¡SLOVENSKI" TEDNIK _ 0 • Año VII. No. 308 "EL SEMANARIO ESLOVENO" rw 10 Leto - Año VII. Uredništvo In upravništvo °alle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 36G7| ^Prejemanje strank vsak dan od 15.—18 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— Cena 10 ceufc. | S I TARIFA REDUCIDA « S I FRANQUEO PAGADO o Er I O < 1 Concesión 1551 Vojna Evropskih Diplomatov Avstriia ie mmh pot Habsburžanom Diplomatični boji med evropskimi državami So v polnem razmahu. Eden drugega skušajo Prekositi s zvijačami. _ Listi pišejo z debelimi črkami, na dolgo in 8lroko o teh bojih, dasi ne povedo nič jasnega, Samo ljudstvo držijo v napetosti in pričakovanju. Italija se ne da odvrniti od svoje namere v ■Afriki. Ustraja trdno na stališču, da so v Abe-Sl*iji sužnji katere mora osvoboditi, kot je Osvobodila Primorsko... Neki nevjorški poi'o-Sevalec, ki je sam prepotoval deželo, pravi: "Če »idiš bedo evropske brezposelne mladine, izgubiš ves strah pred abesinjskim suženjstvom. Ti ^"dje imajo od česa živeti in njih delo je lažje 0(I dela kitajskih kulijev ter japonskih pridelovalcev riža — ki jih vendar ne smatramo za Kllz'ije____" In štiridesetmiljonski italijanski nai'°d je kaj drugega kakor suženj italijanske-1,1,1 kapitalizmu, ki je spretno organiziran pod ^šistično-nacionalno krinko! An gleški kapitalisti so izprevideli, da če se Jtalijanski kapitalizem premočno usidral v Afriki, bi bilo to zguba zanje, dasi ima angleški %perij eno tretjino afriške celine v svoji po-Zato skušajo na vsak način pridobiti •"ancijo na svojo stran, ki ima v posesti dru-60 tretjino Afrike. Ogleda, da se angleški diplomatje kesajo, ker 80 tako nepremišljeno podpisali pomorsko po-^° pos'anKtvo, ki ga bo ponesla v Afriko. Ps>nci so že skoro pokrfstjanjeni, sedaj jim "'«njka t Uro "tati samo še spoznanja dvatisočletne kül- diplomatje so pripravljeni se se-'tali'- Z a^es'niskimi zastopniki. Na meji med Z(,;j««*ko kolonijo in Abesinijo pa se zdaj pa lajfc ' obmejne straže, kar vsakokrat narok" P°Vzro5ij° Italijani, da imajo ves čas pri tiec Vzr°k, da morajo temu enkrat narediti ko- An8leŠko "•iPitalist vodilno časopisje, ki je v rokah Üja mogočno izjavlja, da se mora Ita- bil0 *j°kwiti odločbam Društva narodov. To bi ji uk°rekoČ pravilno, ampak Anglija, če se tua¡ \ la 1)1 društva narodov česa ne dovolila, ,1( .( . le na lastno odgovornost. Tega seve-ej0 Vldeti, ker vsak raje kaže le na dru- Te dni je prispel v London zunanji minister Titulescu, kjer se bodo razgovarjali o zunanji evropski politiki, s posebnim ozirom glede stališča Male antante. Severnoameriški diplomatje prikimavajo e-den drugemu, da bodo svetovne velesile prišle do tega, da bo treba napraviti splošne dogovore, glede oboroževanja na morju. Menda so mnenja, da če se bo vse izdalo za vojno brodov-je in letalstvo, pa za drugo orožje na kopnem ne bo ostalo nič; treba pa je tudi industriji topov in municiona pomagati, ker s tem se pomaga delavstvu, ki je zaposljeno v tem obratu... ' w.-iwas Te dni je prišlo do ponovnega konflikta med Rusijo in Japonsko. Ker so Sovjeti pokazali, da se ne pustijo prav nič izzivati, so se Japonci potuhnili ter so imenovali generala Jiro Mimami, ki je vodja okupacijskih čet v Mandžuriji, da preišče zadevo. Japonci pravijo, da bo to bolje kakor če bi poslali diplomate v Moskvo. Grška republikanska vlada je imela zborovanje s svojimi poslanci in so se zedinili, da so pripravljeni na obnovitev dinastije, da pa ne more grškega prestola nikoli zasesti kaka ženska. Hitler je izjavil, da dokler ima doma še vse v neredu, ne bo sanjal o kakih kolonijah in da je popolnoma izmišljeno, da Nemčija tajno deluje za pridobitev nekdanjih kolonij, ki jih jo vsled poraza v svetovni vojni izgubila. Neki francoski turist pa poroča, da je otok Heligoland tako utrjen, kot ni bil še nikoli. Ima 30 m. pod morsko gladino izkopane utrdbe, ki so obdane s 50 čevljev debelim cementnim obzidjem. Na tem otoku so tudi druge moderne iznajdbe, ki so namenjene za bodočo vojno. Tz-delovatelji municiona in strupenih plinov da delajo noč in dan. Vse to vodijo nemški častniki. Ta teden se bodo pričela pogajanja med Nemčijo in Francijo za obnovitev trgovine. Nemčija pravi, da ima Francija velike koristi, da je v dobrih trgovskih odnošajih z njo. Anglija bo podpirala, da se stalni naspronici lepo pogodita. Francija se diplomatično izmikuje angleški prijaznosti in pravi, da jo vežejo z Italijo nekatere pogodbe, ki jih mora upoštevati, da pa je pripravljena potom diplomacije za nadaljne razgovore. Poljski zunanji minister polkovnik Beck je napravil obisk v Berlinu, ki pa mu politični krogi v Parizu ne dajejo posebne važnosti, liazgovarjali da se bodo najbržf o čehoslova-šlco-ruski zvezi, kar pa se tiče vzhodnega pakta sta si tako Nemčija in Poljska edini. Poljska ima velike skrbi tudi glede Dan-zig-a. Danzig je velikega trgoskega ter gospodarskega pomena za Poljsko. Če hoče ohraniti to pristanišče, je prisiljena zgraditi več vojnega brodovja. Zadnjo je bilo kupljeno v Franciji. Sedaj pa bi bila Nemčija rada, da kar bi rabila vojnega brodovja, da bi ga izdelala Nem- Habsburžani se lahko povrnejo v Avstrijo in kot kaže se jim sistematično pripravlja pot na prestol. Enkrat je vlada že dovolila, da se lahko povrnejo v Avstrijo, seveda samo kot navadni državljani kar pa je bilo pozneje razveljavljeno. Današnja vlada ni ravno naklonjena za vzpostavitev monarhije, vendar upata nadvojvoda Otto in njegova mati Žita, da ko bosta