V Trstu, v torek 25. fullla 1922 ^Uredništvo: ulici sv. Pranči&s E^S^"^ ure-iniStiv Nefrmkiraus i - Tj In odgovoril urednik ,ost Tisk tiskarna Edinost Naročali* k>1 leta L 32 —, In leto L 60 — &ou uredtaUtvj in ^pnv* ? 11- V jihaja, Uvaeciši pondeljek, vsak dan sju' Asiftega št L nadstropje. pisma se ne sprejemajo, rckopfi seji«^ Štefan O od ina. — Lastnik Jhkiraa ' St. 175 FDlfalna plačana v gcfsviai (tonio imm m la pasta) EDINOST Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVfl! • Posamezne Številke v Trstu la okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo % firokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm pa 40 cent etrn talce, la zahvale, poslanice In vabila po L !• oglasi denarnih zavodo\ mm po L X — Mali oglas! po 30 st beseda, raajnanj pa L 2 — O^SasI naročnina in reklamacije se pošiljajo izklufao upravi Edinosti, v Trstu, ulica it-FrančiSka AsiSkega IU*. L eads&opje. — Jelefen uredništva m uprave 11-47. Ameriški „utisf alsfle „novih poKnUin" rod tem naslovom nam sporoča «ricco-| lo», da je ameriška pisateljica A. O' Hare M. Cormick priobčila svoje «vtiske» s, potovanja po Alzaciji in Loreni in po novih pokrajinah Italije, torej tudi p° naši Julijski Krajini. Svojemu opisovanju je dala naslov j •Nezadovoljstva v novih pokrajinah . O Alzaciji in Loreni pravi, da vladata; tam dve struji: ena, ki se navdušuje na scpetncm priključenju k Franciji, druga pa, j ki je nezadovoljna rajdi verskih in jezikov-; nih navzkrižij. Toda — pripominja —! narodni smisel v Franciji je tako moćan, i in odrešeni pokrajini sta za Francoze tolik j sisnbcl narodne edinstvenosti, da more ta pripomoči k poravnavi vseh navzkrižij in j ostrin v otui-očajih do domovine. V Alz^iii; in Loreni se ne morejo proučevati težkoče , vprašanja osvoboditve. Veliko bolj zapleteno pa je to vprašanje — nadaljuje pisateljica — na novih mejah Italije, kjer se čut nezadovoljstva pojavlja dokaj glasnejše. V dveh miljonih državljanov, priključenih k Italiji po saitžermenski, trianonski in rapallski pogodbi je 700.000 < Nemcev, Slovanov in «Srbo - Hrvatov*,; in težava je v tem, kako naj se strategične! meje spravijo v sklad s porazdelitvijo plemen. Dočim so slovanski in nemški poslanci z ene strani, odločno protestirali v zbornici, dočim ?e nadškof videmski opozarjal na plemenske in jezikovne težkoče med protestanti in katoliki in napovedoval novo Alzacijo in Loreno za Italijo, ' je pa na drugi strani tržaški poslanec poln narodnega navdušenja, so patriotične demonstracije v Trentinu, so fašisti na Reki, pripravljeni žrtvovati svoje življenje za združitev tega jadranskega Belfasta z domovino - materjo- Trst in Reka sta naj-i i bolj tipični mesti na evropskih mejah v J neprestanem vrvežu sil. Reka je simbol, je politična formula, in kot tako jo je težko . izvesti, ne more se pa zanikali. Trst pa je bolj brezbrižen in sprejema spremembo; brez notranjih krčev. Avstrija je mnogo i storila za Trst, ki je tvoril vrata k morju ! za vso razsežno državo. In kdor vidi cesarske doke in ladjedelnice, si more : predstavljati zadovoljstvo Italijanov, ki so ] dobili taka dela v svojo posest, dela, ki < naj bi bila služila neprestanemu pospeše- j vanju ekspanzije bivše sovražnice. Trst pa < je italijanski, vsi govorijo italijanski, in le j malo je sledi v prebivalstvu izza časa j avstrijske zasedbe. Italijanska vlada, sicer i počasna v drugih stvareh, pa ni počasna i v psihclogičnem pogledu in v odrešenem ] mestu je vse polno spomenikov junakom, j umrlim za osvoboditev. V isti namen so < vzpostavljene ladjedelnice v Tržiču, ki so j ] se z neverjetno naglico spremenile v uzor- 1 no svetovno napravo. Opazovalcu, ki je na ] prehodu, se dozdeva, da je Trst najzado-voljnejse mesto, nobeno drugo da ni tako \ mirno in delavno. Res je sicer, da se Trst ; pritožuje, da je izgubil 55 odstotkov svoje i predvojne plovbe ter da se nezadovoljstvo 1 malih posestnikov na Tirolskem more i nekega dne izpremeniti v upor proti usodi, i ki jih premetava od ene vlade k drugi. Toda j take tožbe se čujejo tudi v najsamotnejših < vaseh Alzacije, Od obeh strani pa imajo J močan nemški naglas in niso nič ostrejše, s nego so protesti povsod drugod proti I vladam. Pisateljica pa je ugodno iznena- -dena po splošnih simpatijah napram Ame- č riki. In zaključuje: 1 Italijanska vlada kaže veliko reč takta, več obzirnosti napram novim državljanom, nego napram drugim, a to vsled! naravne ambicije, da ne bi bila slabša, ampak še boljša, nego je bil obsovraženi uzurpator. Drugo, kar se opaža, je dejstvo, da narodno čustvo, pa naj je tudi močno in radikalno, ni močnejše od' človeškega srca. Obmejni evropski narodi so se tolikokrat metali od ene države v drugo, da jih ne more nihče končnoveljavno obdržati. Njihovo mišljenje je kaj enostavno: borijo se za svojo zemljo — ali s plugom, ali z ročno granato, kakor je slučajno potrebno —- in so zvesti vsaki vladi, ki jih pušča na miru. Ti kmetje - posestniki, marljivi delavci, spoštujoči zakon, globoko konservativni, so jez Evrope rdeči internacionali, so plodovita tla za njeno nasprotnico, belo internackmalo, sen tistih, ki tipajo, da bodo na nestalnih tleh narodnostnih mej ustvarili zvezo reda, dela in miru, ki bo vzvišen nad vsak nacionalizem. • • # «PiccoIo» je napisal 1© par kratkih pripomb k tem « opazovanjem* Amerikanke. Očita ji, da je napisala mnogo netočnosti. Povsem neumestno, da je potaknila vmes nadškofa videmskega in pretvezna navzkrižja med katoliki in protestanti To bi veljalo. Ne vemo pa, kako ji more očitati kot netočnost nje navedbo, da je priključenih k Italiji 700.000 drugorodcev. Saj je samo nas Jugoslovcnov okolo pol mil jena! Tudi ne ugaja «Prccolu», ker Amerikanka govori o ^brezbrižnosti* in nezadovoljstvu Trsta! Ti ljubi Bog! Mari hoče tržaški list potajevati stvari, o katerih kriče vrabci po vseh tržaških strehah. Najjasnejši dokaz je pač borba vseh prizadeti** činiteljev za svobodno luko in pa postopanje vlade ob tem zares živlienskem vprašanju za mesto tržaško. In pa tisoči m tisoči brezposelnih! Ali niso ti že povod dovolj za nezadovoljstvo?! Sicer pa ima «Piccolo» prav, ko pravi, da je Amerikanka površno opazovala, kakor se dogaja ljudem, ki opazujejo neznane iim kraje in razmere v njih tako-rekoč skozi okno železniškega vagona.: Kako bi mc£la sicer popolnoma prezirati ekzistenco neifalijanskega življa na tržaškem ozemlju?! Ali pa je imela to nesrečo, da ji je kdo nataknil naočnike, skozi katere je zgrešeno gledala stvari. Kakor govori na pr. o sedanjem stanji' reškega vprašanja, dokazuje, da je kaj nesrečne obveščena o stvari. O priključenju Reke k Italiji pač ni več govora. Sicer pa naj bi bil \ drugo pa je grenka in v polni meri zaslužena obtožba vsega režima v Ju H; s ki Krajini. Saj ne zahtevamo drugega, nego mirno samosvoje življenje, kot državljani Italije!! [n to nam morajo dati, ako je v Italijanih — da govorimo z besedo Amerikanke — -loveško čustvo močnejše, nego nacionalistično. Italija Vladna kriza. — Orlando odklonil sestavo vlade RIM, 24. Po dolgih pogajanjih z raznimi politiki se je Orlando končno prepričal, da mu je nemogoče sestaviti vlado. Popolari, socialisti in reformisti so odločno nasprotni sodelovanju desnice na vladi in tem bi se pridružili tudi posamezni poslanci drugih skupin. Spričo tega je Orlando odložil mandat. Nasvetoval je baje kralju, naj poveri sestavo vlade kakemu bolj izrazitemu predstavniku levice. Smatra se, da se bo poverila sestava nove vlade kakemu reformistu, bržkone Bonomiju, kajti popolari .ločejo baje prevzeti odgovornosti pri se-! stavljanju vlade. Zanimivo je, da je imelj Orlando lik pred odhodom h kralju, da mil' naznani odklonitev mandata, pogovor z D'Aragono. Fašistovski izpadi iz Novare v bližnje trge Nove Delavske zbornice zažgane RIM, 24. Z Novare javljajo, da postaja j tam položaj vedno hujši. Mesto je zasedeno po fašistih in vojaštvu. Snoči je kakih 200 pašistov odšlo v bližnjo Magento, kjer so zažgali Delavsko zbornico in nekoliko zadružnih skladišč, nakar so se mirno vrnili v Novaro. Nekoliko fašistov je bilo tekom noči aretiranih. V bolonjski okolici je bil snoči neki fašist ranjen na smrt, v Bolonji pa težko ranjen neki železničar, ki da je zakrivil odpustitev n-keliko fašistov skih železničarjev. Vstoličenje novega milanskega škoia raons. Evgenia Tosija MILAN, 24. Danes je svečanostno pre-J vzel milansko škofijo novi nadškof mons. Evgenio Tosi. Nadškof je bil sprejet od cerkvenih, posvetnih in vojaških cblastev | in se je nato odpeljal v sprevodu v stolno cerkev, kjer je imel sve; prvi govor. Njego- ' vo kočijo so spremljali orožniki na konju v ' svečanih uniformah. Množica je nadškofa burno pozdravljala. Jugoslavija Amerikansko posodilo spi fe je to v skupščini po borni razpravi BELGRAD, 24. Narodna skupščina je po burni razpravi sprejela amerikansko posojilno ponudbo. Posebno hudo je napadal vladno večino poslanec ljudske stranke Simrak, ki je očital vladni večini, da je podkupljena. Ta njegova izjava je vzbudila tako ogorčenje in hrup v zbornici, da je moral Simrak zapustiti dvorano. Pred glasovanjem so poslane) ljudske stranke, agrarci in muslimani zapustili dvorano. Začetek velikih sokolskih slavnosti v Ljubljani, — Prihod čehoslovaškega nara-icaja v Ljubljano LJUBLJANA, 23. Včeraj se j« pripeljal čehoslovaški sokolski naraščaj, 311 Soko-ličev in 141 Sokolić v Ljubljano, da se spozna spričo predstojećih sokolskih svečanosti, kakršnih Ljubljana še ni videla, z jugoslovenskim sokolskim naraščajem. Z nastopom čehoslovaškega in jugosloven-skega sokolskega naraščaja so se takore-koč začele sokolske slavnosti čehoslova-ški sokolski naraščaj je bil burno pozdravljen po vseh jugoslovenskih postajah, kjer se je vlak ustavil, Ljubljana pa mu je priredita naravnost veličasten sprejem. Po pozdravnih govorih, v katerih se je naglašalo, da bodi naraščajski dan, dan velike pobratimije mladine obeh narodov, mladine, ki naj se vzgoji v načelu «Zvestoba za zvestobo*, se je vršil veličasten sprevod po mestu. Na čelu sprevoda je stopalo devetnajst umetniško izdelanih praporjev čehoslovaškega moškega in ženskega naraščaja, katerim sta se pridružila kot pobratima dva jugoslovenska praporja. Čehoslovakom so sledili domači Sokoli z načelstvom in obema naraščajema. V kroju1 se je udeležilo sprevoda 140 vrst domačih Sokolov v četveroredih. Občinstvo je obsipalo sprevod s cvetlicami. Parastos za pok. Draškovičem BELGRAD, 23. Včeraj ob 11. dopoldne je bil parastos za pok. ministrom n. r. Miloradom Draškovičem, ki je posial pred letom žrtev komunističnega atentata v Delnicah. Parastos je služil v saborski cerkvi metropolit Varnava ob prisotnosti 8 svečenikov. Parastosu so prisostvovali ministri Pribičevič, dr. Markovič, dr. Maiinkovič in Rafajlovič, dalje predsedstvo narodne skupščine s predsednikom dr. Ribarjem in številni narodni poslanci, belgrajski diplomatski zbor in oficirski zbor z admiralom Pričo na čelu. Po končanem parastosu so položili lep venec na pokojnikov grob. Svečan parastos je bil tudi v Smederevu, kjer je pokojnik deloval kot sodnik. Vprašanje konkordata z Vatikanom BELGRAD, 23. Po oficrelnem poročilu je včeraj zunanji minister dr. M. Ninčič imenoval komisijo za proučavanje vprašanja o zaključitvi konkordata z Vatikanom. Komisijo tvorijo Marko Gjuričič, minister pravde na razpoloženju in narodni , poslanec, Ljuba Jovanovič, narodni poslanec, msgr. dr. Anton Bon. Jeglič, knezo-škof v Ljubljani, msgr. Anton Aksamovič, škof v Djakovu, dr. Grga Angjelmovič, narodni poslanec, dr. M. Pečanec, narodni poslanec, dr. Josip Hohnjec, narodni poslanec, Djoka Nestorovič. bivši narodni poslanec, Stjepan Korenič, kanonik prve stolne cerkve v Zagrebu, dar. Jakov Čuka, kanonik stolne cerkve v Zadru, dr. M. Lonča-revič, načelnik ministrstva ver. Tajnik komisije je Anton Anic, sekretar ministrstva zunanjih del. Francija Povrnitev odbora za garancije iz Berlina v Pariz PARIZ, 23. Odbor za garancije se je vrnil v Pariz po enomesečnem bivanju v Berlinu i zaradi pogajanj z nemško vlado o finančni' kontroli. Nocoj je bila objavljena spomenica, o! kateri so razpravljali v Berlinu nemški delegati z odborom za garancije. Ta spomenica, ki nosi datum 18. julija, govori najprej o kontroli, ki jo