leto XXIV. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za */i leta 35 lir. za '/< leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska Izdaja letno 25 Ur Plača In toži se v Ljubljani TRGOVSKI m * 122. i. ..oi; -vo: Ljubljana, ■»ččva ulica 23. Tet L Oprava: Oregor-člo va ul. 27. TeL 47-6L Rokopisov ne vračamo. Časopis za trgovino. Industrijo nlcl v Ljubljani St. 11.85* CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitk di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO 1TAL1ANO-M1LANO, Via Q. Lazzaroni 10. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO IT ALI ANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Izhaja ™apete°krek_____________________________________________________________________Ljubljana, petek 19. decembra 19 41-XX Cena SZZt 0*60 Mednarodni Obi$ki Visokega Komisaria V sredo je Visoki Komisar Eksc. Grazioli obiskal vrsto ljubljanskih ustanov ter se najbolj zanimal za one, ki skrbe za zdravje in prehrano prebivalstva. Najprej je obiskal glavno pošto, kjer je po-setil razne oddelke ter se živo zanimal za položaj nameščencev. S pošte je krenil na velesejem, kjer se je v uradu razgovarjal o pripravah za prihodnjo velesejm-sko prireditev, potem pa si je ogledal veliko, za 500 ljudi pripravljeno ljudsko kuhinjo Pokrajinskega podpornega društva. Najdalje se je mudil v splošni bolnišnici, kjer je obiskal najprej centralno kuhinjo in kurilnico, da se prepriča, kako napreduje graditev treh velikih prizidkov. Nato je obiskal obe kliniki v novem enonadstropnem prizidku. Obhodil je vse prostore, v bolniških sobah se je ljubeznivo razgovarjal z bolniki in ko je bil v deški sobi, je predstavniku GILL-a naročil, naj organizacija poskrbi, da bodo vsi otroci v bolnišnici obdarovani za božične praznike. Obiskal je tudi dermatološki oddelek in v vseh oddelkih je izrekel zdravnikom svoje priznanje za vzorni red in veliko skrb, ki jo posvečajo bolnikom. V upravnikovi pisarni si je ogledal načrte za razširitev bolnišnice ter naročil, naj se začeta dela čimprej dovrše in naj se spomladi takoj začno graditi novi infekcijski oddelek in druge naprave, ki so predvidene za prvo gradbeno obdobje, za katero je določen znesek 20 milijonov lir. Iz sedeža Fašistične stranke v Erjavčevi ulici, kjer je članstvu predočil vzvišena načela in naloge pokreta, se je Eksc. Visoki Komisar podal v mestno klavnico, kjer si je ogledal zaloge Prevoda, ki *ma tam v hladilnicah slanno, sir in maslo. Obiskal je tudi drugo skladišče Prevoda v nekdanji mi-itirni na Viču. Eksc. Grazioli je obšel vsa skladišča in se posebej zanimal, če povzroča razvažanje kake zamude ter naročil, naj sc stori vse, kar je mogoče, da bodo dobili vsi prehranjevalni uradi hitro in točno vsa odkazana živila. Na Viču je Visoki Komisar obiskal tudi novo meščansko šolo, kjer ga je mladina pozdravila z vso prisrčnostjo. Zadnji poset Eksc. Visokega Komisarja je bil v vojaški bolnišnici na Zaloški cesti, kjer je imel za vsakega vojaka bodrilno in tolažilno besedo, za vzorno vodstvo bolnišnice pa pohvalo. Vsi ti obiski so izraz in dokaz izredne skrbi, ki jo Visoki Komi-Sai‘ ves čas svojega udejstvovanja Posveča najvažnejšim zadevam pokrajine in njenega