enkrat v Avstriji, se bo dalo polagoma tudi na prestol zlesti. , Za enkrat še ni znano kedaj se imajo namen povrniti na Dunaj bivša cesarica in nje sin, vendar je znano, da je vlada izjavila, da ni treba čakati, da bi k temu uradno tudi velesile pritrdile. Nekateri so mnenja, da Anglija ne bo temu nasprotovala, Francija bo molčala in Italija bi bila tega naravnost vesela, ker upa na ta način odvrniti nevarnost, da bi se Nemčija z Avstrijo povečala^ in da bo tudi Jugoslavija bolj popustljiva od kar ima novo vlado. Doslej je vladalo načelo Male antante, da povratek Habsburžanov pomeni mobilizacijo njih čet. Velesile so se v Stressi pogodile, da mora Avstrija ostati neodvisna in je zato dobila posebno dovoljenje za oboroževanje. Vsem je znano kako so nemški nacijsti ubili Dollfussa ter tako hoteli z enim zamahom zavzeti Avstrijo. Italija; in druge velesile bo storile vse, da se to ni zgodilo. S tem s» velesile vzpostavile protiutež nemškemu pritisku na srednjo Evropo. Še najbolj varno pa da bi bilo po mnenju velesil in o tem so tudi na konferenci v Stressi govorili, da se vzpostavi re-stauracijo Habsburžanov. v. Naravno je, da se bodo države, fci teorijo Malo antanto branile povratka Habsburžanov na avstrijski prestol. Ne toliko radi zadeve same na sebi, temveč zato, ker bi se brez dvoma pričele z versko propagando med preprostim ljudstvom, da se vsa katoliška srednja Evropa prične zbirati okrog Habsburškega žezla, čijij. To. je seveda čudna logika, ampak danes je. v. tem kapitalističnem sistemu vse mogoče. Nemčija, ki je* na kopnem in na morju najbolj nevarna Poljski, bi za denar seveda, zgradila. Poljski, vojno brodovje. To je treba razumeti tako: Poljska finančno ni tako močna da bi mogla zgraditi brodovja, ki bi kljubovalo nemškemu mogočnemu brodovju. In če so z Nemčijo v dobrih odnošajih ji tega niti treba ne bo in bo tako ostala po mnenju poljskih diplomatov, ovca cela in volk sit. Vsekakor je polkovnik Beck izjavil v Berlinu, da je Poljska tudi dobra prijateljica Francije in s tem namignil, da za vsak slučaj lahko računajo nanjo, če bi Nemčija omalovaževala poljsko stališče. Sicer pa je zadnje čase Hitlerjeva politika napram Poljski ter Baltiškim državam zelo miroljubna, STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 308 Poljski zunanji minister v Berlinu Da so koncnoveljavno prepriča o Hitlerjevem mnenju glede oboroževanja na baltiškem morati ter pomena nemško-angleške pomorske pogodbe, kakor tudi o češko-francosko-ruski zvezi, je v sredo zjutraj prispel v Berlin Poljski znnanji minister Beck. Na postaji ga je sprejel nemški zunanji minister pl. Neurath z predsedniškim ter državnim tajnikom. Hitlerjeve osebne čete pa so mu napravile pred postajo špalir in častnik mu je v liitlerjevem imenu izrazil dobrodošlico. Že dopoldan je Beck konferiral z Hitlerjem in so bili prisotni tudi, zračni minister in pruski ministerski predsednik Goering. Medtem je krožilo nad poslopjem 36 napadalnih letal. Hitler je povabil Beclca na kosilo kakor tudi ves nemški in poljski diplomatski zbor. Slepci pred papežem Petdeset slepcev oslepelih v svetovni vojni je bilo sprejetih s svojimi družinami od papeža ta teden. Potem ko so bile odpravljene običajne ceremonije, je imel papež nagovor, ki ga je zaključil: — Vaša žrtev za domovino ne bo nikoli pozabljena. Vojni veterani so našim srcem zelo dragi. Človeku, ki prosto misli, se čudno zdi, da papež tako govori; saj v svetovni vojni se niso borili proti nevernikom temveč so bili po večini krščanske vere, ki so se medsebojno klali. Papež pa govori, kot da bi bilo to Bogu do-padljivo! Moskva. —• Dva častnika rdeče vojske sta dosegla rekord v letalstvu. Poletela sta v zrak 8.271 metrov visoko. Dunaj. — Kot poročajo se bo bivše cesarica Žita povrnila s svojimi otroci na Dunaj. Ostal bo v tujini samo prvi sin Otto, in to toliko časa, Veliki ZaV0(l dokler ga ne pokličejo v Avstrijo kakor cesarja. JJpa, da se bo to kaj kmalu zgodilo. Berlin. — Nemški uradni časopisi so izjavili, da sta se Hitler in Beck pogovarjala glede političnih in gospodarskih odnošajev med obema državama, kakor tudi da sta govorila o splošni evropski politiki. Italijanski tisk je napadel Anglijo Anglija je predlagala, če Italija ne preneha s svojimi nameni v Afriki, da se jo gospodarsko blokira in na ta način prisili k temu. Ves italijanski tisk je pričel z ognjevito časopisno vójno ptoti Angleški. Uradno glasilo italijanske vlade "Giornale d'Italia" bere levite Angliji takole: —Če bi se Italijo gospodarsko bojkotiralo, bi se s tem zharljal ekonomični položaj cele Evrope in bi ne bila Ttalija tista, ki bi največ to občutila. Zakaj se Anglija ni prej toliko brigala za afrikanske sužnje? Zakaj Anglija ni predlagala bojkota Japonski takrat ko je Kitajska v Ženevi protestirala proti njej? Ivaj je ukrenila za časa vojne v Chaku? Zakaj je Anglija podpisala z Nemčijo pomorski pakt, ko je vendar malo prej podpisala pogodbo za ne napadanje? Zakaj poživlja Anglija sedaj Družbo narodov v zadevi Abesinije? Anglija odgovarja: — Nam je na tem, da je ves Afriški kontinent svoboden v dobro domačega ljudstva (¡) Voditelji Abesinije, da so prijatelji Anglije in da ima nad jezerom Tsana kontrolo in da konečno ni ta voda neobhodno potrebna za trgovino bombaža v Egiptu. Angleški dnevnik "Daily Telegrapli" piše, da obstoja med Mussolinijem in Lavalom tajna pogodba glede Afrike, ki sta jo sklenila v januarju ob priliki ko je bil Laval v Rimu. Že takrat je rekla