mora izvrševati ot.bor za garancije v fmemi odškodninske komisije. Dva člana stalne delegacije odbora za garancije se bceta imenovala za delegata. Med drugimi nalogami odbora za garancijo je rudi ta, da ukrene potrebno, da bo mogel dobiti vsak hip sliko o stanju nemškega tekočega dolga in plačilnih sredstev, ki jih finančni minfster uporablja v pokritje troškov. Poleg ukrepov proti izvažanju kapitala iz Nemčije vsebuje spomenica tudi določbe o gospodarskih in finančnih statistikah, ki jih bo morala dajati nemška vlada. Ansliia Zveza naiodov odklonila madžarske zahteve glede madžarskih manjšin v Jugoslaviji LONDON, 23. Zveza narodov je odklonila madžarske predloge glede madžarskih manjšin v Jugoslaviji. Jugoslovenska delegacija je svetu Zveze narodov predložila točne in dokazno moč vsebujoče statistične podatke o madžarski manjšini v Jugoslaviji in o madžarskem šolstvu. Jugoslo-venski zastopniki pri Zvezi narodov so predložili statistiko, ki ugotavlja, da je v Jugoslaviji 316.407 Madžarov. Od teh jih je v Banatu, Bački in Baranju 260.000, v Bosni in Hercegovini 1855 in v Hrvatski in Slavoniji 70.192. Vlada vzdržuje v krajih madžarske manjšine 670 šol z madžarskim učnim jezikom, vštete pa niso niti meščanske, niti trgovske šole. Te madžarske šole obiskuje 50.864 madžarske dece. Na šolah je nastavljenih 946 učiteljevj Ker so bili ti statistični podatki za presojo položaja madžarske manjšine zelo tehtni in odločilni, je svet Zveze narodov rešitev * vprašanja o zaščiti te manjšine odklonil in spomenico vrnil ad aeta v arhiv. Vprašanfb mandatov v Siriji in Palestini pred rešitvijo LONDON, 23. Poročilo Reuterjeve agencije pravi: Upravičeno se upa, da bo prišlo med člani sveta Zveze narodov do sporazuma glede mandatov nad Sirijo in Palestino. Angleška vlada je že dala zagotovila glede mandata v Palestini, Italija pa se je pripravljena odreči ugovorom glede mandata v Siriji, toda pod pogojem, da Francija da glede tega poslednjega mandata podo-, bna zagotovofla, kakor jih je dala Anglija! gledfe mandata v Palestini Svet Zveze narodov je končno sklenil soglasno, da stopita francoski mandat nad Sirijo in angleški mandat nad Palestino avtomatično v veljavo, čim se italijanska in francoska vlada sporazumeta \ nekaterih spornih vprašanjih. Nemili« VanderHppovo mnenje o t Uit? S Avstrije in Nemčije BERLIN, 24. Ameriški finančni Frank Vanderlip, ki se nahaja že nekoliko dni v Berlinu, je izjavil, da se kaže v Ameriki velika volja za dovolitev posojila Nemčiji, da pa se posojilo ne bo dovolilo, dokler se ne ustvarijo v Nemčiji sigurni pogoji za to posojilo. Za ustvaritev teh pogojev pa se Amerika ne bo obrnila do Nemčfe, temveč do Francije, ki se mora zbuditi iz sna o miljardah, katere bo dobila od Nemčije. Znalo bi se pa zgoditi, d!a se Francija zbudi za Nemčijo prepozno. Sploh gleda Vanderlip na bodočnost Nemčije zelo pesimistično. Lahko pride do še večjih gospodarskih kriz in celo do izgredov zaradi lakote. Glede Avstrije je Vanderlip bolj optimističen. On smatra, d!a se Avstrija da rešiti iz sedanje gospodarske bede, toda edino-le, če ustvari upravno avtoriteto s pomočjo Zveze narodov. Bavarski ministrski pifedsednik ne namerava odstopiti MONAKOVO, 23. Poročilo zanika odločno vest nekaterih listov o nameravani odstopitvi bavarskega ministrskega predsednika Lerchenfelda. Bavarska ljudska stranka in zakon o zaščiti države MONAKOVO, 23. Pokrajinska komisija bavarske ljudske stranke se je sestala v Monakovem. Udeležili so se zborovanja grof Lerchenfeld in drugi štirje ministri, ki pripadajo ljudski stranki. Po dolgi razpravi je komisija sklenila soglasno, da bo odločno hi z vsemi zakonitimi in parlamentarnimi sredstvi branila stališče Bavarske nasproti sklepom državnega zbora glede vprašanja zaščite republike. Komisija je izrazila soglasno zaupnico ministrskemu predsedniku in vsem drugim članom stranke v deželnem zboru- Ogrska Madžarski vpadi na avstrijsko ozemlje Bivši poročnih Ivan Hejas aretiran BUDIMPEŠTA, 23. Vsled zadnjih incidentov na zapadni meji je madžarska policija aretirala bivšega poročnika Ivana He-jasa in 7 drugih oseb, ki so obtožene, da so neupravičeno zbirale vojake - prosto»-voljce. Pripravljajo se aretacije še dlrugih oseb. Z ozirom na te incidente je minister notranjih stvari Ivan Rakovsky podal te-le izjave: Gibanje, ki smo ga izsledili, je že popolnoma udušeno. Glavni organizatorji so bili aretirani. Vlada ne more nikakor dovoliti, da bi posamezne osebe, četudi z idealnimi cilji, zbirale vojake - prostovoljce. Vlada bo vedno nastopala s primerno odločnostjo v interesu javnega miru in varnosti dežele. Švica' Sestanek mednarodsga delovnega sveta ŽENEVA, 23. Dne 25. prihodnjega julija se bo otvorila v Interlakenu tretja sezija mednarodnega delovnega sveta, na kateri bo zastopanih enajst držav. Udeleževalo se bo zborovanja tudi 6 zastopnikov gospo-i darjev in 6 zastopnikov delavcev. Dnevne vesti Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrla po dolgi bolezni gospa Marija Svigelj, mati gospe Ivanke, soproge Angelja Dekleva, gostilničarja. Pogreb se bo vršil danes popoludne ob 17. uri iz hiše žalosti, ulica Coroneo št. 1. Žalujoči družini izrekamo najiskrenejše sožalje v svojem in v imenu njenih številnih prijateljev in znancev. ČITATELJEM! Ker smo obveščeni, da je v teku akcija zi poravnanje naspiot-stev, ki so nastala v zadnjem času, posebno v zvezi z sestankom v Kozini, ne bomo za sedaj ničesar več priobčevali o predmetu, dokler ne bo znan uspeh te akcije. Radi tega tudi zadržujemo za sedaj izjavo dra Ulikse Stangerja. Prireditev in nastop postojnskega Športnega kluba. Naša notranjska metropola je lahko ponosna na svoje mlade in čile sinove m hčere. Takega lepega nastopa menda pri nas, odkar smo v Julijski Benečiji ni bilo. Dvojno nas je veselilo pri tej prireditvi. Nastop sam in veliko zanimanje občinstva. Videli smo, da smisel in zanimanje za šport in telovadbo ni samo privi-leg nekoliko navdušenih mladeničev ampak da globoko korenini v ljudstvu vseh slojev, vseh starosti in obeh spolov. Zato lahko postojnski vstrajni in navdušeni gojitelji telovadbe in