središča, ter bidj dokaz njegove naklonjenosti onih, ki so pomoči najbolj po-t^obni. ^Službeni list za Ljubljansko pokrajino« Nos 101. z datumom 17. decem-je objavil: Kr. uredbo o navo-ilih zg uporabo zakona z dne • ®ePt. 1941-XIX o izvajanju javnih ^ v Ljubljanski, Reški, Zadrski, Plitski in Kotorski pokrajini. — aredbe Vis. Komisarja: o ure-1 vi prodaje in potrošnje mesa, ^ Pr®P°vedi dostavljanja živil na ona1 ln Ceni koruze tetine 1941 za l£ <3° Prevodu- ~ Končno objav-ktužbeni list za Ljubljansko po- Dodatno k podočilu o položaju im mednarodnem oz. evropskem trgu navajamo iz dunajske strokovne revije clnternationaler Holz-markt» še poročila iz naslednjih držav. Romunija Glavni dogodek v romunski lesni trgovini je btia v zadnjem času dražba lesa verskega ionda Bukovine. Skupno je bilo prodano 150 tisoč kubičnih metrov lesa. Čeprav je bilo povpraševanje po lesu zelo močno in čeprav cene vseh produktov zelo rastejo, so bile dosežene za les primeroma le zelo nizke cene, da so bili interesenti zelo začudeni. Za kubični meter lesa na panju se je plačalo le od 600 do 900 lejev, kar je vsekakor zelo malo. Švica Zvezna vlada je izdala novo na-redbo o okroglem lesu, nakar so tudi vsi kantoni izdali svoje dodatne naredbe. S temi naredbami je bila sečnja zvišana na 200°/o normalne in je s tem preskrba Švice z lesom zagotovljena. Navzlic temu pa kažejo mnoga podjetja znatno vznemirjenje, da ne bi mogla dobiti njim potrebne količine lesa. Zato je povpraševanje zelo živahno in nekateri svetujejo, da bi se lesne dražbe odpravile in da bi lastniki gozdov bili zavezani, da dobavijo les svojim starim odjemalcem. Lesne kupčije so zelo živahne in storjeni so bili veliki zaključki. Stavbeni les se potrebuje predvsem za javna in vojaška dela. Lesne industrije si skušajo napraviti velike zaloge. Zelo je zaposlena tudi pohištvena industrija. Tudi podjetja, ki izdelujejo zaboje, imajo polno dela. Težava pa je z nabavo vezanih plošč, ker Švica za to nima primernega lesa, temveč ga mora uvažati iz Madžarske in Slovaške. Nizozemska Navodila glede preskrbe lesa za novo gospodarsko leto so bila že izdana, vprašanje pa je, če se bodo mogla tudi v celoti izvesti. Kajti uvoz tujega lesa je problematičen, čeprav se more računati s tem, da bo Nizozemska nekaj lesa na vsak način dobila iz skandinavskih dežel. Sicer pa je treba upoštevati tudi to, da se sedaj položaj na trgu hitro izpreminja in da more nastati spomladi na nizozemskem lesnem trgu nova situacija. Verjetno je, da bo dobila Nizozemska nekaj lesa tudi iz Hrvatske. Pri zadnjih nemško-hrvatskih trgovinskih l>ogajanjih se je govorilo tudi o lesnih potrebah Nizozemske. Na vsak način pa bo dobila Nizozemska iz Hrvatske les le s posredovanjem nemških trgovcev. Za vezani les je zelo veliko povpraševanje, ker ga domača podjetja izdelujejo tako malo, da je za trg skoraj brez pomena. Cena finskim vezanim ploščam je za nizozemski trg previsoka. Nekaj vezanega lesa je dobila Nizozemska iz Nemčije. Belgija Vlada je izdala naredbo, po kateri je za določene vrste inozemskega lesa potrebno posebno uvozno dovoljenje. Takšna dovoljenja krajino: podaljšavo roka za prošnje radi vrnitve šolskih taks. so potrebna