcev. Izvede naj se zavarovanje za sitarost im onemoglost kak'vr tudi za brezposelnost- in deležne naj ga bodo vse kategorije delavcev im nameščencev. Država naj skrbi za sred^va, da bodo mogle boHnišnice v zadostni meri nuditi Ml-niiikom vso potrebno oskrbo.
Odgovor Jugoslavije Turčiji
Beograd, 29. aprila p. Danes je bil izročen tukajšnjemu turškemu poslaniku dr. Ali Hajdaru odgovor jugoslovenske vlade na turško noto z dne 11. t. m. o njeni zahtevi po rernilitarizaciji dardanelskih ožin odnosno ukinitvi vojaške klavzule lozanske pogodbe. Kakor smo izvedeli, je odgovor kraljevske vlade povoljen.
Z beograjske univerze
Beograd, 28. aprila, p. Danes so se končno uredile pereče zadeve beograjske univerze. Na dopoldanski seji vseučiliSkega sveta so razpravljali o normalizaciji razmer na univerzi in je bilo sklenjeno, da se predavanja prično jutri, da se šolsko leto izjemno zaključi s koncem junija ln se bodo šele nato vršili izpiti. Za novega rektorja je bil namesto prof. dr. Vladimirja čoroviča izvoljen dosedanji prorektor dr. Dragislav Jovanovič, za prorektorja pa profesor tehniške fakultete Petar Mičič. Rektorsko mesto je bilo soglasno ponudeno prof. Slobodanu Jovanoviču, ki pa ga je zaradi slabega zdravja odklonil.
Ban dr. Ružič v Zagreta
Zagreb, 28. aprila- p. Danes dopoldne je
prispel z brzovlakom iz Beograda v Zagreb novi ban dr. Viktor Ružič. Jutri bo prevzel banske posle od 6vojega piednika dr. Ko-
strenčiča.
Prijeti ponarejevalci 20 dinarskih novcev
Zagreb, 28. aprila, o. Zagrebška policija je izročila okrožnemu sodišču tri ponarejevalce 20 dinarskih novcev, in sicer Franca Rihterja, Franca Baculo in Antona Snoplo. Glavni pobudnik ponarejevalske afere je bil Rihter ki se je pričel pečati s tem zločinskim poslom, ko je postal brezposeln. Tudi oba njegova tovariša sta bila brez dela. V preiskavi so ugotovili, da so doslej ponaredili 100 komadov 20 dinarskih novcev. Nekaj so jih našli pri njih-
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Koža, navajena na zahteva v žaitffli
NIVEA-CREMO.
EA
JugosL P. Beiersdorf A Gk, d. B J* Maribor.
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
Pri belem dnevu vlom. Dva neznanca sta vlomila v viničarijo g. Ernsta Hintzeja v Orešju pri Ptuju. Bilo je okoli 13. ure. Vlomilci so odnesli sirotnemu vtničarju vso obleko, suknje, perilo, čevlje in žensko obleko v vrednosti nad 1.000 Din. Ker je bil naslednjega dne v Ptuju Jurjev sejem, so orožniki izsledili dva brezposelna, ki sta na Bregu prodajala ukradene predmete in sta kmalu priznala vlom.
j— Vreme na Dravskem polju. Zadnje čase smo imeli hladno vreme, ki pa na sadnem drevju ni škode. V četrtek okoli povzročilo 14. pa je prihrumela nad Zgornje Haloze nevihta s točo. Padala je drobna kakor grah, vendar pa tako gosta, da je je bilo še drugi dan dovolj, škodovala je cve. točemu drevju; na trs ju se pozna, da so
napeta očesa nabita od toče.
★
SODRA2ICA. V nedeljo popoldne je gostoval pri nas v sokolski dvorani pevski zbor Društva kmečkih fantov in deklet z Blok. Zbor je vodil učitelj g. Jože Košo-rok, ki je s tem nastopom pokazal svoje izredne sposobnosti kot pevovodja. Čeprav obstoji zbor šele leto dni, je vendar prav odlično in ubrano odpel vrsto pesni naših domačih skladateljev- Zlasti dobro so podali Prelovčevo kmečko himno »Zeleni praipor« in pa Kovačičevo »Želim si zvezdne noči«. V celem so zapeli 23 pesmi, a so še morali dodati, ker se občinstvo kar ni moglo odločita, da bi zapustilo dvorano. Vsaka pesem posebej jc bila deležna viharnega odobravanja poslušalcev. Ob zaključku se je zahvalil pevcem za lep užitek starosta sodraškega Sokola br. Obersrtor in Kb povabil, da še pridejo v našo sredo. Ker je bil lep sončni dan. so koncert poselili poleg domačinov tudi številni sosedje z Blok, med njiimi narodni poslanec g. LenarSč. dalje iz Loškega potoka in iz Ribnice. Bloškim pevcem kličemo: »Na svidenje«.
RADIO
Točne sporede vseb domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih In dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji *a radio, gledališče, film »Naš val«- Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Izvleček is programov Četrtek 80. aprila
Ljubljana 12: NaSa pesem, naša glasba (plošče). —12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila- — 13.15: Baletna godba (plošče). — 14: Vreme, borza.— 18: Lahka glasba (Radio orkester).— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). —19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. —19.30: Nac. ura. — 20: Večer romantične glasbe. Sodelujejo: gdč. Antič Car-men, ga Štefanija Vuk-Frankovska, prof. Marjan Lipovšek in Radio orkester. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Narodne pesmi (Fantje na vasi).
Beograd 17: Plošče. — 20: Simf. koncert godbe kraljeve garde.—22.20 :Narodna glasba.— Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Koncertni večer.— 22.15: Narodne pesmi. Praga 19.40: Novakove balade za zbor in orkester. — 20.15: Veseloigra.— 22.15: Koncert godbe na pihala. — Varšava 20: Lahka glasba. — 21: Zvočna igra. —21.35: Moniuszkove pesmi. — 22: plošče.— Dunaj 12: Lahka godba.— 16.05: Scene z opere »Carmen«. — 17.35: Balade. — 19.30: Mešan program. —20.40: Spevoigra.— 22.10: Lahka godba orkestra — 23.15: Nadaljevanje koncerta. — 24: Ples. — Berlin 22.10: Plesni večer iz Hamburga. — Miinchen 19.45: Plošče.—20.10: Prenos iz Stuttgarta. —21.20: Iz Wagnerjeve opere »Siegfried«— 22.30: Plesna glasba iz Berlina.— Stuttgart 20.10: Mozartov ciklus: Mozart in Smrt.— 21.20: Lahka glasba.—22.30: Ples iz Berlina.—24: Od uverture do finala. — Rim 20.35: Operni večer.
STIŽE U
TOKU DANA
s? 8 < §
[5 ^ o- O v5 V
« B o <0 .O SP w
k /J? iS » ^
P0M>
UUB
P U T
Cen. zastupnik Društva Air France, č. S. A*, AustroHug i K. L. M.
VrSi prodaju karata 1 daje obavjefttenja za sve zračne linije u zemlji i inostranstvu
AEROPUT, Aerodrom, tel. 36-21 DRUŠTVO PUTNIK, Tyrševa cesta 1, tel. 38-79

Francoske volilne navade
Borba brez strasti v vljudni obliki - „Panneau" - Kriterij za izbero kandidatov — Neodvisnost — čudne volilne zveze — „Mane-geur du cure" — Nepolitična pro poved o čednosti — Volilni Sondi
fesi ii
Pierre Etienne Flandin, eden izmed redkih kandidatov, ki je bil izvoljen v francoski parlament že pri prvih volitvah
Neki pariški dnevnik je imenoval volilno dobo, ki se vrača vsaka štiri leta, dobo, ko se Francozi delajo, kakor da bi se med seboj sovražili. Toda, če ie to veljalo za pretekle volilne boje, tedaj ie to sedaj drugače. Iz vsega, kar je mogoče videti, slisa-ti, čitati in opazovati, je razvidno, da se Francozi niti ne trudijo več. da bi vzbujali videz strankarskega sovraštva. Se nikoli ni bilo menda volilnega boja. ki bi potekal tako brez strasti, v tako akademičnih in vljudnih oblikah kakor tokrat.
Zunanja politika, ki je postala s pomočjo modernih informacijskih pripomočkov osrednja skrb in izključna snov pogovorov, edini problem vseh slojev, je tista stvar, ki je normalno igro notranje političnih nasprot-stev omejila na minimum.
Ker je pa Francija parlamentarna demokracija, kjer gre po izrcčilu prosta diskusija med kandidati in volilci, za katere se kandidati potegujejo, pred pohodom do volilnih žar, se inora vršiti govorni turnir, ki rabi za ustvaritev osebnih stikov in-.-d volilci in tistimi, ki se potegujejo zanje. Ti govorni turnirji se lahko končajo s hr>-pavostjo tudi najbolj krepkih glasilnih organov.	,.
Ker Francija ne pozna volitev po aslah in proporčnega sistema, strankarska organizacija tam nima tolikšne uloge, koilkor jo ima drugod in jo je imela nekoč tudi pri nas, ne glede na to. da je le zelo neznatno število francoskih državljanov vpisano v članstvo kakšne stranke. Tako postavitev kandidatur ne zavisi od strankarskih birokracij in ima vsak državljan pravico, da se osebno v tem ali onem volilnem okrožju priglasi za kandidata. Oblast ie po drugi strani dolžna, da d£ pravilno vpisanemu kandidatu na razpolago tako zvan »pan-neau« veliko desko, na katero lahko brezplačno nalepi svoje proglase in lepake. Te deske postavljajo ob cestnih robih v vrsto, tako da more vsak voiilec udobno prečitati imena in politične izpovedi kandidatov. Ta staromodna oblika volilne propagande daje cestnemu obrazu za časa volilne borbe posebno potezo-
S tem. da se je kandidat zapisal pri oblasti in je prejel svoj panneau. ni seveda Se nič dosti pridobil. Potrebna mu je podpora volilnega odbora, pri čemer se lahko zgodi, da takšen volilni odbor v dotičnem okraju že eksistira tako da si ie treba pridobiti njegovo naklonjenost — kvečjemu če si kandidat sani ne ustvari posebnega odbora iz čim bolj vplivnih orebivalcev tega okraja.