Francija, da njo ne briga drugo kakor železnica iz Djibouti-ja do Addis Abeda, drugače pa da ima Italija popolnoma svobodne roke v Afriki, kar se tiče Francije. POTUJOČI ANGLEŠKI MINISTER EDEN BO PONOVNO OBISKAL PARIZ Anglija jo je s svojo zunanjo politiko precej dobro polomila in sedaj ne ve kako bi se potegnila iz zagate. Še bolj kakor interesi v Afriki je briga sedaj, da bi se popolnoma ne odtujila Franciji in zato bo ponovno poslala v Pariz ministra Edena. argentinske vesti kajti to akcijo podpira tudi Vatikan, ker sta Otto in njegova mati zelo vneta katoličana, ker upata na ta način najprej doseči svoj cilj. Pri vsem tem! Nemčija zaenkrat molči, dasi je jasno, da nikakor ne bo tega početja mirno gledala. Še bolj kakor Nemčija pa bi bili Ju-^ goslavija in Čehoslovaška v nevarnosti, da se prične v njih državah z notranjimi nemiri, ki bi jim dajali navodila in povoda iz Dunaja in Vatikana. Spričo tega je pričakovati ponovnih političnih dogodkov v Evropi. Če bodo zapadni Slovani iskali rešitve in obrambne pomoči pri Nemcih, bi bilo to iti z dežja pod kap. Zapadni Slovani bodo lahko politično*. kulturno in gospodarsko napredovali le, če se bodo zvezali z vzhodnimi Slovani. Sofija, Bulgarija. — Na Bolgarskem ponovno grozi ministrska kriza. Opozicija hoče da se najmanj dva kraljeva ministra unakneta. Vlada je v zagati, ker se na vojsko ne more preveč zanesti; en del namreč je za kralja drugi pa za republiko. , ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI ANALIZE urinn brezplačno. Analizo krvi, Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO:, zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasten.ia, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadol, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 ,'BJSl 'iftr - V poslanski zbornici V četrtek ob 15 uri in pol je pričela poslanska zbornica s svojim zborovanjem. Govorili 'so razni poslanci o potrebi izvršitve nekaterih del kakor tudi o koruznem in živinskem trgu. Neki poslanec se je jezil, da v razne denarne zavode en poslanec nima upogib da, in da mu je marsikaj prikritega, da ne m0" re študirati, kako bi se dala ta ali ona za" deva rešiti. Razpravljalo se je tudi o državnem zemljišču, o zaščiti naseljenega ljudstva ter njih0' vih interesov. Nekateri gobernadorji delajo 1 ljudstvom kar se jim poljubi in poslanec je prečital protest proti gobernador ju Acuña. Citiral je nadalje z nekega proračuna: god' ba stane toliko, godba stane toliko... in to O* tak način kot bi se norčeval. Imam pa še druge dokaze v rokah je nadU' Ijeval poslanec: pijača toliko..., pijača toli' ko.... Pa so bili morda uradni prazniki, je ug0' varjal drugi poslanec. Ne bo tako, je nadaljeval prvi poslanec. ^ zopet je pričel naštevati visoke svote denarj" ki so se izdale za šampanjc. Medtem ko se gobernador opaja s dragih1 pijačami, je nadaljeval, ljudstvo v Misión?5 gladuje. Tudi vi imate boljšo srajco, kot jo mnogi n1' ti nimajo, mu je spet zabrusil drugi in tako sf je pričelo prerekanje na vse konce in kraje, d" kler ni predsednik zbornice pričel mahati ' zvoncem in s tem pozival poslance k miru. Vihar pa se ni polegel. Desničarji in lev' čarji so se pričeli prav pošteno obdelovati desnice je nekdo zabrusil levici, da so vsi & nedavno pobirali smeti po ulicah in sedaj prišli v parlament delat zgago. 1> s« PEKI STAVKAJO Še ni končala stavka mizarjev, ko je izbri^j nila stavka pekov. Raznoševalci kruha so h''1 tako malo plačani, da je skoro neverjetno, tifiF tem ko so njih gospodarji delali velikans^ dobičke. Če bodo peki dobili stavko ali ne je predvs«'^1 odvisno od odjemalcev kruha. Zato vsi ki so vam raznoševalci naročili, da ne jem*1' kruha od drugega kakor od njega, storite tako, četudi bi morali biti par tednov brez krl1 ha. S tem boste pripomogli do njihove j * - - -«gffi vice. : - Trgovina vina in jestvin Cen. rojakom se priporočata brata KURINČIČ ulica CHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires Telefonična in druga naročila se dostavlja* jo na dom Ob nedeljah vhod Castro 2296 GOSPODARSTVO mestna kronika piše Zadr.: Stana napravila 590 miljonov Dinarjev škode. iz Ju goslavije poročajo, da je v prvi polovi-Cl '«aja prišla tako velika slana, da je napravila v celi državi nad 590 miljonov dinarjev "kode. Najobčutneje so bile prizadete dunav-ska in dravska banovina. V dunavski banovi-111 so izračunali 270 miljonov škode, ker je uni-ot'nih 95 0|0 vinogradov v nižinah in skoro vsa setev pšenice. V dravski banovini pa računajo 100 miijonov škode, kar je, če vzamemo maj-obseg zemlje, zelo velika nesreča. V nekaterih krajih je uničena tudi turščica in so zemljo vnovič preorali. Vendar pa se je radi lepe vremena rastlinstvo nekoliko opomoglo in s tem iznianjšalo škodo za kakih 30% a jo še Vedno cenijo nad 400 miljonov Dinarjev. Razstava krompirja. 