športa s ponosom in upanjem kvhirajo svoj nastop: Dosegli so lep uspeh, a videli so, da imajo trdno podlago v svojih vrstah in v širokem krogu občinstva, da lahko dosežejo še lepše uspehe. Razsežni prostor, kjer se je nastop izvajal, je bil poln občinstva, ki je prihitelo iz vseh krajev Notranjske. Videli smo tudi obraze iz Trsta in Gorice. Med občinstvom je bil naš državni poslanec g. Lavrenčič, Sostojnski civilni komisar g. Cavalli, župan !utin, stotnik poveljnik postojnske orož-niške postaje in druge ugledne osebe. Veselilo nas je, da smo med občinstvom videli tudi vojake in nekoliko častnikov. Ko pridejo domov, bodo pripovedovali o treznem in mirnem nastopanju našega naroda in pomagali brisati afrikanske predsodke, ki jih ustvarja o nas izvestno Časopisje. Postojnski Športni khib goji različno vrste športa, pred vsem kolesarstvo, nogomet in telovadbo. Prireditev v nedeljo 23. t. m. je bila posvečena telovadb L Nastopile so tri vrste: moška, ženska in na-raščajna. Ves nastop je vodil g. Lavrenčič ml., vsa prireditev je imela pečat njegove osebnosti: Pri vsakemu posameznemu, tudi tam kjer je bil osebni uspeh manjši, smo videli resno, dobro voljo, povsod disciplino, red in uglajenost, znak smotrenega, vstrajnega in energičnega vodstva. Vrste so nastopile s prostimi vajami, z vajami na orodju in s skupinami. Vse točke so bile prav dobro izvajane. Najbolja je moška vrsta, ki je pri vajah na orodju s svojima vrlima predtelevadcema g. Paternostom in Severjem žela burno in živo pohvalo. Splošni pohvali se pridružujemo mi s tem, da postavimo drugim našim krajem pridne Postojnčane za vzgled. Pri nis se vse premalo goji šport. Mladina pa ima veselje in smisel za šport, le voditi jo je treba. Kričimo povsod! proti plesom. Dajte mladini nadomestilo, podpirajte jo in kmalu bo bolje. Glejte Postojno, ki je eden naših največjih krajev, in vendar se t.im manj pleše, nego v kaki vasi, čeravno inu'jo poleg tega izvrstno godbo. Da res, postojnske godbe ne smemo pozabiti. Pri nedeljs! » prireditvi se je zopet izkazala. Prenos zemskih ostankov Frana SupiU. Imr Frana Supila je zaslovelo širom Evrope povo-: dom znane reške resolucije, Jci je pomenila novo dobo v političnem življenju Hrvatske s postankom hrvatsko-srbske koalicije. Mirno se more trditi, da je pokojni Supilo — polilak širokega obzorja, železne volje in globokega čuta — več storil za osvoboditev in ujedinjenje Jugoslovenov nego »kateri-koli drugi Še živeči jugoslover.ski politik. Tako je n. pr. tudi razkrinkal v Petrogradu londonski pakt. Delo, ki ga je izvršil v ta namen doma in v inozemstvu, je bila naravnost ogromno. Njegov spomin bo trajen v zgodovini jugoslovenskega roda. Veliki pokojnik je umrl v tujini, na Angleškem nc da bi doživel uresničenje velikega sna. Kosti *3upilove se skoro prenesejo v domovino. In to na račun države. S tem se vlada odveže velike dolžnosti do spomina pokojnega Frana Supila. Lepe razmere na glavni pošti. Prejeli smo: Na naši glavni pošti vladajo res fletne razmere. V nedeljo ob 9. uri zjutraj sem bil slučajno na pošti, v oddelku, kjer se razdelujejo pisma za urade in vojaška poveljstva. Cul sem, kake besede je rabila neka uradnica proti starejšemu uradniku. Zmerjala ga je s «ščavo», «asino»( ki da ne zna ne pisati, ne citati. In Še razne druge srčne besede je sipala spričo čakajočega občinstva in vojakov. Ubogi uradnik je bil izpostavljen zasmehu. Izvedel sem, da se je šel pritožit k ravnateljstvu. Kaj je ravnateljstvo ukrenilo, mi ni znano. Res, čas bi že bil da bi poštno ravnoteljstvo napravilo konec takim razmeram, da bi vzpostavilo red in uradno dostojanstvo ter da bi takim le gospi-cam malo pri,krajštlo jezik. Tudi poštno ravnateljstvo mora priznati, da taki prizori spričo občinstva ne služijo ugledu urada. Če st je kakemu uradniku ali uradnici zgodila kriv ca, ve, kam se ima obrniti s pritožbo, ne pa da si vsakdo sam dela pravico in ponižuje precJ javnostjo svojega lastnega uradnega tovariša! Postopanje za pomiloščenje kaznjencev. Iz Rima prihaja sledeča vest: da se zboljša postopanje glede pomiloščenja kaznjencev, ki so obsojeni na težke kazni, sta ministra za notranje zadeve in za pravosodje določila, da bo disciplinarnim svetom v ječah predsedoval kraljev prokurator tistega okrožja, v katerem se nahaja ječa. Disciplinarni sveti bodo na ta način lahko dajali poročila, ki bodo bolj pripravna, da vsped-bujajo ministrstvo za pomiloščenje. Določilo se je tudi, da bo šel v primeru potrebe na lice mesta uradnik iz ministrstva, da prouči osebno stanje kaznjencev. Delo kvesture za odpravo sumljivih elementov. V dobi od 1. januarja 1922 do 30. junija 1922 je bilo odpravljeno iz Trsta v svojo domačijo 5098 ljudi, ki so bili brez dela in brez sredstev, in 5553 iz ozirov na javno varnost, skupaj 10.651 ljudi, na mesec povprečno 591. Opozarjamo naše čitatelje na dva važna roka: Do 31. t. m. se morajo vsi tisti, ki imajo dane predpogoje, prijaviti za porot-niški imenik, a dne 11. avgusta poteče rok za opcijo. Pristojbina na obrat z avtomobili. Finančno ravnateljstvo nas naproša, da objavimo: Kdor vozi z avtomobilom (tovornim ali za osebe) ter z motociklom mora imeti vsposobstveno spričevalo. Ta spričevala so podvržena posebni pristojbini, ki se je imela plačati do 30. junija t. 1. Finančno ministrstvo je odredilo z brzr»javko z dne 13. julija t. 1., da se ta pristojbina uredi lahko tudi po 30. junija t. 1. Vsled tega naj vsakdo, Id fse jga tiče, to zadevo takoi uredi, ker bo vsak sprevodnik avtomobila, ki ne bo v redu s to pristojbino, kaznovan. Knjige za kaznjence. Društvo «Prosveta» v Trstu je prejelo dopis ravnateljstva sod-ni j skih zaporov v Trstu, s katerim prosi ravnateljstvo za slovensko in hrvatsko čtivo utemeljujoč svojo prošnjo s tem, da so v zaporih pogostoma kaznjenci slovanske narodSnosti, ki prosijo za slovenske knjige, a jim ravnateljstvo ne more postre-Či, ker ima njega knjižnica zelo malo takih knjig. Priznavajoč nujno potrebo po čtivu za kaznjence naše narodnosti, je društvo «Prosveta» darovalo več primernih knjig iz svoje knjižnice. Obrnilo se je tudi do drugih naših društev ter