Nobeno izpraševanje ni boli trdo od tistega, ki se mu mora kandidat podvreči pred takšnim lokalnim volilnim odborom. Tu sede krajevne veličine druga poleg druge, ki so pobarvane prostozidarsko aii klerikalno, radikalno ali konservativno, kmet-sko ali meščansko, z barvo liudske fronte ali ognjenega križa. V svojem krogu niso našle nobenega moža. ki bi sam hotel postaviti svojo kandidaturo in ki bi ga torej dovolj poznali. Tako so se vrli možje obrnili do svojih tovarišev po mišljenju v Parizu — in v tem primeru imaio lože, strankarska vodstva, katoliške akciie in podobne zveze nazorov vendarle nekaj pomena. Kajti te zveze poznajo talentirane, po jeziku spretne ali z drugimi dobrinami bogate ljudi, ki kar gorijo, da bt mogli kot zakonodajci služiti domovini- Takšni ljudje torej pritečejo iz Pariza in se podvržejo križnemu zasliševanju v krogu volilnega <&dbora, katerega člani so seveda do skrajnosti nezaupljivi. Ce se med seboj sporazumejo, tedaj je priporočljivo, pridobiti si še posebno priporočilo in uradno priznanje strankinega vodstva v Parizu — a to nikakor ni potrebno v vseh primerih, kajti pod nekimi pogoji napravi pečat »neodvisnosti« na francoskega volilca prav dober vtis. Nato sledi najtežji korak, korak pred volilce same.
Samo ob sebi umevno, da je mogoče ves ta postopek tudi obrniti- Če hoče kdo kandidirati. tedaj se lahko informira pri svojih načelnih tovariših m pri strankinem vodstvu za kakšen pripraven volilni okraj, vodstvo pošlje njegovemu lokalnemu volilnemu odboru potem svoje priporočilo itd. V zelo konservativnih krajih ]e dobro, če poskrbiš, da ne bo domača grajska gospoda proti teti. in celo če nisi klerikalec, je priporočljivo, da se nasloniš na blagohotno nevtralnost gospoda kurata ali celo škofa, dočim radikalno in socialno pobarvani kandidat ne bo zanemarjal lože, četudi sam ni prostozidar. Podpora industrijskih miagna-tov po eni strani ali strokovnih organizacij, socialističnih in komunističnih organizacij p*> drugi strani, daje kandidatu seveda raz-ločnejši pečat nego vse drugo.
Da se dogajajo pod vplivom krajevnih razmer često tudi najbolj čudne volilne zveze je umljivo. N. pr.: neki komunist ima veliko upanja, da ga bodo izvolili v pnvem
glasovanju. Njegov najnevarnejši tekmec je prav tako rdečkasto pobarvan, razen lega še morda prostozidarsko odtenjen radika-lec. Desničarska kandidatura bi vodiia praktično do komunistične zmage. Tore« volijo vsi meščansko-konservativn-i-klerikal-ni elementi radikalca. Ali pa primer: radikalni kandidat je znan kot >mangeur de cure«, mož, ki bi pojedel vse duhovnike, pa glasujejo vsi katoliki, ki ne morejo spraviti svojega kandidata skozi, rajši za socialista, ki mu je versko vprašanje vse eno, on pa bo v zbornici glasoval z Leonom Blu-mom.
V sedežu nekega nadškofa se Je zgodilo pri nedavnih občinskih volitvah, da se je dotedanji župan, pristaš Ognjenega križa, pregrešil z nečednimi špekulacijami. V nedeljo pred volitvami je nadškof v svoji katedrali imel zabavno, ^nepolitično« pridigo o čednosti. Vsak le razumel ta migljaj in lista ljudske fronte, na kateri so bila ludi imena notoričnih prostozidarjev, je zmagala, županova lista pa je propadla, čeprav bi bila načelno in po svojih imenih katoličanom bližja. Pravijo, da ta nadškof ni edini v Franciji, ki nacionalističnih ali celo fašističnih tendenc ne podpira.
Kočljivo vprašanje je vedno vprašanje volilnih skladov- Kandidat mora računali vedno z izdatkom dvajset do petdeset tisočakov, vse eno. ali ga izvolijo ali ne. Zdelo bi se, da so desničarske kandidature v tem pogledu na boljšem, bodisi da ima kandidat sam nekaj denarja, bodisi da ga podprejo volilne blagajne, ki se ustanav-
ljajo v ta namen. Industrijalci, trgovci, bankirji i.t.d. bodo vedno pripravljeni podpreti z denarjem volilni boj kandidatov, ki dajejo po 6vojem naziranju neko jamstvo zoper kolektivistično politiko. Ti skladi pa so često mandatarski v tem smislu, da podpirajo vse meščanske kandidate od radikal-cev in desničarjev, ki stoje v kakšnem okraju proti socialističnemu ali komunističnemu kandidatu. Na deželi se dogaja, da tamkajšnji industrijski magnati Individualno podpirajo antimarksistične kandidate. Rdeče stranke pa dobivajo za svoje volilne blagajne sf>et številne prispevke svojih članom in ker se odlikujejo po	disciplini in
boljši organizaciji, se lahko pogostoma za-dovolje tudi z manjšimi stroški za svojo volilno kampanjo.
Poglaviten pa je navzlic tem činiteljem, ki jih ni omalovaževati, vendarle kandidatov osebni nastop. Navzlic vsem vplivom in manevrom ima vendarle največ šans kandidat, ki ^ahko propagira sebe od shoda do shoda, od osebe do osebe, ki je dober govornik, ki ima več bistroumnosti, prepri-čevalnosti in poznanja ljudi nego njegov tekmec. To je na zadnje ena izmed dobrih strani tega volilnega sistema, kajti voiilec glasuje vendarle za tistega, katerega najbolje in osebno pozna in ki se uveljavi s svojo bistroumnostjo in jezikom v ognju proti vsem oponentom in izpr-v. 'licem. Za ceno, ki se obeta kandidatu po zmagi, pa je že vredno preboleti nekaj hripavosti in napora, da se prepriča ena šeststotinka francoskega prebivalstva.	S.
Avstrijski mladi vojaki
n

saBnB!
Značilna slika z dvorišča neke avstrijske kasarne, odkar je povojna republika proglasila zopet obvezno vojaško dolžnost
Zaščitne kleti proti napadom iz UlflllCSt
Stavbarske novosti v Londonu — Zakaj so stanovanja
tako draga
Kleti, ki dajejo stanovalcem zavetje V primerih zračnih napadov, so bistveni dodatek ogromnih stanovanjskih blokov, ki vstajajo sedaj v vseh delih Londona kakor gobe po dežju. Angleška daje takšnim stanovanjskim blokom prednost pred enodružinskimi hišami, ki jih imajo spet radi na celini.
Stanovanje v takšnem bloku, ne pa lastna hišica, je danes cilj londonskih srednjih slojev. Ta cilj ostaja seveda le prepogosto pobožna želja, kajti najemnine v blokih so zelo visoke, štirisobna stanovanja v njih, ki jih na Angleškem smatrajo za velika stanovanja, veljajo pogostoma 5 do 7 tisoč dinarjev v naši valuti. Baš nove kleti, ki dajejo zavetje proti zračnim napadom, so velik vzrok, da so ta stanovanja tako draga.
KUPUJTE LE DOMAČE IZDELKE!
P E R I 0 N
PRALNI PRAŠEK JE KVALITETNI IZDELEK SLOVENSKE INDUSTRIJE. — KUPUJTE GA !
V nekem hišnem bloku, ki ga gradijo v londonskem severozapadu. so samo za zaščitno klet izdali okrog 6 milijonov dinarjev, vsa stavba pa bo veljala okrog 40 milijonov. V tem bloku bo najnižja najemnina za štirisobno stanovanje skoraj 10.000 Din na mesec. Zato pa se bodo stanovalci lahko že v mirnem času čut li popolnoma varne pred plinskimi bombami.
Klet je tako zgrajena, da ji ne more nič do živega, tudi če bi največja bomba zadela poslopje in ga zrušila. Ima posebne dohode iz bližnjega parka, dovod zraka, ki ne more ustaviti, plinske filtre, električne baterije, radijske sprejemnike in posebno kuhinjo, ki je v zvezi z ogromno shrambo za živila. Iz te zaloge bi se lahko vsi stanovalci bloka hranili več tednov. Čeprav so uredili šele klet in stene še niso pričele rasti iz tal, so vsa bodoča stanovanja v tem bloku že v naprej oddana. V Londonu ljudem strah pretf ~,;-*skimi napadi torej temeljito tiči v kosteh.	1
Postani in ostani član Vodnikove dražbe !
Ta se pač ne bo prevrnil • •
Na nedavni avtomobilski razstavi v Ženevi je bilo videti tudi pričujoče nenavadne vozilo, zgrajeno za najbolj zveriženo vožnjo po ravnem in hrapavem terenu. Avto ima Dieslove stroje s 6 cilindri ter napravi kljub oviram, ki se mu stavijo
v bran, 65 km na uro
,,„1,1.,..^-i »j l+jm ',».-'■■■»'.!»!';
' *
my •• Ja, '
Angleški kralj Edvard Vm. je velik demokrat ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Tukaj ga vidimo, kako koraka v dežju peš na sejo ministrskega
sveta, spremljan od svojega tajnika
Astrologi prerokujejo mir
Evropa se bo znašla pri vzajemnem delu in bo pokopala
sovraštvo
Angleško mestece Harrogate je bilo prizorišče prvega kongTesa britskih astrologov. Več nego 300 članov te obrti se_ je ss-stalo v mestecu Z združenimi močmi so naši dobi »otipali utrip« in ji postavili horoskop. Zanimivo je, da ie mnenje astrologov v najbolj perečem vprašanlu naše dobe povsem nasprotno mnenju politikov. Pravijo namreč, da je v zvezdah zapisan mir in da ni ničesar kar bi kazalo, da ga bo zmotilo. Pod vodstvom angleškega kralja, ki mu prerokujejo vrhu vsega dolgo in srečno življenje, se ho Evropa znašla k vzajemnemu delu. Ne bo traialo dolgo, da se bodo ustanovile Zedinjene države Evrope. Osrednja vlada bo imela svoj sedež v Ženevi, vse bojne sekire med ljudstvi belega plemena se bodo pokopale, vsa bela ljudstva pa se bodo združila v skupnem odporu proti rumeni nevarnosti ki jo bodo srečno premagala.