27 julija pa do 4 augusta se bo vršila v ^uenos Airesu, pod pokroviteljstvom Cámara '-'Ferial de Patatas, razstava krompirja in krompirjevih izdelkov. To je prva razstava te ^rste v Argentini. S^sa povzroča škodo. Suša ki vlada v notranjosti Argentine že Precej časa, zelo zavlačuje sejanje jesenskega z'ta in onemogoča že sejanemu, pravo razvitje, radi premalo vlage. Ako ne bo v kratkem dež-napovedujejo strokovnjaki, za prihodnje leto, slabo žetev. žit° sa Grčijo in Španijo Grška in Španska vlada, so sklenile kupiti ^ Argentini, vsaka po sto tisoč ton pšenice, pravi "bi preveč obogateli", ako se jim u8odi. t>0tra žeter v Evropi. ^ednárod ni Poljedelski urad pošilja med "V(>t statistiko, glasom katere bo prihodnja že- IPV v, v Evropi za 50 miljtnov bušljev večja kot aasko leto. (če bo šlo po sreči). DRZNI NAPADALCI Tatovi in napadalci, smatrani kot pravi profesionalci so se zadnje čase podali na "delo" izven Buenos Airesa, kjer imajo zaradi pomanjkanja policije več upanja na uspeh in tudi na beg. Pretekli torek so trije neznanci, ki so bili do zob oboroženi pri belem dnevu napravili kar troje napadov. V Remedios de Escalada so napadli 27 letnega A. J. Paredes kobradorja (iz-tirjevalca) "Chade" in mu pobrali svoto 700 pesov. Paredes se je malo po deseti uri zjutraj namenil vstopiti v hišo štv. 5480 v ulici Pavón ko so mu nenadoma zastavili trije neznanci pot in z pištolami v rokah zahtevali izročitev denarja, kar je seveda moral storiti. Z denarjem v rokah so se spustili v tek proti blizu na-hajajočemu se kamijonu in prisilili njegovega lastnika izstopiti, nakar so jo s kamijonom odkurili. Uvideli so pa, da gre prepočasi, zato so po nekaj času zastavili pot avtotaksiju, ki je sledil pogrebu. Prisilili so šoferja, da je izstopil in so odšli z njegovim avtom, proti La-nus-u, kamor so pridrveli z vso naglico. Vozeč se po mestu so prišedši do vogala ulic Liniers in Borguesteim opazili nekega človeka in sklenili, da še njega napadejo. Izstopili so in mu z navadnimi grožnjami smrt ali denar, odvzeli svoto 75 pesov in uro, nakar so zopet šli v avto in kmalu izginili. Pozneje so pustili avto na križišču ul. Bolivia in Cnel. Sayos. Zadnje napadeni 25 letni Albert Besada se je podal na policijo, kjer je zadevo javil oblastim, ki vrše tozadevno preiskavo. Po opisu, šoferja in kobradorja se zdi, da poznajo enega izmed nn-dalcev in upajo, da bodo vsak moment padli v roke pravice. Vendar se to do danes še ni zgodilo. POLICAJA JE IZVABIL IN POREZAL V prvih jutranjih urah preteklega pondelj-ka se je neki mladenič, približal policijskemu stražniku V. Lanosa, ki je stal na križišču ulic Cangallo in Castelli ter mu javil, da se je v bližnjem hotelu na Cangallo 2716 ravnokar dogodila neka nesreča zaradi česar ga prosi naj nemudoma intervenira. Stražniku se je čudno zdelo fantovo obnašanje medtem ko mu je go- voril, vendar pa se je vršeč svojo dolžnost, Jta-koj napotil v njegovi družbi proti omenjenemu hotelu. Komaj pa je vstopil v vežo je mladenič potegnil iz žepa nož in začel z njim udrihati po rokah policaja hoteč mu odvzeti revolver. Slučajno je prišel mimo neki moški, ki je namah opazil v kakšni nevarnosti se nahaja Laposn in mu priskočil na pomoč. Obema se je koneč-no posrečilo užugati srditega fanta nakar ga je stražnik odpeljal na bližnjo komisarijo, kjer se je izkazalo, da je 17 let star Luis Dale. Ker je njegovo vedenje abnormalno domnevajo o-blasti, da je živčno bolan, radi česar so ga prepeljali v opazovalnico. S KOLOM PO GLAVI Kot stalno poročamo imajo lesni delavci že precej časa stavko. Žalostno pa je, da ni nikjer sloge in edinosti kar seveda onemogoča v veliki meri dosego vsake stvari. Tako je tudi z mizarji. Medtem ko ogromna množina delavcev stavka je zopet med njimi dosti takih, ki se jim zdi, da bodo takoj stegnili pete ako zgu-bé par dni dela. Med takimi je bil tudi 42 letni Angel Colom-bonora. A se mu je slabo obneslo. Ko se je pred par dnevi napotil proti tovarni pohištva, ki se nahaja v ulici Sadi Carnot 9G0, kjer je delal, ga je eden stavkujočih tovarišev napadel in mu z kolom zadal par krepkih udarcev po glavi nakar je pobegnil. Angel je naznanil napad na policiji, in opisal napadalca, ki ga sedaj oblasti zasledujejo. Njemu samemu bo pa najbrž prešla stavkolomiLska misel. ITmiloslavich Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 gcHSWSWWXM^^ VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODD&EK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER ootom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar ' VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali pa nam pišite — da se boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). Se priporoča IVAN KOŠUTA Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Buenos Aires ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 TreUea 2834 O A društvene vesti Ena najlepših in najzanimivejših prireditev kar se jih je kdaj podalo v Buenos áíresu, bo gotovo ona ki se bo vršila v pro^avo šeste obletnice ustanovitve 5FÍ). L dne 4 avgusta popoldne, v dvorani XX Setiembre, v ulici Alsina 2832. škili rojakov, mimo grede moram povedati, da sem jaz mariborčan, pa kaj takega še nisem videl. Kaj morajo neki reči tujci o nas, če nas na tak dan, ki je največji Jugoslovanski praznik, vidijo obnašati se kakor o pustu, in še slabše. Primorski rojaki znajo vse drugače čuvati jugoslovanski ugled kar jim je lahko v čast in ponos. Mene pa je sram, da celemu svetu pokažemo, kako zelo smo nazadnjaški. F. K. Slovensko prosvetno društvo L bo praznovalo letos svojo sedmo obletnico u-stanovitve dne 4 avgusta v dvorani XX Settem-bre v ulici Alsina 2832. Pevci poa vodstvom našega požrtvovalnega pevovodja se skrbno pripravljajo za to pomembno proslavo. Tudi režiser je dal vso moč, da bo ljudska igra Revček Andreječek podana z največjo točnostjo. Igra je zajeta iz podeželskega življenja in nastopa v ne j preko 20 oseb. Skoro vsi prizori se vršijo v naravi in je igra povsem tipična, kar ji da posebno veljavo. Videli bomo igralce v narodnih nošah, predice s kolovrati itd. Prizori se bliskovito menjajo; ljubezen mladih, skrb