se obrača tem potom do vseh s prošnjo, da bi oni, ki imajo kaj primernih knjig, a jih ne rabijo^ te darovali potom «Prosvete» kaznilničn? knjižnici. Kdor bi imel take knjige, naj j2b prinese v urad dtuštva «Prosrete» v Trstu via Fabio Filzi 10, L Kako se računa doklada v prid vojni* pohabljencem in vdovam z otroci. Ker so nastali dvomi, ali se ima omenjena doklada računati pri nekaterih davkih samo od prvotnega davka ali tudi od poznejših do« kladnih davkov, je Osrednji urad za nov^ pokrajine z ozirom na značaj teh dokladnilj davkov odločil, da se imajo doklade za vojne pohabljence računati na podlagi nrvotaejža ter dokladinih, davkon^ ■■-------- - Pronodji. Nai rojak France Mesesnei tej Vipave jm bil dne 8. julija na čehoslovaiki univerzi t Pragi promoviran za doktorja filozofije. —■ Iskreno čestitamo! Občni zbor ženska podružnice CMD t Trstu ae je vrffl 30- junija- To zborovanje je bilo f>ravxaprav zaključno, ker je ženska podružnica CMD s tem dnem prenehala ter se pretvorila v podružnico nanovoustanovljenega •šolskega društva*. V svojem nagovoru se je podpredsednica ga. Jokićeva — ki je udeleženke pozdravila rr imenu odsotne predsednice gdč Mankočeve — dotaknila naše največje narodne nesreče — požiga Narodnega doma — ki je zadela vse Tržaško a med posamezniki gotovo najjačje fensko podružnico, ki je v tem narodnem hramu ne le delovala v blagor m zabavo slovenskega življa, marveč tudi vabila, seznanjala in družila okoli sebe v nekak naroden krožek najrazličnejše sloie našega slov. plemena, da so se pod njenim okriljem čutili vzajemnostno pbrani crftoK domačega ognjišča. Nato je poročala, kako si je ženska podružnica prizadevala, da pomaga ubožnejši šolski mladeži ter so potegovala, da po možnosti prepreči potujte vanje naše dece potom italijanskih Šol. To 'delo je bilo pa zelo težko, ker se naši otroci m. mijo z vsemi sredstvi v italijanske šole. Izrekla je v svojem poročilu nado, da mi trža-kki Slovenci, da-si preživljamo najhujšo dobo, vendar vidimo z zadoščenjem.da naš trud ni bil bri zufcpešen, ako se le ozremo na tisto čilo krdelo slov. gojeacev, vpisanih na narodni ioli prt Sv. Jakobu. Tajnica, gospa dr. A b r a m o v a, je nagla-fala, da se je zadnji občni zbor vršil sredi leta 1920. Vsled požiga našega središča so odpadle vse narodne prireditve, na katerih je mogla podružnica nabirati lepe svote. Poročala je, da je podružnično delovanje obstajalo največ v nabiranju gmotnih sredstev v svrho obdarovanja ubožne šolske mladini-. Na ta način je zamogla podružnica 1. 1920 obdarovati 1312 slovenskih otrok, vpisanih v narodni šoli pri Sv Jakobu, m 152 gojencev posameznih otroških vrtcev. L. 1921 je obdarovala okoli 500 učencev in učenk in nad 170 gojencev otroških vrtcev. V prvi polovici letošnega leta pa je obdarovala tudi okoli 500 ubožnih otrok, Čeprav je bilo gmotno stanje podružnice revno. Nato je tajnica naznanila, da je ob 50 letnici Maše Gromove, bivše večletne in vnete odbornici. podružnica poslala v Jugoslaviji živeči narodni ženi prisrčne čestitke z dostav-kom, da v nadomestilo darilca razproda podružnica med rodoljubi 500 srečk po liri in uporabi denar za obdaritev siromašnih šolarjev. Ob zakiučku se je tajnica imenom vsega odbera zahvalila našim narodnim denarnim uvodom in posameznim rodoljubom, ki so s svojo darežljivo roko in dobrohotnim srcem vedno radovolino naklonili narodni davek. Istočasno se je zahvalila uredništvu «Edinosti» ki je vselej brezplačno uvrščalo podružnične dopise in pozive. Blagahiičarka, gospa S t e p a n č i če v a, je podala obširno poročilo o gmotnem stanju ženske podružnice v dobi dveh let in pol, in sicer za 1. 1920, 1921 in Vt tekočega leta. Povedala je, da so prejemki za 1. 1920. iznašali 50.413 35 fir, stroški pa 46.641 25 lir. Prejemki za L 1921 so iznašali H.765'05 lir, d o čini so bili izdatki večji, iznašali so 13.010'65 lir. Za ti koče leto so prejemkr iznašali 3581 15 lir m so izdalki iznašali 5.616'90 lir, vsled česar si je morala podružnica pomagati z denarjem, ki je bil naložen v hranilnici1 izza 1. 1920. Skupni prejemki od januarja 1920. do junija 1922. so iznaisli torej 65.759 55 lir, izdatki pa 65.268 80 lir, tako da je v hranilnici naložena še svotica 490*75 lir. Sledila je^ržzprava o društvenih pravilih, po katerih se je podr. CMD preoenovala v podružnico novega «Sol. društvaZategadelj pripade le-temu gori omenjena v hranilnici naložena svota. V odboru nove podružnice ŠD so: ga Milka Mankočeva predsednica, ga. Marica Steparčičeva podpredsednica, ga Mar. Stare-tovc. blagajničarka gdč. Vrabčeva namestnica, gdč Savica Godina tajnica, ga Mirkova namestnica, ga Slavikova. ga M. Abramova in ga N. Agneletova odbornice, gos piči Martelan-čeva in Pfeiferjeva pregledovalki računov. Dvig pologov pri «Alien Property Cu-stodian» v Washir*gtonu, Nadzornistvo za izseljevanje opozarja vse tiste, ki imajo kako svoto naloženo pri gori omenjenem zavodu, naj se obrnejo nanj ali mu pišejo. Naslov: R. Ispettorato deli' Emigrazione, Trst, Via Cassa di Risparmio 12. Prekopavanje na pokopališču. Mestni municipij opozarja še enkrat, da se bodo prekopale vrste 28 do 31, grobovi tistih, ki so umrli od 28. maja do 7. septembra 1913, in da je do 15. avgusta čas, da se dvignejo nagrobni kamni, okraski itd. Nova planinska koča. Iz Ljubljane smo dobili vest, da se bo v nedeljo dne 30. t. m. slavnostno otvorila Erjavčeva koča na Vršiču. Vršič je dostopen iz Trente tudi Goricanom, ki bi se hoteli udeležiti te slavnosii. I Naaoikf Ulet. «SIov. plan. drufttvo* v Vipavi priredi, kakor ie objavljeno*, običajni * CM Izlet na Nanos dne 29. in 30. L m. Izletni prostor isti kot lansko leto t. j. 20 minut nad cerkvico s /. Hir onima. Skupni odhod z vodnikom iz Vipave gostilna Hrovatin ob 19. uri iz Št. Vida gostilna Rudolf ob 19 H iz Razdrtega gostilna F. Kavčič ob 20. uri. Za prej ali pozneje došle izletnike bo preskrbljeno z vidno markacijo (bar-vanimi količki) od orjentacijske točke cerkvice sv. Hironiina na izletni prostor. Raz-drška steza je temeljito popravljena (udobna tudi za neturiste). Prihajajoče bodo v dobrodošlico pozdravljali kresovi in