Vsaka skrb za bodočnost ie torej odveč.
Ce je tako zapisano v zvezdah, kaj na«
gajo vsi nasprotniki, ki jih vidimo na zemlji!
Koncert iz diluvija
Brnska oddajna postaja bo prenašala v kratkem najbolj čudni koncert, kar jih je bilo kdaj v radiu. Z diluvialnimi glasbili, ki jih je našel sloviti arheolog prof. Abso-lon v Bisternici in so last brnskega muzeja, bodo predvajali razno glasbo. Gre za piščalke, ki so narejene iz kosti prehisto-ričnih živali in ptic in ki zahtevajo od novodobnega človeka nenavadnega napora, da jih obvlada. To glasbo iz predzgodovinske dobe bo ilustriralo strokovno predavanje prof. Absolona.
Kupuj domače blago!
Dvakrat je hotel F
Trafika življenja ameriškega poštenjaka — čtaifna
zavarovalna gol^mija
V New Yorku se je izvršila te dni senzacionalna poroka, ki je zakliuček enega najbolj čudnih in tragičnih primerov, kar se jih je dogodilo v Zedinjenih drŽavah. Ženin štiridesetleten mož z belimi lasmi, in nevesta, izredno lepo dekle, sta prišla oba iz ječe pred altar. Ženske so se jokale, ko je duhovnik z ginjenimi besedami govoril o veliki ljubezni in zvestobi, ki sta dva nesrečna človeka po velikem trpljenju privedli do sreče, a predsednik najvišjega ameriškega sodnega dvora in vodja velikega časniškega koncema sta fungirala kot priči.
Edvard Salstead. ki se ie v mladih letih s svojo sposobnostjo dokopal do vodilnega mesta v veliki trgovini, ie kot tridesetlet-nik napravil težko napako. Da bi se osamosvojil kot trgovec, se je poročil z bogato žensko, ki je ni ljubil. Borzni polom je uničil ženino imetje, mladi podietnik je zašel v velike finančne težave. Nekega večera, ko je hotel v bližini New Yorka izvršiti samomor je zagledal ob bregu Hud-sona mlado dekle, ki se je vrgla v vodo-Skočil je za njo in jo rešil. Ko se je osvestila, jo je spravil v njeno stanovanje, kjer mu je Dorotheja Andersonova. kakor se je imenovala, povedala svojo žalostno življenjsko zgodbo. Zgodaj je ostala sama na svetu in je zašla v položaj, iz katerega ni videla druge rešitve nego v valovih. V isti uri sta se oba obupana človeka zaljubila drug v drugega. Dorotheja ie postala Sal-steadtova zasebna tajnica in mu je znala s 9vojo spretnostjo vliti poguma, da se je rešil konkurza. Hotel je začeti z njo novo življenje, ker je pa hotel kot mož, ki je imel nekaj značaja, zagotoviti eksistenco svoje žene in obeh otrok, si je izmislil zelo tvegan načrt.
Nekega dne eo našli v okolici New Yor-ka avtomobil, ki se je bil zaletel v drevo in zgorel. V vozu je ležalo zoglienelo truplo moškega. Policija je »spoznala« v njem Sal-steada. razni dokumenti in predmeti, ki so se bili ohranili, niso dopuščali o tem nobenega dvoma Po pogrebu je Salsteadova žena prejela obvestilo neke zavarovalnice, da dobi 1CO.OOO dolarjev. Salstead jo je bil za primer svoje smrti zavaroval brez njene vednosti.
Nekoliko mescev pozneje oa so začeli detektivi opazovati skrivnostno dvojico, moža in mlado žensko, ki sta se bila naselila v predmestju, kjer živi mnogo tujcev. Dvojica je le v nočnih urah ostavljala stanovanje v ubožnem poslopju. Ker je poii-rija baš tedaj iskala neko morilsko dvojico, ki je bila iz Angleške prihežala v Ameriko, so kriminalni uradniki ponoči preiskali stanovanje. Našli sicer niso morilcev, pač pa vsakovrstne maske, lasulje in bar-vflo za plave lase. V nekem kovčegu pa bo odkrili dokumente, ki so se glasili na ime Edwarda Salsteada in Dorotheje An-dereonove.
Se isto noč so dvojico priieli. Smatrali eo ju še vedno za londonska morilca, tedaj pa se je dal Salstead spoznati in je povedal, da je bilo zoglenelo truplo v avtomobilu, o katerem so menili da je njegovo. truplo nekeea sorodnika ki je bil kratko prej umrl in ga ie ponoči izkopal, ga posadil s svojo obleko in papirji v avtomobil in v gozdu sežgal. Na ta način je hotel svoji družini zagotoviti zavarovalnino, sam pa je hotel začeti z žensko, ki jo je ljubil, v newyor5ki ubožni četrti novo življenje. Hotel je še razbremeniti Dorothejo in zvaliti vso krivdo nase. loda mlada ženska je odločno izpovedala da sta bila ves načrt zasnovala in izvršila skupaj.
Proces, ki se je vršil proti njima pred sedmimi leti v New Yorku ie vzbudil zanimanje vse Amerike. Sodniki so upošteva-8 m olajševala« okoUSao« la «o obaob-
sodili samo na sedem let navadne ječe. Strašna usoda moža je Salsteadovo ženo tako pretresla, da je privolila v prošnjo ločitev zakona. Tako sta se mogla oba čl»> veka sedaj poročiti in začeti res novo živ ljenje daleč od sveta.
Če verjamete ali ne
Ženska, ki jo predstavlja ta slika, se Carpentier in je bila rojena v jktobru 1830., torej ima zdaj 106 let tn joL Z dekliškim imenom se je pisala \na Molin. živi na francoskem gradu Beyssatu in je kljub visoki starosti duševno čila in telesno zdrava
ANEKDOTA
Ko je bil Edvard Vin. še majhen deček, se je smel nekoč udeležiti večjega obeda na dvom svojega starega očeta, kralja Edvarda VII. Mali princ te časti ni bil posebno vesel, ker bi se moral držati strogo v okvira dvorne etikete in ves čas molčati. Sklenil je, da se bo po tem ravnal Ko je pa Edvard VII. s kraljevskim dostojanstvom stopil v dvorano in hotel sesti na svoje mesto. je mali princ hipoma vzkliknil: >De-dek, dedek...!«
Kralj je svojega vnuka pogledal ramo z grdim pogledom in je sedel. V istem trenutku pa je tudi planil pokonci.
Nekemu nespretnemu služabniku so bile namreč vilice padle na kraljeivi stol in kraij je krepko sedel nanje ker ni hotej poslušati svarila svojega vnučka ...
VSAK DAN ENA
.. _____ _ .
V zoološkem vrtu. »Škoda, da nisem že prej mislil na to.«
PUCH
ti modeli In drugi cenejši Puchovi ugodna mesečna odplačila
IGN. VOK
LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice s Kranj* Noto mesto, Celje - Miklošičeva t
Kulturni pregled
Drama jezuitskega kolegija v Nar. gledališču
Spričo neenakomernega, idejno in umetniško na vse strani in nikamor usmerjenega repertoarja, ki ga drama letos razvija pred nami, in spričo vzdržema rastoče dez-interesiranosti pri občinstvu, ki so jo izzvale nekatere nesrečno izbrane uprizoritve zadnji čas, nas izbor »Prve legije« Emmeta Laverya in pa deljeni, skoraj nekam tragični uspeh, ki ga je igra v soboto pred polno hišo doživela, ni presenetil ne v dobrem ne v zlu. To delo malo znanega avtorja, o katerem pravijo, da je bil svoj časi jezuit, sicer prav zanimivo, a vendarle ▼ tx>lj filozofskih razgovorih kakor t dramatičnem dejanju oblikuje odlomek življenja v jezuitskem kolegiju, a borba načel, za katero gre, borba med vero in nejevero ostaja hkratu tako pri vrhu, tako redovno interna, da iluzija resnice ne more človeku do duše. Dasi gre v igri, ki je na drugih odrih v Evropi dosegla zavidanja -redne uspehe, za največje reči, ki se jih more dotakniti človeški razum — dva čudeža, eden »namišljen«, drugi »resničen«, ji tvorita dvoje vrhov — je ostalo občinstvo na naši premieri do njenega miselnega in moralnega jedro docela hladno, pač pa so vzbudila nekatera manj važna, a vedrejša, realistično bolj dojemljiva mesta na vsako mero veselega razpoloženja. Prva repriza v nedeljo je ostala skoraj brez gledalcev.
Zgodba sama nam prikazuje malo izrazit, idejno ne dovolj odločen konflikt med staro in mlado generacijo v jezuitskem kolegiju in z njim vzporedno nasprotje med brezbožnim hišnim zdravnikom dr. Morel-lom in patri, ki ga avtor prav tako ne izvede čisto do kraja. Dva mlada jezuita — skoraj nekam premlada, zakaj urejena nista ne v veri. ne v dvomu — Rawleigh in Fulton zdvajata nad miselnostjo svojega obstanka v redu. a ko se pravkar pripravljata, da zapustita njegov dom, jima »čudež« zastavi pot. Pater Strelsky, ki je bil že dolgo vrsto let hrom privezan na posteljo. iznenada ozdravi in shodi. Omahujoči-ma je dogodek dovolj, da se utrdita v privrženosti redu in bogu in ostaneta. Glas o doživetju patra Strelskega se raznese daleč naokrog, tisoči vernih in spreobrnjenih romajo proti kolegiju sv. Gregorja, mnogi betežni ozdrave za njim. Rektor že podvza-me akcijo, da čudež tudi v Rimu priznajo. En sam "je. ki ga tolikšna naglica in lahkota v verovanju ne more potegniti s seboj — Ahern, najbolj razumni, najbolj učeni med patri. In kmalu se mu tudi vsa resnica odpre.