in ljubezen očeta do svojih otrok, prisiljena ljubezen, zapeljavanje, obup, kesanje, z eno besedo igra je od začetka do konca napeta, da ima gledalec res užitek. Nihče naj ne zamudi te redke prilike. Opozarjajte že sedaj svoje znance in prijatelje na to prireditev, ker bi bilo vsakomur resnično žal, če bi jo ne videl. Natančni vzpored prinesemo v prihodnji številki. Iz proslave Vidovega dne Ker me zanimajo prosvetne prireditve, naj jih prirejajo katerakoli društva, sem se z veseljem odzval sokolskemu vabilu na proslavo Vidovega dne. Udeležba je bila velika v sorazmerju z dvorano ki1 ni ravno obsežna. Vse točke vzporeda so bile prilično dobro podane. Češki telovadci, ruska balalajka, slovensko in hrvatsko petje, se je lepo ujemalo kat znak slovanske bratske vzajemnosti. Na žalost pa moram izjaviti, da je bilo pri prosti zabavi toliko nereda, da je skoroda škandalozno za našo kulturno stopnjo. V dvorani ni bilo najmanjše gareda. Koj v začetku so gledalci napolnili polovico dvorane, dasi je bila preddvorana popolnoma prazna. Parkrat sem se obrnil na prireditveni odbor, da bi isti posredoval in napravil red, a brez uspeha. Po drugi uri popolnoči, ko so se družine odpravile domov, pa je v dvorani nastalo kot v kaki zakotni beznici. Nekateri fantje napol pijani in v prvi vrsti ''trio" ki je prej na odru nastopil in je bil za petje aplavdiran, da je moral ponavljati, se je med prosto zabavo popolnoma spozabil kaj je dostojno. Plesali, ali bolje rečeno noreli so po dvorani držeč se skupno ter z banalnimi frazami šikanirali plesalke, da so se jim morale s svojimi plesalci umikati, če niso h,otele izzvati nepotrebnih incidentov. Bil sem na mnogih prireditvah naših Primor- Pobalinslvo "izobražencev" Pri tem ali onem "političnem" naziranju kake neodgovorne skupine naših rojakov, se zgodi, da se prav po pobalinsko obregnejo ob urednika S. T., ki pri najboljši volji ne more vsem ustreči. Taki ljudje so navadno strahopetci in nimajo korajže, da bi to na dostojen način v obraz povedali kaj jih teži na srcu. Nekajkrat je dobil urednik anonimna pisma v katerih se mu očita, to in ono, kar se strahopetcem zdi, da ni v skladu z njihovimi mislimi. Tako je tudi ta teden dobil urednik nepodpisano pismo v katerem se avtor čudi zadnjemu uvodnemu članku, ker ni v njem nič tistega ponižnega slavospeva novi Jugoslovanski vladi, kot ga je on pričakoval. Nepodpisani člankar sklepa, da se je po režimski spremembi v Jugoslaviji nasmehnila sreča Slovenskemu tedniku in da lahko sedaj pričakuje kaj cvenka od tam, na kar je doslej smel upati edino le Novi list. Slovenski tednik je bil na strani tistih, ki so bili od bivše diktature prikrajšani. In sedaj so preganjani zmagali in naravno je zmagal tudi Slovenski tednik. Ampak glej ga spaka. Urednik S. T. je tudi sedaj ostal povsem ravnodušen. Zapel ni hosane zmagoslavja in naravno, tudi ni pričakovati denarja, in lepa priložnost je splavala po vodi. — Pustite delo, ki ni za vas, — se glasi konec pisma. To bi se reklo: Kako lepo bi jaz znal izrabiti položaj, če bi bil na mestu urednika S. T., ampak je že tako, da komur se ponuja sreča jo noče pograbiti. G. StepanČič! Ali se Vam ne zdi, da je Vaše pobalinsko zahrbtno obnašanje nedostojno izobraženega človeka? Pretvarjati krstno ime ter ' pisati anonimna pisma pač zna vsakdo, tudi po-balini ki čečkajo po vogalih. "Revček Atidrejček" je ljudska igra v petih dejanjih, vseskozi preprezena z prizori polnimi humorja in tragedije obenem. Glavne vloge so v rokah najboljših igralcev našega dile-tantskega odra. DOMAČE VESTI DVE POROKI Preteklo soboto so se poročili v župni cerkvi na Paternalu, gospodična Ivanka Ušaj s Cirilom Podgornik, in Milka Podgornilc s Anto-tonom Klun. Svatba se je vršila v restavrantu pri Živcu. Mladima paroma želimo obilo sreče v novem stanu. NENADOMA UMRL V pondeljek dne 1. julija je nenadoma umrl gospod inženir Gabrijel Brinšek, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Bil je eden izmed najstarejših slovenskih izseljencev v Južni Ameriki in vedno zvest svojemu narodu. Leta 1919 je ustanovil v zvezi z nekaterimi tovariši prvo slovensko društvo v Argentini, Slovenski ogra-nek Narodne obrane. Star je bil 63 let. Pokopal ga je slovenski g. župnik na nemškem pokopališču. Pokoj njegovi duši, njegova družina pa naj sprejme zagotovila tudi našega so-žalja. Krojačnica "La Confianza" ANTON KL1NC Vam nudi na izbero najboljša nacionalna in angleška sukna DELO PRVOVRSTNO Cene ekonomične CALLE ROSETTI 1527 BUENOS AIRES Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENI! Najboljši in najtrajnejši spomin jo lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštno slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires D e k I i s k a Greda ljubezen •iubezen-nam. jnora biti. nekaj resnega in , a> saj.pomeni srečo celega našega živi je- fe- »k P, jo le površni ljudje, ker niso nikoli premislili pesnikovih besed: S človeškim srcem ne igraj v njem pekel je in je naš raj! Anica Jeram z zig!"1^1110' kako lepo je pomladansko jutro v s Zarj° "a vzhodu, ko tisoč rožic zablesti ijj rn°rosnih kapljicah, In še lepša je resna ava 'iubezen dveh-iskreno ljubečih se src. v žalost: iininam.1'^UbeZen "e ožar-ia,a življenja m s ga moZga zreži in ga položi v kozo. iv°jim Src Pri3etnim čutom vezala srce k srcu, ,le vladar našega življenja kateremu se' Po sa ^kazovati in hoče imeti svoje in razume Je. ' Ui -8a H Ivan. popolnoma «ni8U,_ kajti,jo,njegovi. e tekla. zlata reka, o katoii bi. človek pričaka» \ pa je bilo staremu sinovih viifiumiumti Je p,i»c naprtil, .ie nekaj. neunin«aij, s kateri-, _ M v p°gnal iz P^rograda in .mu dal zd stanoyanje postavo. Nekaj je moralo biti, kar ga je streslo, kajti < »»"»l-*?1""**?' T TT"' - oči so se mn za trenutek zaprle, ko pa jih je potem > Uai 9 ga M ^ "zopet" odprl, se je zrcalil v njih skrivnosten plamen. — Jaz — jaz sem sluga nekega Angleža, kateri je s knezom Uhtomskim najel posebni Vlak. Se enkrat-prosim- vašo svetlost, da pridete ranjencem í!