večerna bakl;'ada (umetalni ognji, rakete, lampijoni, godba itd. V paviljonih bodo na razpolago različna okrepčila (vina, likerji, gorka tkava, ledeni malinovec, sveža voda, pecivo itd. V nedeljo zjutraj ob zori budnica. Ob y«8 uri sv. maša v zgodovinski cerkvici sv. Hironima, po maši zabava na izletnem prostoru. Strelne tekme, brzotek moških in ženskih za naneško prvenstvo, borba za prvenstvo na-noške vile, šaljiva pošta, godba, petje itd. itd. Opozarja se izletnike, da jedila ne bodo na razpolaganje, zato naj si jih preskrbi1 vsak za se. V interesu vsakega udeleženca je, da prinese seboj kozarce in prazne steklenice. Vljudno se prosi, da blagovolijo, zlasti večje družbe s dopisnico naznaniti približno število nameravanih udeležencev na «Slov. plan. društvo* v Vipavi, ali pa na naslov Edvard 2va-nut na Lozicah p. Št. Vid pii Vipavi, brez vsake obveznosti. Društvena vesti Krožek «Omladma» Trst. Danes ob 8. uri zvečer odborova se;a. Predsednik. Mlad. Ods. Lonjer. Danes zvečer ob 8 XA predavanje v novih prostorih. Predavata Ivan Cerkvenič in Srečko Pečar o «Športu». Načelstvo. MDP Sv. Jakob. Danes ob 21 reden sestanek članov in članic. Na dnevnem redu ste 2 I točki, razen drugih, manje pomembnih in si-J cer: 1. Zadnji dve prireditvi, 2. Prihodnji občni j zbor, ki bosta članstvo gotovo zanimale. — Bodite tečni in polnoštevilni. Fotografije delegatov na dan I. Mlad. kon-j gresa so zgotovljene in so na prodaj pri društvenem blagajniku. IV. Zabavni večer mladine. V soboto 5. avgusta priredi MDP Sv. Jakob svoj zabavni večer. Na sporedu so deklamacije, šaljivi prizori, igra, petje, tamburanje in sploh vse, kar more zabavati našo mladež. Da se vrši zabavni ve-| čr;r pri pogrnjenih mizah, ob priietni družbi , znancev, staršev, tovariešv itd. je umljivo. Toliko za sedaj. Odbor. Fojanski SokoL Bratje in sestre kateri se misli'o udeležiti vsesokoiskega zleta, naj si priskrbijo legitimacije pri br. podstarosti. Drugi, itaieri jo že imajo, naj se tudi javijo do 30. t. m. Na prijave po preteku toga dne se ne bo več oziralo. Odbor. !z tržaikesa življenja Eksplozija v telovadnici. V nedeljo ob prvih jutranjih urah, ko so šli nekateri* mladeniči po ulici Petrarca, so zaslišali močan pok; par trenutkov pozneje so pa zapazdH črn dhn, ki se je valil v gcitih oblakih skozi zamrežena okna telovadnice v isti ulici. Vsi prestrašeni so tekli pred telovadnico in si začeli — med komentarji — ogledovati položaj. Med tem časom so jim pridružili napol zaspani stanovalci — iz bližn'ih ulic, — katere ie spravil močan pok tako zgodaj na noge. Gledalci so spravili na Svetlo najrazličnejša domnevanja o detonaciji. Kakih dvajset minut posneje, ko je prišel na lice mesta neki policijski komisar, par kr. stražnikov nekaj policijskih agentov, ki so uvedli preiskave, se je ugotovilo, da se je razpočil v telovadnici dinamit. Dinamit je bil baje vržen v telovadnico od doslej neznane roke. Preiskave se nadaljujejo. Eksplozija je povzročila v telovadnici okoli 6 tisoč lir škoda. Samomor v Bošketu. Včeraj okoli poldne so pripeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice truplo Milana Esposita, starega 50 let, iz ulice Manzoni št. 2. Našli so ga zastrupljenega s karbelno kislino v Bošketu. Vzel si je življenje baje radi bede. * Dve nesreči. V nedeljo popoldne so pripeljali v mestno bolnišnico drj* Ivana Gelčiča, starega 39 let, stanujočega v ulici Belpoggio št. 1. Gelčič je padel — na Krasu — z motornega kolesa. Pri tem je dobil težke zunanje in otranje poškodbe. Tudi kolesar Josip Tomažfč, star 19 let, stanujoč v utci Donota št. 8, je padel v nedeljo v tržaški okolici s kolesa in se težko poškodoval. Pirpelial« so ga v mestno bolnišnico. Poskušen samomor. Včeraj popoldne okoli 4. ure so pripeljati v mestno bolnišnico zaseb-nico Almo Robba, staro 23 let, stanujočo v ulici della Ginnai tica št. 47. Ženska si je hotela vzeti življenje radi težk'h družinskih razmer V ta namen je zavžila nekoliko strupa. Rašili so jo domači. Dolge roke, kratke no£e. Odvetnik Ivan Ca-ne Iti, stanujoč v ulici Udine $L 33, se je kopal v nedeljo zjutraj v (kopališču «Savoia» pri sve- 1 tilniku. Ko je lol po končani kopelji proti do-| mu, se je med potjo zavedel, da mu je bUa ukradena iz notranjega žepa jope listnica « 600 lirami. Kdo mu jo je ukradel? Odvetnik je del j časa reševal to vprašanje, končno se je pa spomnil, da je bil v njegovi kabini — v kopališču — tudi neki sumljiv mladenič. Med tem j ko je odvetnik ugibal, kaj naj ukrene, da bo I dobil krivca čim prej v roke, je šel v n;egovo [ srečo mimo njega ravno oni mladenič, na kate-! rega je malo prej mislil. Odvetnik mu je velel, 1 naj se ustavi za hip, toda mladenič je v odgovor zbežal. Na vpitje odvetnika so ga pa pri,'eli • nekateri stražniki in ga nato peljali na orož-niško postajo v ulici deli' Orologio. Tam so ga preiskali. Pri njem so našli odvetnikovo ukradeno listnico. V njej je bilo še vseh 600 lir. Mladeniča, ki se imenuje Just Visetti, star 20 let, stanujoč v ulici del Bosco št. 48, so odpeljali v zapor -v ulici Coronea. Tatovi ▼ bifeju. V noči od nedelje na ponde-Ije so vdrli tatovi v bife Josipa Martovina na ■ valobranu in odnesli nekaj čokolade, slaščic, j sadja in več steklenic maršale v vrednosti 1700 lir. Tatvina je bila »vijena policiji. Pozneje je 1 bil aretiran v ulici Riborgo neki Rudolf Ri-j mini, star 41 let stanujoč v ulici Fornace št. 5. Ravno on je vdrl z drugimi tovariši, katerih imena pa noče izdati, v bife in se obložil z blagom. Policija zasleduje krivce, in išče čokolado, slaščice ter marsalo. Dva slučaja blaznosti V nedeljo sta bila pripeljana v opazovalnico mestne bolnišnice dva nesrečneža, katerima s,e je bila zmešala pamet: Alma M., stara 28 let, stanujoča v ulici Gavardo, in neki okoli 26 letni mladenič, čigar ime nam ni znano. Razdražen lev in njegov krotilec. Na prostornem zemljišču v ulici Miramar stoji | — par tednov sem — poleg nekaterih barak, gugalnic itd., tudi zverinjak «Diana». V njem leži mogočen lev, katerega razkazujejo ljudstvu. Krotilec zverine Amilcare Cervini, star 24 let, je nesel včeraj zjutraj — kakor po navadi