Dr. Morell mu v spovednici razkrije, da je on tisti, ki je »čudež« napravil — hro. most patra Strelskega je bila samo živčnega značaja, da jo je bilo mogoče izlečiti s hipnozo. A posledice, ki jih je zanetil s tem, mu ne dajo več spati. Desetletni nečak njegov, ki je od detinskih let hrom, da mu ni pomoči, hoče poromati na sveti kraj v goreči veri, da bo ozdravel. Dr. Morella za-peče vest ob misli, da bo moral mladi Jim-my po njegovi krivdi doživeti strahotno razočaranje. Pater Ahern se zgrozi ob tej izpovedi, v muki, da ne sme nikomur zaupati resnice, hoče pobegniti iz kolegija. Patra rektorja, ki je računal, da bo Uiern kot najsposobnejši zastopal priznanje »čudeža« v Rimu, njegova odločna odklonitev tako hudo presune, da ga zadene srčna kap in umre. Ko Ahern v resnici odhaja, sreča tik pred slovesom hromega Jimmya, ki ga pripeljejo na vozičku. Silna vera, ki je v njem, v resnici pomaga do čudeža. Jimmy shodi, Ahern se z vso dušo vnovič oklene svojega boga, dr. Morell sam se približa. veri. še prej pa se urede v igri zunanje, človeške reči. Stari, čemerni možje se že pripravljajo, da prevzamejo oblast in obračunajo z mladino, a po nekem teatraličnem naključju — skrivnostni pater iz Indije, ki je bil pred časom prišel v kolegij, ni nihče drug kakor vizitator iz Rima — je njihova kriva, mrka gorečnost velikodušno izplačana, namesto njih pa zavladajo tisti, ki so dvomili in ki se bore.
Drama, ki bi utegnila biti religiozna, je v resnici le realistično psihološka, a borba med priznanjem in zanikovanjem boga nikjer ne seže do tistih globin, iz katerih bi mogel nemir zadeti tudi dušo bolj oddaljenega človeka, in čeprav se gode vse scene igre v samostanu in v cerkvi, je v nji za čudo malo .čistega nabožnega občutja. Čudež je za upodabljanje na odru, zlasti v takšni stvarno, materialno poudarjeni obliki., brez dvoma eden najbolj kočljivih motivov, a avtor izpričuje tolikšen smisel za skladnost in smotrenost pojavov in reči, da sta obe ozdravljenji kljub časovni in du. hovni distanci zrasli pred današnjim gledalcem v dvoje močnih doživetij. V skladu s podobo, ki jo nakazuje delo samo, je režiser Debevec dal uprizoritvi podčrtano stvaren, razumsko jasen izraz, a temu konceptu gre bržkone na rovaš, da so nekateri igralski liki ostali tako medli in brez moči. Vsekakor je zanimivo, da nosijo prav štiri osebnosti, ki snujejo skorajda na periferiji drame same, vso težo njene veličine na svojih ramah: rektor, pater Quarter-man, dr. Morell — tudi on namreč ostaja izven kroga borečih in očiš>Jujočih se — in župnik. Debevec je rektorja podal v častitljivi, plemenito dobrodušni podobi, a govorno v nekem monotonem recitativu. Le-varjev Quartermaji je zajel v sebi vso dostojanstveno udržanost tajnega rimskega odposlanca, Skrbinšek kot hišni zdravnik je v ostrih konturah oblikoval tega v perspektivah jezuitskega kolegija temnega, jedkega človeka, a Lipah kot šegavi, ujed-ljivi, v verskih rečeh skorajda malo lah-komni župnik je ustvaril spet eno tistih svojih vedrih, božjih figur, ki zlasti v tem pustem mračnem okolju vzbuja samo zdravo radost in nasmeh.
Ob teh štirih temeljnih kamnih vse zgradbe sta obe boreči se skupini težko prihajali do veljave. Patru Ahernu. ki mu je naloženo, da v imenu vseh izvojuje svojo zmago pred bogom, je Kralj dal po-
dobo sebi bolj ko drugim strogega, resnico fanatično iščočega mladega jezuita, a oba njegova velika notranja preokreta, odpad od reda in vrnitev, sta ostala le bežno nakazana. Prav tako nista mogla do globlje, prepričevalnejše manifestacije Jan-Fulton in Stupica-Rawleigh. Slednji je bil tudi po svoji vnanjosti in glasovno brez harmonije s celotnim občutjem. Mnogo boljše sreče nista bila Jerman-vicerektor in Sancin-vodja novincev, ki svoje starčev-ske misije v igri niti ne utegneta uveljaviti Zase lep in zanimiv je Gregorin kot pater Strelsky, a posebno močno doživetje proži kreacija mladega Stariča, ki je dal čudežno ozdravljenje malega Jimmya v zrelo izoblikovani igri.
Prevodu Josipa Pogačnika bi bilo treba še nekaj smiselnih korektur. V celoti bo najbrž tudi za »Prvo legijo« obveljalo, kar smo zadnji čas že nekajkrat doživeli v naši drami: mnogo plemenitega napora režije in igralcev za umetniški in materialni uspeh, ki bo po vsej priliki izostal.
L. Mrzel.
Zapiski
Dr. Josef Pata, znani slavist s Karlove univerze, prizadevni organizator slovanskih stikov, publicist in prevajalec, je v pravkar izišlem aprilsko - majraiškem zvezku praške ilustrirane revije »Rolk« objavil daljši olanek z naslovom »Na slovaneky jih«. V uvodu piše o nedavnih predavanjih profesorja beograjske univerze !A. Belica v Pragi in se s tem v zvezi dotika celotnega problema vzajemnosti med Če-hoskrvafai in Jugoslovani. Največji del njegovega članka pa je posvečen Slovencem, ki jiih v širših potezah (zgodovinisfko in kulturno) predstavlja češkemu občinstvu. Tu tudi obuja svoje spomine ina nekdanje slovenske tovariše s praške univerze^ in pravu: »Tako se je z osebnimi stiki učvrstila naša duhovna skupnost, da smo bili enega duha in enega srca, takisto kot 6 Srbohirvati. Ce bi hoteli imeti v rokah podrobno zgodovino češkoelov.-jugoslovenske vzajemnosti, bi bilo to zajetno delo v mnogih zvezkih. Bilo bi to dragoceno delo o slovanski solidarnosti; v njem bi našli vse naše in slovenske narodne delavce, vse znane in neznane sobojevnike in sodelavce tja do glasnikov in voditeljev. « V nadaljnjem se prof. dr. Pata spominja Le-govega dela in poudarja, da Legova tradicija mi opuščena, oe^ko-silovemski sltiki se nadaljujejo; pisec zlasti omenja lanske uprizoritve slovenskih dramatikov na Sceni dobrih avtorjev v Pragi, ob koinou pa piše o pomenu prof- dr. M. Murka, ki je reorganiziraj slovanske študije na Karlovi univerzi— Dr. Pata je objavili v revija »Naša doba« in v ponatisku razpravo Lu-židca otžzka«, v kateri podrobno razglablja kočljivi in pereči problem najmanjšega slovanskega naroda. Pisec poziva češkoslovaško, a tudi širšo slovansko javnost, da posveča večjo pozornost položaju in usodi zadnjega ostanka palabsko-baltiškdh Slovanov, ki tone v nemškem moniu. Lu-žiški Srbi imajo v prof. dr. Pati najboljšega poznavalca in gorečega prijatelja.
Uprizoritev Cankarjeve ».Lepe Vide« v Zagrebu. Dne 5. maja uprizori igralski oddelek Šole za telesno kulturo in telesno izobrazbo Marjane Dragane Janečkove v zagrebškem Malem kazailiištu Iverna Cankarja »Lepo Vido« v prevodu in režiji Hinka Nučiča. Razveseljivo je, da je bilo za to preizkušnjo gojenk in gojencev omenjene šole, čije igralski oddelek vodi Hiin-ko Nučič, izbrano najdelikaitnejše delo slovenske dramaitske književnosti. Zasluga za to gre g- Nučiču kakor tudi imejaltelja-ci šole ge Janečkovi.
Novi zvezki slovenskih enciklopedij. Umetniška propaganda je izdala v zadnjem času tri nove zvezke Glonarjevega »Slovarja slovenskega jezika« (16—18). O prvi seriji zvezkov smo pred tedni priobčili daljši prikaz, novi trije snopiči pa prinašajo gradivo od niz do pohabiti. S trdno voljo prizadevnega avtorja in založnika bo slovar do jeseni zaključen. Šele tedaj se bo videlo v polni meri, koliko smo dobi h z novim jezikovnim priročnikom, ki mu bo v doglednem času težko pridružiti kaj podobnega in ki torej ostane za daljšo dobo edini slovar te vrste in obsega- — »Dr. Nema« Trgovsko Gospodarski leksikon za vsakogar je dosegel 24. zvezek in besedo moka. V zvezkih 21—24, ki so pred nami. so posebno.obsežno obdelana gesla: lan, les, letalski promet, liberalizem, likvidacija. likvidnost, lombard, menica, mere in uteži (z razpredelnico mer in uteži v raznih državah) meso. mezda, ministrstvo trgovine in industrije, mlekarna, mlinska industrija, množenje i dr. Ta leksikon bo našim trgovskim in sploh gospodarskim krogom vprav nenadomestljiv priročnik, saj zadostno upošteva domače razmere jn ga potemtakem ne morejo pogrešati niti oni, ki sicer lahko rabijo tuja leksikalna dela. Že ta moment dovolj utemeljuje pomen Trgovsko - gospodarskega leksikona.