ím hitreje na pomoč, kajti pomoč jo zares nuj- sladkorja, sok in naribano lupinieo ene limone. Nato primešaj 10 dek zdroba, 10 dek olupi jenih zmletih mandeljnov, orehov ali lešnikov in sneg štirih beljakov. Speci v dobro pomazanem tortnem modelu. Krema: deko moke, tri rumenjake in žlico mleka dobro zmešaj, nato prilij pol litra mleka, 10 dek sladkorja in naribano 1 npinico ene pomaranče. Vse skupaj dobro žvr-kljaj. Postavi lonec v krop in žvrkljaje kuhaj, da se zgosti. Ko je krema, gosta, jo na hladnem dalje, mešaj, da se popolnoma sbladi. Hladpo , torto zreži-in claj.zraven hladno v ¿ašait. JETRNA PAŠTETA 20 dek svinjskih jeter, 20 P-a-tudi čaša toplega .čaja se vam bo prilegla. í'fos Pa ga vsaj približno tako predstavljala. -- Feodora je tudi sama opazila, da se trese v svoji *> tojj'^.^s^rat oproščen ja,-princ, je. sprfigovcu- premočeni obleki, j do?aXiltitW'm,.«Ktfamstrašno..vesti . - Bala se jej-da bi si nalezla težko prehlajenje, mor- t^'Sk . í o«» n ....... i. Un ni ravno posebno težko ranjen, ker v • VaS vlaku se je nahajal knez Vasil Uhtom- blij.J.''®11® megle ni mogel-ugotoviti, da se nalia- !n«Žene M t,, HV0'i°' vasi i« svojega sina, je poslal me- Prosii i>»a to prebivalce tega gradu za pomoč in za 'streho'. mišlianja sprejela.- Princ Ivan odpre vrata, ki so vodila, v majhen, toda elegantno urejen, kabinet, in, ni jninilo dolg«, ko so je v sobi pojavil stari sluga in položil na stol pred njo lovsko obleko,- ki jo je nosil princ, Ulitomslci. Tudi za čistoi perilo jfi prin,c poskrbel. — Ali lahko ta. vrat» zakonom? —: vpraša Fe^dora in pokaže na vrata, ki so vodila v princovo sobe. — Samo po sebi umovno — odgovori starec in se pomembno nasmehne — kar porinite zapah! SIcer pa, čemu počenjate tukaj neumnosti, tukaj smo sami moški, ki se ne sramujejo drug pred drugim! Komaj pa jo starec odšel od nje, ko je Peodora potisnila zapah na vratih, da bi nihče ne mogel priti v sobo. Potem pa je slekla obleko, katero ji je daroval vrtnarjev pomočnik Friderik in llitro so .je začela slačiti. Ona pa ni slutila, da so bile v tenl trenutku uprto v njeno prekrasno dekliško postavo bleščeče oči, Te oči pa niso pripadalo nikomur drugemu — kakor princu Ivanu Ühtomskemu. — ženska, torej zares ženska — spregovori princ, ki ni mogel odvrniti svojega pogleda od prekrasne Feodorine pojave. Aha, moje-dobre oči me niso prevarale, mene, — dobrega poznavalca, da strokovnjaka na. tem polju I Sicer pa sem si takoj mislil,, da moj . oče ne bi potoval v spremstvu sluge moškega, spola. Starec ima dober okus, zato pa si jo tudi vzel za spremljevalko prekrasno mlado ženo. Da pa. mu ne bi ptičice kdo drug odpeljal, si jo je preoblekel v mladeniča in ravno zato ker je ].op$, si jo bom jaz obdržal. Ta lepota ne sme več tpga gradu zapustiti! ,., Feodora si. jo. iiiedieitt oblekla .perilo.. Hlače ;si je, potegnila na telo in ravno je bila zaposlena z vzapoi. njanjem ganjaif, prekp,čevljev,, ko,, slišala, ¡da» se., neka vrata tiho premikajo. , , , Prestrašil^ sa.jfl in pogledala proti ,y,witjO«n. Ali ni, malo prej zaklenila vrat? • - , - Prav dobr.o s« je spominjala, da ije- preimikwilf» t«r pah. .....-- TTboga Feqdprfi ,ni niti slutila, da,»p,bila,ita ¡vrata-ta* ko urejena, da-,jp.vlahko vsakd,p^,;težki,.želeaoi,.zapah od zunanjo..strani..poljubno proipaknil- , ,, , To je storil sedaj princ Tyan, ühtomski 'in e Jiitro kretnjo odprl vrata svojega majhnega kabineta, v katerega je zvabil sedaj Feodoro,; da se je preoblačila. Feodora krik»e,,in plij.no, s stola, Nehote je segli z rokami v nedrija, da bi si.zapela srajco. r, ■— IjTe trudi se, draž^stna deklica! -+ Rp-iegovorii I?. van s smehljajem na ustnicah in: se ji: približa z i ble-' ščečimi očnii- tt- Nežne oblike ppd tvojo suknjo so oni •dftlfi ,tako j slutiti, da si ženska, sedaj pa, km sem:; o H"! Ho Strana 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 308 Marinetti in svoboda naše knjige v Julijski Krajini V obširnem pjročilu c kongresu Pen kluba v Barceloni ljubljanski "Slovenec" od 2 junija piše: "Po prijaznih in deloma neumestnih frazah, ki so jih govorile angleške dame, je vstal Marinetti, zlikan in comme il faut brez vsakih si-multaneistienih atributov, docela podoben vsakemu navadnemu modremu meščanu. S svojimi silovitimi gestami in čudovito blaženo franco-išSino se je priznal za navdušenega pristaša uleala duhovne svobode, kakršnega postavlja platonična resolucija angleških in ameriških delegatov. Seveda je ta ideal v praksi relativno omejen in more veljati le za velike pisatelje, ne xa ljudi, ki jih dela za pisatelje trenutni politični, volitveni ali kakršenkoli položaj. O pisateljevi svobodi sploh ni debate, toda to svobodo je treba določati in presojati po položaju, v katerem se nahaja država, ki v njej pisatelj živi. Ni vseeno za izživljanje osebne svobode in za njeno področje, če je kaka država v mirnem, udobnem in varnem stanju — taka lahko tvega luksus vsaktere, tudi destruktivne pisateljske