vsak dan — levu nekoliko mesa. Zverina ni krotilcu še nikoli nič slabega storila; včeraj pa je razdfraženo skočila na njega in mu zasadila zobe v roko. Krotilec se je vestno osvobodil zverine ter je dobil za svojo rano prvo pomoč na rešilni postaji. Vesti z GorISkesa Bralno in pevsko društvo v Šmarjah pri Šta-: njelu priredi dne 30. t. m. veliko vrtno veselico! s petjem, veseloigro in plesom. Sodelujejo razna sosedna pevska društva. K obilni udeležbi vabi Odbor. Kogojev koncert. V Gorici, 14. julija. Mariju Kogoju gre gotovo v prvi vrsti zasluga, da je začel strokovno proučevati naše starejše skladatelje. Spored koncerta je bil tako sestavljen da bi imeli priložnost slišati samospeve starejših slovenskih skladateljev, končno pa tudi zglede iz svetovnega slovstva. Žal se je moral spored predrugačiti, ker banitonist Romanov-sky, ki je imel sodelovati, ni mogel dobiti potnih listov. Kdor je bil pa pri koncertu navzoč, je moral konstatirati z zadovoljstvom, da je Ljubica Sfiligojeva, naša goriška rojakinja na nepričovan način položaj s svojim nastopom krasno rešila. Svetujem prijatelju KogoHJ, naj drugič ne hodi tako daleč iskat sotrudnikov: «Das Gute liegt so n&h'.» Spored je bil sledeč: MaŠek: Podoknica, Adamič: Na tujem, Ipavec: Ciganka Marija, Kogoj: O težnost, Chopin: Lit vinska narodna in tri Brahm-sove pesmi: Že lahko srce spava, Brezuspešna pode knica rn Safična oda. Po krat&em od moru sta sledili recitaciji: Župančič: Prebujenje, Cankar: Gospod stotnik — m nato še samospevi: Beethoven: In cpuesta tomba, Tho-mas: Romanca iz Mi£noa in Btzet: Habanera iz Carmen. Sfiligojeva hna sijajen organ, naj si ga ohrani in izpolnjuje. Lahko rečem, da je bilo občinstvo izredno zadovoljno, ko vem iz prakse, da se navadno hjudje ne morejo navdušiti za koncert brez zborov ali orheatra. O Kogofu smo mnenja, da spada gotovo med najboljše improvizatorje in odveč bi bilo omenjati, kako je spretno spremljal dobre recitacije Karola Široka. Doktorič. Iz Avbera. Pevsko društvo -Kraški vrh» nam javlja, da se prireditev, napovedana za 30. t. m. vsled prepovedi civ. komisarja ne bo vršila, ter da se prenese na nedoločen čas. Vesti Iz Istre Škofijski urad ▼ zvezi s fažisti. Iz «Pučkega Prijatelja« posnemamo sledečo vest: Nedavno od tega je pisal župnik g. Anton Janko škofu Pedcrzolli-ju v Poreču, naj mu javi, ako se lahko povrne iz svojega prognanstva v domovino. Našim čitateljem bo znano« kako je bila pri vseh istrskih faijih izdana za njim tiralnica, da je bil prisiljen zapustiti rodno grudo ter iti v prognanstvo. Sedaj je dobil za odgovor, da so razmere žalibog take, da bi mu bilo vsako delovanje v duhovnem pastirstvu nemogoče. Največ je g. Janka razžalostilo dejstvo, da so za njegovo pismo takoj doznali porvški fašisti ter takoj javili svojim prijateljem v Sv. Lovreč, f naj jeh takoj obvestijo, čim bi se g. Janko vrnil v Sv. Lovreč. { Književnost In umetnost Uredništvo ^Jadranskega Almanaha» prosi nujno vse one kulturne delavce, ki so obljubili sodelovanje, a še niso doposlali svojih prispevkov, naj to store čimprej (rokopise zbira Fr. Bevk, Gorica, V. Carduccf 2), ker gre delo v najkrajšem času v tisk. DAROVI Za ^Dijaško Malico* so darovali: Zora Ker-šcvan L 30, Jožefa Fornazarič L 10, Franica Siiič L 20, Judita Siiič L 20 in Sreaka Možetič I L 20, vse v Parizu. Denar hrani upravništvo. Borzna ©srsKšia, Tuja valuta na tržaškem trtfu* Trst, dne 24. julija 1922. ogtske krone . ................1.4'».— 1.50 avstrijsko-nemške krone...... —. 9.--.12 češkoslovaške krone .............47.40,— 48.15 dinarji .. ..............26.7b.-~ 27.25 le jI . u..........................13.50.- 14.f0 marke.............* 4 22.— 4.50 dolartl..........................2«. 15— 21.40 francoski franki.........18 ) 50.-181.— švicarski franki...........4 ti.—.—415.« angleški funti papirnati ...........95.20.— 95.50 angleški funti, zlati..............104.75.—100.75 napolconl . , , , ...............84.50 Tečaji« Trst, dne 24. julija 1922. 'airanrt« banka.............. 129 Cosutlcti •••••••• 292 Dalmatia 32<> Gerolimieh ................1515 Libera Triestlna . . ............465 ...........*............1210 Lusslno ••••»•••••••*•*••• 635 }?artinolieh 136 Oceania .*•»•»•■•••••••••• 175 Premuda •••••»«•••••••••»• 365 Tdpcovich .................225 Ampelea 567 Cement Dalmatia . .................310 Cement Spalato . ..............246 Niaii ©glasi se računajo po 20 stotiak beseda- — Naimanpta pristojbina L 2'—. Debele *.rke 40 stotink b**« te da. — Na{m»R)ša pria toibina L 4*—. Xaor (šč<; sluibo. plača polovično ceno. HIŠA z gostilr-o in vrtom se ugodno proda. Vstop takoj prost. Pojasnila v gostilni «Uni-verso* via Valdirivo št. 19. 1424 MOTORNI MLIN, 12 HP d^bro ohranjen, vz-drži 12 ur, se ugdno proda. Bresi 23. Buzet. 1422 VTNIČAEJA iščem take) za nastop službe na mojem posestvu v Zagrebu (3 orali vinograda m 3 orali sadovnjaka.) Ta mora bili popolnoma vešč in izučen v vinogradništvu in sad arstvu ter mora dokazati, da je že izvršil tako službo. Vrhu tega mora biti pošten in se razumeli tudi na ostalo gospodarstvo. Ponudbe naj se pošljejo na dr. Ivana Juriša, odvetnika v Zagrebu, Nikoličeva ulica 4. 1421 ZA GOSTILNE in kavarne: najboljše esence za rum, cognac, likerje,'malinovec ima lekarna v II. Bistrici. 28/3 KRONE plačujem višje nego vsak drugi. Pon-dares št. 6, I. nadstr. 1210 POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, žimnice 30, chiffoniers 220.—, penočne omarice 50.—, žimnice iz do4ge volne L 140.—, izredna prilika. Fotideria 3. 1394 POPOLNA SOBA L 700.—, brestova 1400.— in druge bukove, se prodajajo v Fonderia 3. 1395 20LETNO DEKLE vešča šivanja, išče službe pri majjmi slovenski družini. Naslov pri upravništvu. 1414 ŽABNICE, angleške ključavnic«, Jclju«, mizarske klopi, obliči, pile, žage, žeblji, vijak* z matico in r~ kocko itd. Zaloga »^Ur,^ via Fabio Filzi it 17. Kjg HISA z lepim vrtom blizu tramvajsko postaj« via deli'Jstria, se ugodno proda. Via Madon-nia 4, II. od 3 do 5. 