Iz revij. Zagrebška »Nova Evropa« pri-! naša v pravkar izišlem aprilskem zvezku i med drugim članek Milana P ribičevima »Hrvatsko pitanje in seljačko pitanje«. A-Jelaoiča oris osebnosti in dela ideologa nemškega narodnega socializma Alfreda von Roisenberga, članek o zunanji politiki Švice in M. čurčina razglabljanja o Matici Srpski in njenem Letopisu— V najnovejšem zvezku beograjske »Javnosti« je objavljen na uvo-dnem mestu politični esej Milana Marjanovima »Politika kao umetnost«, dr- K N. Milutinovič poudarja potrebo obširnega sintetičnega dela o zgodovini južnih Slovanov, dr. Gj- P. piše o Quintonovih »Maximes sur la guere« in Bauerjevi knjigi »Morgen wieder Krieg«. Razen teh še nekatere druge članke in beležke.— Praška »Centralna ia Evropa« (ruski dvcmesečntfk v izdaji »Orb'sa«) prinaša med drugim Članek Evg. Nedzelskega o K. H. Machi, F. Pujmana o »Jamošiku«.
A. Škarde o sodobni češlri fotografiji. V knjižnih poročilih in drobižu so tudd nekatere vesti, kd se tičejo jugoslov. kulturnega življenja. Slovenica je v tej reviji očitno zapostavljena-	_
Izdaja Zbranih spisov Branislava Nušica zaključena. V Beogradu je izšla peta knjiga, nove serije Zbranih spisov Branislava Nušiča. V tej knjigi so med drugim komedije »Beograd nekoč i sad«, »Ožalošče-na porodi oa« in »Ujež«. Ker je prva serija obsegala dvajset knjig, štejejo Nušnče-vi spisi v celem 25 zvezkov. Izdaii fih je založnik Kohn.	„ ...
Nova knjiga o estetiki- Pri kohnu v Beogradu je izšla »Estetika«, spis Gjorgja lAngjeliča-	.. T
125-letnica praškega konservatonja. L. 1811. ustanovljeni praški konservatorij, ki je po starosti peti konservatorij v Evropi, sWi te dni svojo 125-letnico. Njegovi učenci so bili tudi nekateri slovenski skladatelji. Po 1. 1920. je postalo to častrtfii-vo središče glasbenih studii prava vis««« šola glasbene izobrazbe. Na niem delujejo največji glasbeni pedagogi češkega naroda. ki sodi med najbolj muznkaine narode Evrope.	. ,
Smetanova »Prodana nevesta« je imela pred dnevi v Nar. divadlu v Pragri časten jubilej: 1300. predstavo- Ob tej prilSfci so priredili v foveru tega reprezentativnega češkega gledblrišča razstavo raznih spomn-nov in zanimivega gradiva v zvezd s »Prodano nevesto«.	.... -.»ju Kongres slovaških pisateljev. V dneh 30—31. maja in 1. junija bo v Trenčnanskih Teplioiah na Slovaškem prvi kongres slo-
vaških pisateljev. Med drugim so na kwn-gresu predavanja o tehle vprašanjih: Slo-vaščina kot umetniško izraževalno sredstvo; Današnje stanje slovaške kuh ture; Slovaška literatura in tradicija; Literatura in morala; Litaretura in družba; Literatura in šolstvo; Stanje in nailoge slovaške kritike: Odnos slovaške literature dio češke: Mladinska književnost; Slovaška gledališka vprašanja; Propaganda in podpiranje slovaške književnosti; Stiki z inozemstvom; Stanovski problemi pisateljev-Kongresu bodo prisostvovali tudi zastopniki čeških literarnih organizacij.
Iz francoske literature. Romanopisec
Claude Farr&re je bil minule dni slovesno umeščen na svoj sedež pod kupolo nesmrt-nrkov v Francoski akademiji. Običajni go-vor je imel Pierre Benodt. — Edouard Peisson je objavil svoj novi roman »Mer Bal<tique« (Baltsko morje)— Član Francoske akademij« Louis GiHet je spisal aktualno knjigo »Londres et Rome« (London in Rim).—O sodobnem položaju Francije, ki se niha med dvema skrajnostma, piše Abel Bonnard v pravkar izišli knjigi »Les Modčres« (Umerjenoi).— Paul Rey-naud obravnavo probleme današnje m jutrišnje Francije v generacijski izpoved* »Jeunesse, quclle France veux-tu« (Mlačna, kakšno Francijo hočeš?)— Napoleonovo ljubezen do poljske grofice \Vailew-ske obravnava Lucile Decaux v knjigi »Le tendre amour de Napoleon«.— Simon Ar-bellot je v večji monografiji »Edouard VFH.« obdelal življenje sedanjega angleškega kralja-
Sokolstvo
Izbirne tekme za Berlin
Ljubljana, 28. aprila.
0 prvih izbirnih tekmah naših Sokolov smo v ponedeljek podali poročilo, h kateremu dodajemo danes še nekaj zanimivih podatkov. Sodniški zbor bo tvorfli bivši mednarodni tekmovalci bratje Stane Derganc, Peter Šumi, Vlado Simončič, Miha Oswald in Stane Žilič, katerim je pridno pomagal načelnik Ljubljanskega Sokola br. inž. Gojmir PehanL Sodniški zbor je sodil strogo po mednarodnem tekmovalnem redu, kar je vsekakor pravilno. Bratje tekmovalci so nastopili pri tekmi v vzorni disciplini in vztrajali pri izredno težki tekmi, saj so morali absolvirati obvezne in prostovoljne vaje. Uspehi bi bili seveda še boljši, da se niso pri tekmi pripetile majhne nezgode, zlasti br. Merzliklnu, ki je moral tekmo prekiniti. Tudi br. Pristov bi dosegel boljše uspehe, da ga ni ovirala roka, ravno tako br. Vadnav in Zupančič. Najboljše uspehe so pokazali tekmovalci na krogih, pa tudi proste vaje (obvezne m poljubne) so bile pri nekaterih tekmovalcih izvedene odlično. Zelo lepe preskoke so nam pokazali bratje Forte, Gregorka, Ku-jundžič.
Skupno število točk prvih dvanajstih tekmovalcev smo javili včeraj, danes nar vajamo prve tri najboljše tekmovalce v posameznih disciplinah: obvezne proste vaje: 1. Zupančič Neli, 2. Vadnav Jože, oba Ljubljanski Sokol, 3, Grilc Konrad, Maribor matica in Merzlikin Dimitrij, Beograd; prostovoljne proste vaje: 1. Merzlikin Dimitrij m Zupančič Neli, 2. Grilec Konrad in Gregorka Boris, 3. Malnarič Janez; obvezna vaja na drogu: 1. Merzlikin Dimitrij, 2. Grilec Konrad. 3. Pristov Janez; prostovoljna vaja na drogu: 1. Grilec Konrad 2. Forte Miro, 3. Merzlikin Dimitrije; obvezna vaja na bradlji: 1. Grilec Konrad, 2. Pristov Janez, 3. Primožič Tošo; prostovoljna vaja na bradlji; 1. Primožič Tošo, 2. Pristov Janez. 3. Grilec Konrad, obvezna vaja na krogih: 1. Grilec Konrad, 2. Forte Miro in Stergar Miloš, 3. Pristov Janez; prostovoljna vaja na krogih: 1. Vadnav Jože,
2.	Forte Miro, 3. Primožič Tošo; obvezna vaja na konju: 1. Grilec Konrad, 2. Primožič Tošo, Skrbinšek Marjan, Zupančič Neli,
3.	Gregorka Boris; prostovoljna vaja na konju; 1. Skrbinšek Marjan, 2. Grilec Konrad, 3 Zupančič Neli; obvezni skoki čez konja vzdolž: 1. Forte Miro, 2. Kujundžič Josip, 3. Pristov Janez, prostovoljni skoki čez konja vzdolž: 1. Kujundžič Josip in Lesjak Franjo. 2. Gregorka Boris, 3. Pristov Janez, Malnarič Janez, Forte Miro, Mihočinovič Rade, Romeiič Svetozar in Lujič Petar. Bratje tekmovalci, ki bodo izbrani za vrsto za olimpijado v Berlinu bodo od 1. maja t. 1. vežbali skupno v Ljubljani pod vodstvom br. dr. Viktorja Murnika.
Prosvetni dan kamniškega sokolskega
okrožja. Kamniško prosvetno okrožje priredi v nedeljo 3. maja ob 15.30 v dvorani sokolskega doma v Radomljah svoj III. prosvetni dan, na katerem bodo sodelovale edinice: Domžale. Kamnik. Komenda, Mengeš, Moravče in Radomlje. Spored je nastopen: Državna himna, pojo združeni moški zbori; nagovor okrož. prosvetarja; R. Bracoo: »Don Pietro Caruso«, drama v 1 dejanju, člani Sokola Mengeš; A. Svetek: »Kaj bi te vprašal...«; F. Gerbič: »Pastirček«, V. Klaič: »Svračanje«, poje moški zbor Sokola Domžale; D. Cimperšek; A. Forster: »Gorenjci«, "E. Adamič: »Lucipe-ter ban«, E. Adamič: »Regiment po cesti gre...« A. Svetek: »Zaprta so njena okenca«, poje moški zbor Sokola Kamnik pod vodstvom br. C. Vremžaka; C. Pregelj: »Dijaška rubežen«, opera v 1 dejanju, izvajajo člani Sokola Moravče; »Trije kovači«, dekla-macija; (Komenda). F. Juvanec: »Spomini na zimski večer«, Cetvorospev, V. Krek: »Ljubezen in pomlad«, J. Marinkovič: »Na
Adriju«, poje moški zbor Sokola Radomlje pod vodstvom brata R. Božiča; »Hej Slovani« združeni moški zbori (D. Cimperšek). Iz navedenega je razvidno, da bo spored prosvetnega dne zanimiv in pester. Isti dan ob 13. popoldne bo sestanek prosvetar-jev in vodij nastopajočih, ob 14. skupna vaja za pesmi, ki jih pojo združeni moški zbori Prireditev se prične točno ob napovedani uri, zato naj bodo sodelujoči pravočasno na mestu.