svobode, ne more pa tega trpeti drlava, ki je v nemiru, v političnih borbah ali pred vojno. Država, ki mora jemati v obzir vojaške nujnosti, mora paziti na nevarnosti, ki jih druge države ne poznajo. Dokaz za iskre- nost njegovega stališča je Bencdetto Croce, ki kljub temu, cla ni fašist, uživa kot velik pisatelj v Italiji vso svobodo pri pisanju in izdajanju svojih del. Kar se pa tiče njegovih jugoslovenskih so-bratov ("quant k mes confréres yougoslaves"), ki so ga prosili, nai posreduje v prilog jugoslo-venskim pisateljem, ki morajo, žal, res trpeti zaradi trenutnih omejitev delovne svobode, jim zagotavlja kot poet, da se bodo te omejitve omiljevale v isti meri, kakor se bodo izboljševali jugoslovansko-italijanski, danes že skoraj prisrčni (presque cordiales) odnošaji Za to izjavo je žel dosti priznanja; nanjo je odgovoril z umirjenim nastopom delegat slo^ venskega centra dr. Fran Štele, ki je izrazil ekscelenci Marinettiju zahvale za besede ter poudaril svoje in Svoje delegacije prepričanje, da bodo jugoslovanski Pen-klubi z italijanskim centrom, znali složno delati za čim večjo duhovno in umetniško svobodo tudi brez ozira na dnevno politiko. Resolucij1* ameriškega in angleškega centra je bila sprejeta (razen dveh glasov) enodušno; za konec je Cremiuex načel še vprašanje, ali je duhovni liberalizem res umrl, ali bo kdaj še oživel, kar pa zaradi poznega časa ni bilo moči ugotoviti; seja se je končala v dokaj platonič-nih, lepih stavkih drugega izmed dveh glavnih govornikov na kongresu." (OX II o D o lOEOJODOI I0E30Z D o dr. s. schavelzon Vodja klinike v bolnišnici Mu;.:z VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSFI¡: Rezervirani prostiri. OČI - UHO NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9 'ono: a o n o Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sami odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na Informacijski urad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja. Tudi v drugih kakoršnilikoli zadevali, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite. tem trdno prepričan, mi ne boš štela v zlo, če to bom na svojem gradu malo dalje časa obdržal! Iztegnil je po njej svojo roko, ki so se tresle od strasti in koprnenja, toda Feodora se mu umakne v zunanji kot sobe in postavi stol med sebe in svojega napadalca. — Vi ste odkrili, da sem ženska, princ, — spregovori Feodora, — vendar ne po moji lastni in svobodni volji, temveč z — moram spregovoriti to besedo, če- 4 prav vem, da vas bo silno razjezila, — ostudnim skrunjenjem zaupanja! Varno sem se smatrala v tej sobi in nisem niti slutila, da preži od zunaj vohun name! — To so malo težke besede, — odgovori princ Ivan in skomigne z rameni, — katere bi pod drugimi okol-nostmi maščeval s krvjo, toda tako dražestni deklici pa, kakor ste vi, ne štejem tega v zlo, če govori takšne- besede v svojo obrambo. Sicer pa ti vse to prav nič ne pomaga, moja lepa Feodora — kajti tako se glasi najbrž tvoje pravo ime, ker si se izpremenila v mladeniča Feodorja! — V mojem gradu se sedaj nahajaš in brez mojega privoljenja ga ne boš več zapustila! —- Kaj pa so bo zgodilo z menoj? —- vzklikne Feodora, dočim ji je iz obraza izginila zadnja kaplja krvi. —- Izpremenil te bom v svojo ljubico! — ji odvrne princ Ivan Uhtomski. — Seveda, dovolj dolgo sem se že dolgočasil v tej samoti — sedaj bom imel vsaj prijetno zabavo! Sicer pa se ti itak ni treba pritoževati, če dobiš namesto starega kneza Uhtomskega njegovega sina t Poglej me, mar bi me ne mogla ljubiti! Sicer pa sem imel vedno srečo pri ženskah! In prihajal ji je vedno bližje, tako da je ostal med njo in njim samo še stol. —Nazaj, princ Ivan! zavpije v tem trenutku Feodora in zapovedujoče iztegne svojo desnico, sklenila je uporabiti skrajnje sredstvo, preden bi dovolila, da bi so je ta človek dotaknil. — Vi ne veste, s kom govorite ! Ce vam povem svoje pravo ime, boste padli pred menoj na kolena v prah in me boste prosili odpuščanja za žalitve, ki ste mi jih prizadeli! Kajti pri Bogu, tudi to je nodpustljiva žalitev, da ste si drznili dvigniti svoje oči k meni! Toda obljubljam vam, da bom molčala o vsem, če mi dovolite, da takoj odidem z gradu! Princ Iva» pa se glasno zasmeje in reče: — Bodite kdorkoli, jaz vas ne vprašujem po imenu. V vas vidim prekrasno ženo, ki je vredna mojega poželenja in katero hočem in moram imeti! ¡5 zamolklim krikom, ki je pričal o viharju strasti, ki jo besnela v njegovih prsih, je planil Ivan proti njej. Stol je odletel vstran, Ivanove roke so objele Feo-doro in vedno bolj stiskale prekrasno mlado bitje, ki je drhtelo v teh strašnih rokah. Groza je prevzela kneginjo Feodoro, ko je čutila, kako jo je bledi princ privil k sebi. še nikdar se jo moška roka ni tako dotaknila, še nikdar ni čutila tako utrijajočega srca. / Ah, kako nežno jo je jemal Vladimir Borotin v svoje naročje, kadar je prihajal k njej, kako blagi so bili njegovi poljubi in ko je svojo ustnice položil na njene, jo bilo, kakor da bi pobožen človek govoril svojo molitev. Sedaj so iskale njene ustnice druge, ki so bile navajene poltenih in strastnih poljubov. Obraz princa Uhtomskega je zagledala čisto blizu svojega, komaj je umikala svoje ustnice njegovim, čutila je njegov vroči dali na svojem obrazu, kakor dah krvoločne zveri! — Na pomoč! Na pomoč! — zavpije Feodora. — Usmilite so me! — Kaj delate princ Ivan TJhtomski? Za to, kar počenjate na meni, vas čaka smrtna kazen, kajti vedite, jaz sem--- — Popolnoma vseeno mi