med drugim: za stavbeni les, za fini mizarski les v plohih, za celulozni l 3 in pol kubika lesa, kar je danes že velika redkost. Glavni odjemalec hrvatskega lesa je Italija. Z zadnjo trgovinsko pogodbo z Nemčijo pa je bila dosežena podlaga tudi za večji izvoz hrvatskega lesa v Nemčijo. V glavnem se izvažajo v Nemčijo hrasto-viua, bukovina in les listovoev. zopet usmerila promet v kanale oficialnega prometa, je izdala vlada naredbo, da je prepovedano v prostem prometu kupčevati z delnicami po tečajih, ki se ne gibljejo v mejah minimalnih in maksimalnih tečajev borze, ki so notirali zadnje tri dni. Izjema velja le za kupčije, kadar gre za nakup najmanj 10°/o delniškega kapitala do-1 tične družbe. Izdane so bile še nekatere druge naredbe, vendar pa vlada gleda na to, da poslovanje na borzah ne bi zamrlo. Zato se tudi skromno zviševanje tečajev ne ovira. Bolj normalno sliko je nudil razvoj na curiški borzi, kjer je bila tendenca enako čvrsta. Kupčij sicer tudi ni bilo veliko, vendar pa niso bile špekulativnega značaja, temveč so bile v glavnem le naložbe. Dogodki na Daljnem vzhodu pa so na curiški borzi povzročili močno reakcijo. Slabotna tendenca pa je bila v novembru na stockholmski borzi, kar je v zvezi z napetim mednarodnim položajem Švedske. Razvoj na svetovnih borzah se jasno vidi iz gibanja mednarodnega borznega indeksa, ki kaže naslednjo sliko: 27.9. 29.11. 6.12. Berlin 75.9 74.9 75.3 London 50. 51. 52.0 Pariz 95.9 ipi.4 103.4 Bruselj 72.1 78.2 81.7 Amsterdam 61.8 67.0 66.3 Curih 64.5 65.1 63.6 Milan 277.7 206.0 248.3 Stockholm 25.3 25.4 25.0 New York 67.6 61.3 62.3 ledar se v vsakem pogledu odlično uvršča v dolgo vrsto dosedaj izdanih Trgovskih koledarjev. 28. je Trgovski koledar za 1. 1941. in kdor ima tudi vse stare, je kar lahko vesel male knjižnice, ki jo tvorijo ti koledarji. Tudi letošnji koledar je izdalo Trgovsko društvo »Merkur« in poskrbelo, da je oblika koledarja navzlic vsem težavam enako prikupna ko vsa prejšnja leta. Prepričani smo, da bodo zlasti trgovci z veseljem segli po novem Trgovskem koledarju in čim prej poslali Trgovskemu društvu »Merkur« 8 lir, kolikor velja »Trgovski koledar«. Pač skromna cena za dober koledar in zato naj ga ima vsak trgovec. Cena koruze letine 1941 za oddajo Prevodu Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Clen 1. — Cena koruze letine 1941, ki se mora oddati po čl. 7. naredbe z dne 12. avg. 1941-XIX št. 83 Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu, se določa z lirami 120 na stot za ruženo blago v zrnju, postavljeno v razsutem stanju na zbirališča, ki jih dotoči Prevod. Ta cena se razume za zdravo, pravšno tržno blago, posušeno, z vlago 16%. Clen 2. - - Za vsebino vlage, dru- gačno od temeljne iz prednjega člena, se morajo računati pribitki ali odbitki takole: pribitek in odbitek stopnja za vsako stopnjo vlage vlage na težo 100 kg 12% kg 4.100 pribitka 13% „ 3.100 „ 14% „ 2.150 „ 15% „ L150 16% (temelj, vlaga) 17% „ 1.150 odbitka 18% „ 2.150 „ 19% „ 3.200 „ 20% „ 4.250 „ 21% „ 5.250 „ 22% „ 6.300 „ 23% „ 7.300 „ 24% „ 8.300 „ 25% „ 9.350 „ 26% „ 10.350 „ 27% „ 11-370 „ 28% „ 12.390 „ 29% „ 13.410 „ 30% „ 14.430 „ Clen 3. — Za priznano semen- sko koruzo se plačuje dodatek 30 odstotkov k ceni iz člena 1. Clen 4. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358. Clen 5. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 15. decembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Svetovna proizvodnja in potrošnja kave »Das Reich« naglaša, da se nesorazmerje med svetovno proizvodnjo in potrošnjo kave ne sme pripisovati samo vojni, ker že dolgo dobo vznemirja pridelovalce in izvoznike kave in je morala Brazilija kot največji pridelovalec kave tudi v mirni dobi uničevati velike količine svojega neprodanega pridelka. Svetovno potrošnjo kave so 1. 1939. cenili na 17 in pol milijona metrskih stotov, svetovni pridelek pa je naslednji v milijonih metrskih stotov: v 1938/39 1939/40 1940/41 Braziliji 14,04 13,24 12,50 ostali Ameriki 5,90 6,02 6,19 ostalem svetu 3,21 3,34 3,36 skupaj 23,15 22,60 22,05 Ker je vojna pretrgala zveze z evropsko celino, so se dobave zmanjšale za kakih 7 milijonov metrskih stotov na leto, ostala pa so naročila Zedinjenih držav, ki dosežejo letno okrog 9 milijonov metrskih stotov. Pri tako neugodnem razmerju med proizvodnjo in potrošnjo je moralo priti do tekme in borbe pri cenah, ki je ni konec, čeprav je že lani v jeseni 14 ameriških držav, ki pridelujejo kavo, sklenilo tako zvano kavino konvencijo, ki naj bi do 1. oktobra 1943 določala za posamezne članice konvencije izvozne količine in cene kave. Svetovni in bor Novi Trgovski Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 19. decembra 1941-XX. Štev. 122. Ureditev prodaje in potrošnje mesa Visoki Komisar za Ljubljansko! pokrajino je izdal naslednjo na-redbo* Člen 1. - Meso se sme proda- ^ za let? ^ iz katerega smo jati ob spodaj navedenih dnevih-1 ^vne postavke navedli z« 9. t m., Liublianski proračun spreiet Proračun ljubljanske mestne ob- ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih: goveje meso (vštevši telečje), ob torkih: sveže svinjsko meso, ovčje in kozje meso, • ob torkih, sredah in četrtkih: gnjati, prekajeno svinjsko meso, tlačenke in klobase vobče, konjsko meso in perutnina, ob vseh dneh v tednu: drobovje, kunčje meso in dlakasta in pernata divjačina. Člen 2. — Porazdeljevanje mesa glavne postavke ^ ix»., je sprejet. Na proračunski seji mestnega sveta je župan dr. Adle-šič naglasil, da je imela občina pri sestavljanju proračuna pred očmi dve načeli: 1. delo občine ne sme obstati in zastati v škodo prebivalstva in 2. občina naj gleda, da zboljša razmere mestnega usluž-bemstva in delavstva. Proračun je bil razgrnjen in ni bila vložena nobena pritožba. Poročevalec finančnega odbora dr. Ažman je opozoril, da je pre- uredi in racionira Prehranjevalni račun samo za ll°/o višjii ko lani, zavod Ljubljanske pokrajine. fP™ 80 se ?ene ^,1/enJsklh P°' Clen B. - Mesarji in prodajalci trebsem zvišale za 70«/o, kar je bi-mesa na drobno morajo sproti vo- lo “«8o6e doseči le na ta način, diti prejemno in oddajno knjigo o df. so ,bllex ™»8e P^tavke zmzane mesu in mesnih izdelkih, ki jo po- K cek> črtane> za .