Sokol L Tabor poziva vse starejše člane, ki -imajo slavnostna kroj, da se udeležijo obveznih redovnih vaj, ki bodo ob sredah od 19 do 20. ure v telovadnici na Taboru. Prve taka vaja bo danes. Vaje se bodo vršile kot priprava za društveni nastop 7. junija in za župnd zlet 14- junija. Na obeh prireditvah bodo tvorile redovne vaje članstva posebno točko nastopa. Po sklepu društvene uprave so te vaje obvezne za vse člane, kd imajo slavnostni kroj in ki nameravajo na teh prireditvah v njem nastopati Zato je vabljeno članstvo, da se teh vej polnoštevBno udeleži-
Šport
Teniška igrišča vas kličejo
Kje so vzroki, da so teniška igrišča v Ljubljani sorazmerno slabo zasedena, dočim je na igriščih v drugih mestih in v letoviščih prav živahno? Morda imajo mnogi pri nas napram temu športu še svoje predsodke, češ da je ta šport predrag. Danes vsi ti pomisleki lahko odpadejo. Izkaznice se izdajajo po najbolj znižanih cenah. Obleka se je že zdavnaj toliko modernizirala, da se za teniški šport ne potrebujejo nove obleke. Za obutev pa so primerni telovadni čevlju Žoge si nabavi skupno vsaka četvorica, začetniki pa si pomagajo tudi z žogami, ki jih prodajo tekmovalci po prav nizki ceni. Preostane samo še nabava raketa. Ako žrtvuje smučar za smuči, drsalec za drsalke, turist za podkovanke, bo zmogel tudi teniški igralec nekaj žrtve za oni šport, kateremu se lahko posveča med tednom in med delom v vsaki prosti uri od jutra do večera. Teniški šport daje telesu prožnost in eleganco, vzgaja k disciplini
Zato opustite vse pomisleke ter javite se čimprej na igrišču Atene v Tivoliju, kjer dobite vse podatke.
Propagandni lahkoatletski miting v Trbovljah
SK Trbovlje priredi v nedeljo 3. meja ob 13-30 propagandni lahkoatletski miting na svojem igrišču. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani lahkoatletski klubi, člani JLAS. Prijave je poslali no naslov: Kokalj: Adolf, Trbovlje I. do 2. maja s prijaivnino, ki znaša Din 2 za točko in osebo ter Din 6 za moštvo-
Nagrade pri petih tekmovalcih dve pri; znanioi pri več kakor pet tekmovalcih tri pniznanice, za prve trd plasirane tekmovalce. Isto velja tudi za moštvo; od pla-siranih moštev dobijo vsi člani priznan'ce.
Tekmovalna nroga bo črtana na igrišču in bo dolga 330 m. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS.
Program in vrstni red tekmovanja: tek 100 m. met diska, tek 10.000 m, skok v daljavo, skok v višino, skok ob palici, tek 400 m, met krogle, tek 1000 m, mat kop j*, štafeta 4X100 m-
Službene objave LNP
Nadaljevanje seje p. o. 22. aprila
Veže se po § 8, III spi. prav. za Ljubljano Zupančič Boris do 31. novembra 1939.
Za Svobodo-Lj. se verificira s pravico nastopa 3- maja 1936. Starman Adolf.
Na podlagi sodniških poročil se predajo kazenskemu odboru: Aničič Klemen, Koro-tan-Lj. s takojšnjim suspenzom. — Nadalje se predajo kazenskemu odboru; Mlinar Marjan Korotan-Lj. in DolniŽar Maks, Mladika Stupiea Milan. Stupiea Leon. oba Grafika Kamnikar Viktor, Svoboda. Batič Viktor, Slovan, Nered, predsednik Slaivije-Lj., Bergoč Zane, Mladika; po ooročilu službu-
jočega odbornika od tekmo preda kaz. odb. Klemene RudoH. Reka^ Vidmar Drago Kamnik in Pire Nanda Disk, Ce-mažair Stane, Jadran in BorStnar MIlan, irotan-Lj. — SK Kamnik se preda upravne«« odboru, ker ni zadostno očrta! isrrSča- Obenem se klub poziva, da v izorfb suspenza takoj nakaže 1 &>!• brutto inkaBa m LNP od tekme Kamnik-Disk z dne 19- t a«hi Din 10.- Celje se preda u_ a aradl neeport-nega nastopa proti sodnika Pri. pozdrave ob zaključku tekme.
Na podlagi poročila aJuSbujoBeea odbornika se preda s.o- ss. Skete®. — S.a se pr ©dasta za tekmo Primorje-Korotan delegiran« stranska sodnika, ker nista nastopila.
Vsi službujoči odborniki, ki bo delegirani po LNP, odnosno O. O- se Dozivajo, da morajo brezpogojno navesti na obračunih vse podatke, ki bo označeni na obrazcu.
Naknadno se vzame na znanie sporazum glede preložitve prvenstvene junlorske tekme med Marsom in Svobodo-Li-
Pozivajo se. da dostavijo v roku treh dni aavezne izkaznice z odjavami Disk za Bizjaka Emila, Železničar za Waenerja Viktorja, Mars za Bana Ivana. — Naproša se bivša Svoboda-Mrbr. da dostavi savezno izkaznico za Perka Franca, tudi se naprošata Ilirija in Sloga-Lj. da stavita LNP na razpolago vse savezne izkaznice ieraJcev, zaenkrat vsaj one, ki so se prijavili ▼ druge klube.
U.o. se preda SK Domžale, ker ni oddal IS. t m. postave moštva na predpisani tiskovini. — U- o. se odstopi priiarva Retja, da an Jugoslavija še ni povrnila stroškov za gostovanje 1. marca t L
/avrne se predlog Zeleznfčarla m <xfiftanje prv- tekme Primarje-Zeiezničar dne 26. aprila t L, ker ni priložen sporazum Primorja.	_ _
Zakaj ne bi tudi VI poizkusili svojo mtof
Ce stavite na nogometne tekme lahko ca
DUJ- 5._ r srečnem slučaju dobite ptrrico
Din 200.000.—.___
Zahtevajte brezplačne kupom,
„F O S T O K"
BEOGRAD, PA8ICEVA 4 — TeL «MB> Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BECK KELLJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predali«.
sprejmemo resne zastopnike.
Table-temi ški turnir v Celju. Celjska Jugoslavija Je priredila v nedeljo tabte-teni. ški turnir za prvenstvo Celja. Tekmovalo se je v štirih disciplinaži: 1. za modtvo X. double seniorjev 3. single seniorjev 4. atav gle junlorjerv. V pm disciplini Je moštvo SK Celja CLaOnovič, Srifc, kar) 2. mesto SK Jugoslavija S. mesto SK Olimp. V doutoiu sentorjev sta si pat-borila prvo mesto I^urtam Viktor-—2aga* (SK Jugoslavija) % anago nad param Latinovi6—ZBUk. (fiK Celje) s 3:2. ▼ tretji disciplini so se plasirali v finste: Furlan Viktor (SKJ) Latoov« (SKCV PresLmger Riiko (SKC) Regner Franc (SK Olimp). Naslov >prvak mesta Ceftja aa leto 1936« si je priboril Furlan Viktor (SK Jugoslavija) z zmago nad Lafctoovtčean 3:2 in s tem prehodni pokal SK Jugoslavije in plaketo, dirogo mesto Latinovič Nikola (SK Celje), tretje mesto Regn« Franc (SK Olimp). Najhujša barija je bila med klubskima tovarišema 2atikarjem in Presingerjem, v kateri Je IPrestager v sijajni formi premagal 2abkarja 3 d. to se s tem plasiral v finale, kjer se Je pa moral zadovoljiti s četrtini mestom. Pri Jo-niorjih je zmagal mali Fredi (Snrnč. M.) na drugem mestu Je Frick (Smuč. M.) tretje mesto Furfan Josip (SK Oe3$e). Izvrstna sta bila Lattoovič in Furten, eA-likovali so se tudi Zink, Regrasr to RB® Presinger. Turnir, so se ga otlefte&nt frt celjski kluftri je dobro uspel.
Ljubljanski hazena podsaves. Dnewi ob
20. je v posebni sobi kavarne Evropa ledna seja upravnega odbora.
SK Ljubljena. Naprošajo se Bani foao-čnega odbora, da se udeležijo sestanka, danes ob 16- v Pražakovi 8/1. — Opozarjaj« se prijatelji klub«, da so upravičene pobirati prispevke za klub samo osebe, ki se izkažejo z legitimacijo podpisano po predsedniku (podpredsedniku) to tajniku kluba.
SK Ilirija (Smučarska sekcija). Za danes
določeni plenarni članski sestanek je radi tehničnih ovir preložen na ponedeljek 4. maja. Poedini sekcijski funkcionarji naj do tega termina gotovo pripravijo sezonska poročila.
SK Reka. V četrtek ob 20. sefr »spravnega. odbora, na katero se pozivajo ignadi
1.	moštva dn g. Campermaru Vrši se v gostilni Konzum.
JASO. Danes ob 1& sega odbora na tehniki.
Fostok rezultati za nacionalne in mednarodne tekme: X,l,l, X, X, X, X, 2, 2, 2,
2,	2. Angleško-škotske tekme: 1, 1, ai odigrana, ni odigrana, 1, 1, X, 2, ni odigrana,
2, t, 1.