1420 POZOR! Krone, korale, zlato, piatin in zobovje po najvišjih cenah pljuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, i 16 F2BTELL1 UVELIMA Gorica - Raštelj št. 5 - Gorica ielezsič&a, steklo, porcelan in kuhinjske pslretšcine Na debelo. (44/15) Na drobno. Posebni pogoji za prodajalce. RflZGLRS. Kr. notarijat kot sod. komisarija v II. Bistrici naznanja, da se bo vsled predloga dedičev po Antonu Fabecu iz Trnovega št. 49 vršila prihodnjo nedeljo, dne 30. julija 1922 dopoldne ob 11. uri v notarski pisarni v II. Bistrici prostovoljna javna dražba zemljišč vi. št. 71 in 351 k. o. Trnovo v cenilni vrednosti 11.950 h, katera cena je tudi izklicna oena m pod katero se ne bo prodajalo. Posestvo obstoji iz hiše št. 49, gospodarskega poslopja in 8 zemljiških parcel in tvori samostojno kmetijo. Najprej se bodo prodajale posamezne parcele, na koncu se bo poskusil doseči višji ponudek za celo skupno posestvo. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami v notarski pisarni v II. Bistrici. 479 Notarijat kot sod. komisarijat v II. Bislrici. Srebrne Krona m zlato plačujem po najtflšjlli cena!) ALOJZIJ m Trsi; Pitizza mMM It. I 8 (prej Barriera) to se pravi po slovensko ¥EtHSk STilSHA. Zastopstvo in zaloga K. KflHAiC, Sv. Peter no Krasu. Pretino se od očite za kritje streh, vprašajte za vzorce in proračun. (486) -------------j-v^ff^^BK''? ® WMC!itSM Globoko užaloščenega srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ia ruancem prežalostno vest, da je naša iskreno Iju ljeoa mati, tašča, Htur.i muti, gospa v dobi 56 let. po di«lgL in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi. mirno v Gonpodn zaspala. Zemeljski ostanki predrage pokojnica se bodo prenedli v ' or«-k, dne 25. t. m., < b 17. uri. iz hiše žalosti ulica Coroaeo št. 1 v ctrkev i.ovcga Sv. Antona in od tam na pokopališče v lastno grobnico. TRST, 21, julija 'S22. Ivanka BckSeva, hči. AngeS Dekiavs, zet. Darko Dekltva, vnuk. Brat. sestra in o-.taii sorodniki. 75/5 Brez posebnega obvestila. Novo porrrtmo podjetje Trst Cor*o V. III. 47. PODLISTEK L S. TURGENJEV: RUDIN 49 (Iz ruščine prevedel Itu Vook.) — To bo težko, — je rekel Rudin in je vstal. — Oprostite, — je pristavil: — sedaj ne morem poravnati dolga, toda kakor hitro se vrnem v svojo vas ... — Pustite to, Dimitrij Nikolajevič! — ga je prekinila Darja Mihajlovna: — kako da vas ni sram!... No, koliko je ura? — je vprašala. Pandalevski je privlekel iz telovniškega žepa zlato uro z emaljetn in pogledal nanjo, nagnivši previdno svoje rdeče lice na trdi In beli ovratnik. — Dve uri m triintrideset minut, — je rekel. — Treba se je obleči, — je pripomnila Darja Miha jI ovna. — Na svidenja, Dimitrij Nikoia jevičl Rudm je ostaL Vas razgovor med njim ia Darjo Mihajlovno je nosil posebni pečat. Na ta na£n ponavljajo gledališki igralci mrofo vlogo, tako m izmenjujejo diplomati yk konferencah že prej določene fraze... Rudin js odieL Sedaj je izkusil, kako od-pkrre svetski ljudje človeka, ki jim ni več AOftrcbciL Niti ga ne brcnejo, ampak ga zavržejo, kakor se zavrže rokavica po plesu, papir konfektov, ali kakor ničvredna srečka po loteriji. Kmalu je spravil svoje reči in nepotrpež-Ijivo pričakoval trenotka odhoda. Vsi hišni so se zelo začudili, ko so zvedeli o njegovem sklepu; celo posli so ga začudeno gledali. Basistov ni skrival svoje žalosti. Natalija se je očividno izogibala Rudina. Prizadevala si je, da se ne bi srečale njune oči; vendar pa mu je uspelo vriniti ji pismo v roke. Pri obedu je Darja Mihajlo-vna še enkrat ponovila, da se nadeja njegovega drugega obiska pred svojim odhodom v Moskvo, toda Rudin ni ničesar odgovoril. Največ je ž njim govoril Pandalevski. Ruk dina je večkrat zasrbelo, da bi skočil nanj in mu raztrgal cvetoči in rdeči obraz. M-He Boncourt je večkrat pogledala Rudina z lokavim in čudnim izrazom v očeh: ta izraz se večkrat opazi v očeh starih, razumnih ujedljivih psov... «Ehel — se je zdelo, da govori sama pri sebi: — tako je torej s tebojl* Končno je bila šesta ura m napregli so Rudinov voz. On se je začel naglo poslavljati od vseh. V duši mu je bilo zelo ogabno. Pač ni pričakoval, da pojde na tak način iz te hiše: kakor da so ga izgnali... »Kako je prišlo do tegal In 6eom se mi je tako mudilo? Sicer pa bi se itak tako končalo* — je premišljeval, ko 'f klanjal na vse strani s prisiljenim nasmehom. Zadnjič je pogledal Natalijo in srce se mu je skrčilo: njene oči so bile vprte vanj z žalostnim, poslovilnim očitanjem. On je naglih korakov pohitel po stopnic cah in skočil na voz. Basistov se je ponudil, da ga spremi do prve postaje in sedel je k njemu v voz. — Ali se spominjate, — je začel Rudin, ko je prispel voz iz dvorišča na široko cesto posajeno z jelkami: — ali se spominjate, kaj govori Don-Kišot svojemu oprodi, ko gre iz dvorca vojvodine? «Svoboda — pravi on — dragi prijatelj Sančo, je eno izmed najbolj dragocenih človeških dobrin, in srečen je oni, komur je nebo podarilo košček kruha, da se mu ni treba zanj nikomur oddolžiti!» Kar je Don-Kišot tedaj čutil — to čutim sedaj jaz ... Daj Bog tudi vam, moj dobri Basistov, da bi nekdaj doživeli takšen občutek! Basistov je stisnil roko Rudinu in pošteno mladeničevo srce je močno bilo v raz-neženih prsih. Tja do postaje je govoril Rudin o človeškem dostojanstvu, o pomenu resnične svobode, — govoril je ognjevito, lepo m resnično m ko je prišel čas ločitve, se Basistov ni mogel več premagavati, ampak ga je objel okoli vrata in zajokal. Tudi Rudina so ohKle sobe; toda ni jokal zato, kar se jd*poslavljal od Basistova, temveč SO Uc nieiove sobe solze samoljubjau ADRIA SANDALI s o najprimernejše obuvalo v dnevih vročine, ADRIA SANDALI SMJT111"""""" """ ADRIA SANDALI so najcenejše obuvalo. Adria čevlji VJL/ Adria tevlii za turiste vseh vrst Mi It aoSII (vtise M za fi2t 131 iE M'nm . Anhim „ndnbira clm>t BtULlIi IH M, tlllll ID z mm mmm, mm\ ^ggg^F m pg HK|KB lB i UHIji UMi, ^ Hujšem očiiaja. mttnljifi. • CDje BJjiisp. Izdelale edino domače zadružno industrijsko podjetje te stroke Čevljnrska zadruga v Mirnu pri Gorici Lastne prodajalne: tao Gorica, Cerso Vsrdi 321 bili Cntralae nnjiliiH diflt liiUis Vrta. iatao). Trst, Via Rettiri 1, bfin magistrala. RazpoSilja se na malo in veliko tudi iz tovarne v Mirna.