je kdo si, tega ne želim niti zvedeti, — vzklikne princ Ivan Uhtomski, — meni zadostuje, da si lepa in mlada žena, lepa, da je lepše nisem še videl v svojem življenju! Tebi bom dal prvo mesto med svojimi ženami in če si pametna — bo tvoje življenje sredi bogastva in razkošja prijetno! — Dal ti bom med svojimi ženami prvo mesto! — te besede so zadele Feodoro kakor strela z jasnega. Princa Ivana so poznali v Petrogradu kot neomenjenega, on pa govori sedaj o svojih ženah! Kakšno tajne hrani neki ta hiša? Ali je ta zlikovec prenesel v Rusijo običaje vzhodnih dežel iri si ustanovil doma cel liarem? Strašne misli so se podile nesrečni Feodori po glavi, trepetala je ob njih. Vendar pa ji ni bilo treba dolgo ostati v negotovosti, kajti ko je princ Ivan Uhtomski videl, da se mu namerava z vsemi svojimi mQÍnü upirati, jo je pustil pri'miru in tlesnil z rokami proti priprtim vratom. Stari sluga, katerega je Feodora malo prej videla, vstopi. Obstal je na pragu in pogledal Feodoro. —■ Osip, — reče Ivan Uhtomski, •— prinesi mi čašo, iz katere bi rad napil tej lepi dami! Utrujena po borbi, ki jo je imela s tem surovim iii precej močnim človekom, je Feodora omahnila na stol. Ni ji mnogo manjkalo, da ni zblaznela, strašno misli so ji drvele po glavi. — Sedaj je Vladimir izgubljen! — ta misel se jo dvigala iznad vseh drugih kakor goreč plamen. Ta ničvrednež, ki je poteptal gostoljubnost svoje hiše, jo bo zadržal na svojem gradu, Vladimirju Bo-rotinu ne bo mogla "slediti in brez obrambe, če se sploh še nahaja med živimi, z usodnim pismom na svojih prsih bo odpotoval na daljnji vzhod, kjer ga bo mesto pohvale čakala strašna smrt. Osip pride zopet v svojo sobo, v roki je prinesel srebrno čašo postavil jo je na mizo in izginil. — V moji hiši je navada, — vzklikne bledi princ, prime čašo z drhtečo roko in stopi z njo pred Feodo-ro, — da mi nazdravi vsaka lepa žena, ki je prestopila prag moje hiše! Pij torej tudi ti, moja lepa Feodora ! — Nočem pti! — spregovori mlada ruska kneginja in s studom potisne srebrno čašo od sebe, — prav dobro vem, da je v tej čaši raztopljeno kakšno ■ uspa-■ valno sredstvo. — Pa četudi bi bilo v njej zares uspavalno sredstvo, — vzklikne princ in se nasmehne, -•- naj te to ne moti, če te bo ta napoj zazibal v sladko spanje, ali pa hočeš morda Čutiti kako te bom poljubljal — tem boljše! — Usmiljeni Bog, prvo je strašno prav tako kakor drugo, — v.zlfiikne Feodora ihte. — Ali ni zame nobene rešitve? — Nobene rešitve ni! — odvrne princ Ivan Uhtomski hladnokrvno. — Ko so te bom do sitega naljubil. boš smela oditi kamor si namenjena. Samo po sobi Je umevno, da te bom nagradil, — kajti vem kaj jé p*6' mié dolžan svojim ljubimcem! Sedaj se Feodora ni mogla dalje premagovati, skočila je s sedeža, z bliskajočimi očmi je premerila zvito mačjo postavo strašnega zapeljivca od pet do £lil' ve. Ponosno se je vzravnala in zmagoslavno zaklicala- (Nadaljevanje) ■ PRIMORSKE VESTI Naši ob abesinski meji Nekaj, o čemur fašistično časopisje ne piše Iz afriških italijanskih kolonij se že vračajo parniki z obolelimi vojaki, katerih število fašistično časopisje ne omenja. Vendar pa povedo druga poročila, da so bolnice v pristaniščih južne Italije že prenapolnjene teh vojakov in da prihajajo dan na dan novi transporti. Vedno pogostejša pa so tudi pisma, katerim se posreči preko vseh ovir, da pridejo po več mesecih v prave roke. Iz teh pisem naj navedemo popolnoma dobesedno* vse kar lahko zanima naše čitatelje. Pisali so jih naši fantje in iz njih se jasno razvidi ves obupen položaj v katerega so pahnjeni. Prvi piše: "Afrika, 15. IV. 1935. — Tvojo dopisnico sem dobil, sem bil zelo vesel, ker si nisem mislil, da pride tako hitro. Hodila je namreč samo sedemnajst dni; če štpješ, je to res malo, ker so eni dobili pisma, ki so bila pisana meseca februarja. Tukaj, kjer smo sedaj, smo blizu morja in je precej veliko mesto. So tudi beli ljudje, seveda jih ni veliko. Črnih je pa precej in imajo hiše postavljene kar iz vej. Kadar začne deževati, dežuje kar po štirinajst dni skupaj in štejejo tisti čas za zimo. Dežuje tako zelo, da je vode do kolen. Ležimo pa kar pod šotori, malo slame, pa po večini skoraj samo na pesku, ker je tu sam pesek. Ljudje, namreč črnci, so pa še zelo divji in žive kar skupaj z živalmi, to je kamelami, osli in kravami, vse to leži skupaj po ulicah, namreč pred hišo. Kakor pravijo, bomo morali še zelo daleč hoditi, da pridemo do meje. Od tu kakor pravijo, ne smemo pisati slovensko." Drugo pismo: "Tu ni niti pitne vode, voda stane, kakor vino. Vročina 40?: še nikoli nisem bil tako žalosten, kakor sedaj. Ne morem si misliti, da sem tako daleč od svoje družine in svoje žene, ki sem jo pustil samo. Včeraj sem dobil pošto in sem se nekoliko potolažil, ko sem zvedel, da ste zdravi in da upate, da se bom vrnil. Toda »leni ne pade niti v glavo, da se bom vrnil tako hitro, ker smo tu v polni pripravljenosti na v°jno. Gotovo si predstavljate položaj v takih okoliščinah; zgubil sem, popolnoma upanje, da «e bomo še kdaj videli. Mi smo še lahko srečni, ker se nahajamo v vojašnici, toda oni reveži, ki morajo biti pod šotori, ne morejo niti hoditi od prevelike vročine. Tu dobimo dnevno 1 liter pitne vode in .1 liter za umivanje. Umi-1v'am° že radi dolgočasja, ker se tu ne vidi ničesar drugega kot pesek. Nikoli si nisem mislil, da bom prišel v te kraje in nikoli nisem niti ttuslil na to kar je prišlo. Danes še ne vemo ničesar kaj bo, govori se tudi o miru ter upamo,