Olimpijski aport štev. 4. Je izšel na 18
straneh z zaniramvo in stvarno vsebino- G. Miroslav Dobrin objavlja članek o aktualnih vprašanjih ministrstva za telesno vzgojo na temelju izjav ministra dr. Rogača. Dr. Dolničar nadaljnje svo»o nazpnm) o fizioloSkem delovanju masaže, a poleg tega o masaži v raznih športnih panogah. Izmed tehničnih člankov na,} omenimo napravo o skoku ob poldci Daftje ima ta številka zgodovinski pregled državnega rekorda o teku preko zaprek- Naš znani atlet Vane Ivanovič poroča iz Buenos AAresa o športnih razmerah v Argentini »Povsod cross coun&T« je naslov članku, ka poroča. o letošnji sezona v tej panogi sponta-»OVmpijski šport« tudd nfi pozabil amtti velikega prijatelja lahke atletike to Balkanskih iger Venizefoea. Objavlja faome-moratšven članek o njem. Posamezna Številka »Olimpi jskega športa« slane Din 4. naroča m t Zagreba, Deečfao**6ema 2&
«
H. CVE1TN:
47
Zadnja stran
»Kaj morete odgovoriti na to obtožbo?«
Koncipient je skomignil z rameni, »Nič! Priznam, da se dobesedno ujema z dejstvi! — Samo v nečem se je gospod Dolenec zmotil. Nada Sen-čanjeva iona z vsemi, temi rečmi vedoma silno malo opravka! — Morda boste to razumeli, če vaim ponudim popolno priznanje!«
»Prosim«, je obotavljaje se rekel Remec.
Dr. Moravec se Je za trenutek oddahnil, nato je začel:
>Pričelo se je s tem, da sem potreboval denarja — imel sem lahkomiselne dolgove, ki jih je bilo treba plačati. Tega bo zdaj že leto dni. — V obupu ma je prišlo na misel, da bi oplenil hranila, zaupana doktofljiu Šolarju — im odlločil sem se za ovoj z ameriškimi papirji Mislil sem, da imam zaradi dediščinske pravde, ki je takrat že tekla. baš pri teh največ upanja, da ostane moja poneverba skrita. Odprl sem pečate in si prilastil papirje — prazni ovoj pa napolnil s starimi časopisi — s številkami gtosila za zbiralce znamk, zaradi katerih ste si potem tolikanj belili glavo.
Nekaj papirjev sem prodal im z denarjem poplačal svoje dolgove. Ostanek sem hranil doma. Šeie pred nekaj dnevi sem ga sik,ril v Nadini garderobi šrd'govc rd govc digovc rdgovc umlhwy mh w
Nato me je zadel strašen udarec. Pred tremi dnevi sem prišel pozno popoldne v pisarno in zve-
del, da si je bil dal profesor Dolenec na podiagi
zadnje razsodbe poslati ovoj z vrednostnimi papirji na dom.
Takoj sem vedel, da je bil moj položaj obupen. Moral sem poizkusiti vsa sredstva, da se s profesorjem zlepa pogodim — obenem sem se moral pa tudi pripraviti na vsaiko skrajnost, če se mi to ne bi posrečilo!
Zvečer je bila v Malem gledališču premiera, ■pri kateri je grala tudi Nada Senčarjeva. Cisto po naključju mi je biila omenila, da odklepa ktjuč njene garderobe tudi ostale oblačilne prostore.
Tisti dan dopoldne sem bil že pri generalni izkušnji Vedel sem, da mora imeti Marko Justin v prvem dejanju samokres. Ta samokres in klobuk gospoda Justina sem s pomočjo Nadinega ključa vzel iz njegove garderobe. Ce — — bi prišlo s profesorjem do najhujšega — tedaj naj bi padei sum deianja na drugega, ne name!
Potem sem šel k profesorju Dolencu in mu priznal svojo izpozabo. V moji navzočnosti je odprl ovoj in vzel časopise iz njega. K'jub mojim prošnjam in v-kljirb mojemu zatrjevanju, da m<u vse povrnem. ie vztrajal pri tem. da me drugi dan ovadi policij1! — Tedaj sem sprožil smrtonosni strel — Naboje za samokres sem si bil že prej priskrbel.«
Dr. Boris Moravec je zastokal in obmolfktiil. Debele potne kaplje so trra pokrivale če'o.
Šele čez precej časa je nadaljeval:
»Se enkrat — Nad/a Senčarjeva ni imela z zločinom nobenega opravka! — Šele najdba vrednostnega papirja, ki ga je biil Viljem Dolenec izgubil v njeni garderobi, in komisarjeva zaslišba zastran ključev — šele to dvoje jo je osupnilo, in
krnaiu je biia prepričana, da. morem biti sa-mo jaz profesorjev morilec.
V svojem obupu je pisala vam, gospod Remec, pismo, v katerem je povedala, da me ima na sumu in zakaj me ima na sumu. To pismo je daia gospodu Justinu. — ln posrečilo se ma je, da sem nnu ga v neopazovanem trenutku izmaiknil. Tako sem zvedel o Nadinem izdajstvu in o njenem nameravanem potovanju v Split.
Bil sem na robu prepada. Slo je za mojo varnost — da, za moje življenje. — Sam nisem več
vedel, kaj delam! — ln--.— v brzem vlaku
sem streljal nanjo, ker me je hotela izdati policiji!«
»Ln potem, ko tse morali izprevedeti, da vam je nakana izpodletela, ste jo obiskali v bolnišnici in porabili to priliko, da ste vlili ranjenki pruske kisline v kozarec za pitno vodo!« je resno reke*' Remec.
Dr Moravec je pokimal. »Za življenje mi je šlo!«
»—--in s tem ste zbudili mojo pozornost —
zakaj saimo vi ste mogli vliti strupa v vodo!« je končal komisar.
»Ce bi Viljem Dolenec ne bi' prišel semkaj — na podlagi dokazov, ki pričajo zoper vas. bi vas bil zdajle tako in tako prijel!«
Viljem Dolenec je hotel vstati. »Potem je moja navzočnost menda odveč —«
»Stojte!« ga je zadržal Remec. »Nikar ne pozabite, da irna<jo tudi gospodje v Scott and Yardu še svoj računček z vami! — Ko pa odsedite kazen, se lahko že naprej veselite, da boste smeli tukaj nastopiti dediščino, ki ne znaša dosti manj kakor sto tisoč dolarjev! To vam utegne omogo-
čiti, da postavite svoje življenje spet na pošteno
podlago!«
In Vtiljem Dolenec je zamišljeno pokimal.
Marja L a bedo va in Manko Justin sta mo"6e prisostvovala teo nupnčakovani razrešitvi uganke. Kmalu nato sta molče zapustila odvetnrkovo pisarno.
Na ulica je segel Marko sesinični pod pazduho.
»Marja — ali te smem spomniti najinega dogovora —--?«
»Kakšnega dogovora?« je vprašalo dekie io zardelo.
Marko ni takoj odgovori1. V zadregi je gledal predse. Potem pa---
»Glej Marja — stričev morilec je zdaj odkrit — najino upanje zastran dediščine je šlo po vodi, in tako stojrva spet nekako tam, kjer sva bila v začetku. — Afi naj ne bo spet vse po starem? — AR ne dovoliš, da bi spet nataknem prstan?«
»Ali, Marko — zdaj, ko nama ni več upati denarja?«
Mladi mož se je tiho zasmejal.
»Se bova že kako pretolkla, dekle! — In razen tega — mar nimava svoje fjubeznj — in mar ta ljubezen ni dragocenejša od vsega denarja, kair ga premore svet?«
Marja je molče pokiimala.
In oči so se ji zasvetile, ko je •videla, kako je zdaj vzel iz žepa prstan in ji ga skoraj pobožno nataknil1 na prst:
KONEC
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Din J.- ▼ znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana*
Slitibo dobi
Beseda 1 Din, davek 8 Din
ta šifro ali dajanje naslova B Din. Najmanjši ineseb 17 Din
Krojaškega
pomočnika
sprejmem za velike kose. Boc, Tavčarjeva ulica 4.
10561-1
Spretno pomočnico
gprejme za takoj salon Kancler. Selenburgova.
10355-1
Krojaški mojstri
dobe konfekcijsko delo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	.0526-1
Hišnika
sprejmem. Pogwj P««*0 stanovanje. ReflektiTa se na zakonca brez otrok. Ponudbe in naslov v vseb ooslr>valn-ica.h Jutra.
1 <Wi2-l
Sodarskega
pomočnika
mlajšega, sprejme takoj: T<r Oblak, sodarstvo. Vrhnika.	K®«"1
Službe išče
Mlajša prodajalka
dobro izurjena v manufak-
turni in špecerijski stroki, teli namestitve. Ponudbe na podružnico Jutra v Celin pod značko vMarljiva«. ^	10550-2
Brivski pomočnik
Slovenec, dober delavec, išče službo. Nastop takoj. Naslov: Joško Kopušar, Prešernova ul. 34. Celje.
10560-2
Brivski pomočnik
dober delavec, išče stalno Blužbo. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na naslov: Joško Tašič. briv. pom.. Mislinje.
10522-2
Potniki
Provizijska
zastopnika
v špecerijskih in delikatesnih trgovinah dobro vpeljana, sprejmem za Ljubljano z okolico ter Dolenjsko. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod »Konsumartikel« na ogl. odd. Jutra.	10623^5
Prodatn
Beseda 1 Din, davek 3 Dim. '.a šifro ali dejanje naslova i D.n, Najmanjši tnesek 17 Din.
Moške srajce
prvovrstno blago, v kvaliteti kcrt izdelavi, največja izbira, najnižje cene pri F. I. G 0 R I C A R Sv. Petra cesta 29
9631-45
Inventar
gostilniški ln vrtni poceni prodam. Cesta v Rožno dolino št. 36.
10290-6
Divan
z ogledalom in kompletno positeljo, prodam. Vidov-danska c. 1, stopnice desno.	10044-6
Prodam redkost
krasen zlat brflantni ženski prstan. V poštev pridejo samo premožne osebe in ljubiteljice) umetnosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brilant«.
10331-6
m
rn
Beseda 1 Din, davek 8 Din
za šifro ali dejanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
International
tovorni avto za-radi bolezni ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čiste tri tone«.
10546-10
Avto
znamke Renault, vožen 40 tisoč km. v dobrem stanju, naprodaj. Motor generalno repariran. Cena D-in 5.(X)0. V i < 1 m- v vseh poslovalnicah Jutra.
'0531-10
Kotesa
Kolesa
rabljena in nova, vseh znamk poceni kupite pni »PROMET« (naeproti kri-
žanske cerkve).
U0535-11
tP
Lepo jedilnico
ceno prodam. Naslov v vseih poslovalnicah Jutra.
10354-12
G. Th. Rotman:
Miha Klapotih in njegovi prijatelji
20
»Že vem, kako je treba!« je zavri-skal Tom. »Bel naj postanem, če ga ne spravimo v tek!« In res so vsi trije nepridipravi še isti mah zlezli v letalo! Miha je takoj sedel za vodilo, Tom je pa skušal pognati vijak.
Besedi 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
čebnlček
nudi po Izredno nizki ceni Sever & Konrp.. Ljubljana, 9985-33
Jesenov les
za kolarje. Din 350 kub. m, prodam v Savinjski dolini na žagi Marijin grad.
10351-15
Beeeda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kupim inventar
za špecerijsko trgovino. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inventar«.
10940-7
Sklopko
/'Kupplung) za sklopljanje pogona, novo ali rabljeno, za pogon od 300 UP. kupi Josip Novak. Grubišno-polje.	10530-7
beseda 1 Din, daveik 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Denar aa hranilne vloge
/seh denarnih zavodov, prt <krbi takoj. Strogo solidna poslovanje. Bančno komis oisaroa
Rudolf Zore
Ljubljana, gledališka 12. Telefon 36-10. Priložite znamk el
110-16
Din 200.000
išče prvovrstno, brezkonku-renčno industrijsko podjetje. Najboljša zasigura-nost z dobrim dohodkom. Osebno sodelovanje tudi možno. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod .Eksistenca«.
10449-16
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov
vnovčuje
oa najvišji ceni. takoj v gotovini Trg. ag. za bančne le kreditne posle
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul.
14/11. telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost in stro go »olidnoet v vseh poslih 10024-16
Vnajem
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Špecerijsko trgovino
oddam v najem ob prometni cesti v Ljubljani. Po I nudbe pod »podjeten« n: ogl. odd. Jutra.
10541-17
Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Novo hišo
tristanovanjsko, prodam za nizko ceno. Vrt ograjen. Vprašati Gerbičeva 3.
10500-30
Stavbno parcelo
kupim. Polovico plača in v knjižici Mestne hranilnice, ostalo v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V Ljubljani«.
10553-811
Stanovanje
Beseda l Din. davek S Din. ta šifro al; lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Stanovanje 2 sob
(za 1. junij) z vsemi pritiklinami v novi hiši, poleg pivovarne »Union« se odda. Cena 900.— Poizve se Seunig. Stari trg 7.
10502-21
Trisobno stanovanje
oddam takoj za 750 Din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10550-^1
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico, pritiklinami in souporabo vrta, odam v Krekovi nI. 7, Moste, za avgust. Poizve se pri g. Kovač, Poljanska cesta 39.
10939-21
tanovanja
2-3 sob, stanovanje
čisto, sončno, išče v neposredni bližini centra mala družina odraslih za junij ali kasneje. Prednost z verandami. Trajno in redno, času primerno plačilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim red in mir«.
10285-21®
Stanovanje
za gospodo (po možnosti vila), komfortno, najmodernejše opremljeno, iščem v najem. Oferte pod »Ljubljana W. N. lilllE« na ogl. odd. Jutra.
10528-210
Izgubljeno
Najditelj
se naproša, da vrne proti nagradi indeks na ime Bi-čakčič na ogl. odd. Jutra, ker je za imenovanega velike važnosti.
10532-28
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 8 Mu. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mesečno sobo
s posebnim vhodom, oddam »talnemu gospodo, ogledati Knafljeva IB-H. 10606-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
•0681-33
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodo, v centra. Jurčičev trg 2/D.
10556-33
Opremljeno sobo
takoj oddam. Naelor v vseh poslovalnicah Jntra.
11540-33
Opremljeno sobico
oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10006-33
Sobico
oddam gospodični. Naslov v vseh poel. Jutra.
10538-33
Čisto sobo
s hrano in vso oskrbo oddam takoj za Din 500 mesečno. Sprejmem tudi sostanovalca na hrano in vso oskrbo za Din 4P0 mesečno. Vidmar. Sv. Jakoba trg št 5.	30585-33
Opremljeno sobico
oddam gospodični.
I
danska desno.
cesta i.
Vidov-stopnlce 1J0M5-33
Prazno sobo
z vbodom s stopnišča, takoj oddam. Istotam sprejmem sostanovalko. Nafdov v vseh poslovalnicah Jutra.
10543-33
mii
Opremljeno sobo
samo s posebnim vhodom, na Sv. Petra cesti ali Sv. Petra nasipu, išče soliden gospod. Ponudbe pod »Rabim takoj« na ogl. odd. Jutra.	106S4-23a
Razno
Trenchkoate
ter vsa
OBLAČILA
v ogromni izberi, odlično izde lana si nabavite najugodneje
pri Preskerju
Sv. Petra c. 14
Telefon 38-88.
Za pomlad !
Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn
orm napak, oristnobarvm. »Paket serija S« vsebina: 15—31 B prima »ksfordov. touringov hi oefirjev ta moške srajce vsak ko* najmanj 8 m. lalje »Paket Serija S/o« istotako 16 do 31 m ta tenske pralne oble ke. dečve 'DirndJ). » oaj lepših barvah predpasnik) itd - Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto oeno »Paket serija P« vsebina: 12 do BO m platna, posteljnina, tenska. moško in namizno perilo, barvasto, •-er »Paket serija P/I« 10 dc IS m Istega najfinejše belega blaga. — Ne pri merno vzamem laza j Is za menjam Dalje najcenejše blago ta vsa moška in žen <ka oblačila. Vzorci brez ptačno
•K0SM0S«. razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvora-kova cesta It L
TelefoD
2 9 §i
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
rv. SCHUMl Dolenjska cesta
Makso Neurath in drug
Osijek I, Pejačevičeva ul. 16, telef. 300
Vrtanje globokih vodnjakov
dobave in čiščenje vode. — Sesalke.
Lokali
Besed« 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lep lokal
iščem na Tyrševi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Umetnost«.
10527-10

Penzion
za 2 osebi, privatno, vrt, blizu Ljubljane, rabim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«:.
10537-38
ZAHVALA
Za izraze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob smrti naše drage
Natalije Pečenko
za poklonjene vence, cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti prisrčna hvala.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gospodom zdravnikom in pevskemu društvu »Slavec« za ganljivo petje. Vsem še enkrat Bog plačaj!
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Jožefa v četrtek 30. aprila ob 7. uri zjutraj.
LJUBLJANA, 28. aprila 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
brezkonkurenčni v konstrukciji kvaliteti, eleganci in udobnosti! Nihalne osi! Poraba 7'/2 It na 100 km!
Cene od Din 43.900.— naprej.
ZASTOPSTVO:
žužek — Ljubljana
TAVČARJEVA 11.
Gumbe xa preobleko
ter aparate, štance in vse ostale potrebščine za salone dobavljamo po najnižjih cenah. - Zahtevajte ponudbe in vzorce.
A. Guttmann,	4
trgovina šivalnih strojev in nadomestnih delov.
Telef. 58-21
URADNIKA
ki bi vršil poleg pisarniške tudi zunanjo službo sprejme domač zavarovalni zavod. Reflektanti lz podeželskih mest, ne samo iz Ljubljane, po možnosti absolventi trgovskih šol, naj pošljejo svoje ponudbe na ogl. odd. lista pod »Stalna eksistenca 1936«.

Vrtne solnčnike
IZDELUJE
BELA FLETTMANN, ZAGREB Masarykova 9.
Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke.
Naše gledališče
Drama
Sreda 29.: Juarez in Maksimilijan- Red Sreda.
Četrtek 30.- Prva legija. Red. Četrtek.
Ruska novost v drami. V soboto bo premiera znane ruske komedije »Gozde, ki jo je spisal eden največjih ruskih narodnih dramatikov. Ostrovski. Veselo ln zabavno dvojico provincialnih iijTalcev, trageda Ge-nadija Nesrečo in komika Arkadija Srečo bosta predvajala g. Cesar in g. Daneš, zapeljivo veselo vdovo graščakinjo Gurmiž-sko^ ki se na koncu poroči z gimnazijcem Bulanovim. pa igra ea. Nablorka. Komedija je izredno zabavna in je polna ruskega humorja. a se pri tem dotakne tudi resnih socialnih problemov.
Opera
Sreda 29-• Pesem ljubezni. Red C. Četrtek 30-: Zaprto.
Drevi nprizori opera zadnjo predstavo pred odhodom v Split, izvirno opereto »Pesem ljubezni«.
£
V sredo 29. t. m. bo imela opera zadnjo predstavo pred odhodom v Solit. Peli bodo izvirno opereto »Pesem ljubezni« za red C.
Mariborsko ?lcdališ£e
Sreda, 29.: Zaprto
Četrtek, 30.: Direktor Campa. A.
Petek, l.: Zaprto.
Sobota. 2-: Ples v Savovu. Gostuje Erika Druzovičeva
Tudi Vaši lasje bodo osveženi
spomladi z nego Sorela. Prhljaj izgine in izpadanje las preneha. Lasje Vam bodo lepi in zdravi.
Dobiva se povsod v tubah po Din 7.—, 12.— žn 25.—
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda
Otona .{jeruca
tajnika Mestne hranilnice ljubljanske,
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem prav iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, upravi, ravnateljstvu in uradništvu Mestne hranilnice ljubljanske, zastopnikom oblasti, korporacij, organizacij in društev, gg. pevcem za prelepo žalno petje, kakor tudi godbi ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 30. aprila 1936. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 29. aprila 1936.
ŽALUJOČA RODBINA JERUCEVA.
Urejuje
Davorin Ravljen. — Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Prane iezeršek. - Za tnaeratm det Je odgovoren M0J2 Novak. - Vsi t Ljubljani