^diatke prej vidira Prehranjevalni zavod P*. ljroiacmi tako visokega Ljubljanske pokrajine. kr^a ko dru8a lela‘ , AO . Clen 4. - Restavracije, gostilne I Ves proračun obsega 69 mi-in krčme in drugi taki gostinski W ^-Osebni izdatki znašajo obrati smejo oddajati jedila, pri- Rj™ 1millJoua !r ‘J1/6 Pri tem pravljena z mesom, samo ob dneh vštet 1 milijon lir, določen za na- r - - • I nrarl/uronm US 1 UZD ©11C G V. je imela občina Prodaja biciklov in njihovih delov Prijavljeni so bili razni prekrški pri prodaji biciklov in njihovih u voznino. Vsa uvozu inska tarifa je I delov. Kadi tega je Visoki komisa-bila preračunana iz dinarjev v riait odredil, da morajo začenši z lire. Socialno skrbstvo Postavka za socialno skrbstvo je bila zvišana za 37°/o ne samo zara- iz čl. 1., ko je dovoljena prodaja Psovanje mestnih take vrste mesa. |b L novembrom je i 1154 pragmatičnih in pogodbenih uslužbencev in upokojencev. V dohodkih ima občina doklade na državne neposredne davke v znesku 3,61 mi- Mesni obrok brez kosti ne sme biti težji od 100 g, s kostmi pa ne težji od 150 g, in se nanaša ta teža na zgotovljeno jed. Clen 5. — Kršitve določb te na-redbe in naredb, ki jih izda v izvrševanju njemu podeljene poobla-1 lijona lir, kar presega stari prora-stitve Prehranjevalni zavod Ljub- čim za 95.000 lir. Občinske davšči-ljanske pokrajine, se kaznujejo z ne, takse in pristojbine so ostale zaplembo blaga in začasnim ali do- »a lanski višini, odkup od osebne-končnim odvzemom obrtne pravi- ga dela je pa za 50°/o nižji. Poseb-ce, poleg tega pa prodajalec kakor no socialno občinsko doklado je tudi kupec ali potrošnik v denarju sklenil finančni odbor zvišati za do 5600 lir, v hujših primerih pa 100"/o, da bo dala okrog 500.000 lir. z zaporom do šestih mesecev Clen 6. — Razveljavljajo se vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino Ljubljana 15. decembra 1941-XX. Visoki komisar Primanjkljaj bo krit s trošarino in 26. decembrom t. 1. vsi prodajalci | teh predmetov izstaviti svoje prodajne cenike. Prepis teh cenikov morajo do omenjenega dne poslati di draginje, temveč tudi zaradi I ^kemu komisariatu - Oddelek večjih potreb med socialno najbolj V11L z “avedbo pribitka, katerega prizadetimi sloji. Stroški za nada- o0 PreP10dajalci dodali k nakupni Ijevalne šole so se povečali za 77 cei11- 1 Proti kršiteljem se bodo uporabile kazenske sankcije, predvidene v naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 2'3. septembra 1941. št. 110 o obvezni prijavi in ureditvi prodaje pnevmatik za bieikie, ki je bila objavljena v ^Službenem listu za Ljubljansko pokrajino» kos 77 z dne ‘24. septembra t. 1. odstotkov, za vzdrževanje občinskih hiš pa za ll°/o. Zaradi težkega položaja občine ostanejo le obvezne in tradicionalne podpore, za društva, ki ne uživajo stalnih podpor, pa je določenih v proračunu 57.000 lir, od tega za znanstvena društva 19.000 lir. Proračuni mestnih podjetij so uravnovešeni. Postavke so bile navedene že zadnjič, zdaj pa navajamo iz poročila še naslednje podatke: V letu morajo biti vse nabave čez 20.000 lir javno razpisane. Prevoz z reševalnim avtom stane 30 lir, čeprav znašajo stvarni stroški Omejitev poštnobrzojavne-ga prometa za praznike . . Za poštne in brzojavne urade novem proracuns em | gjavilega me9ta in pokrajine veljajo od polnoči 16. decembra do polnoči 10. januarja naslednji predpisi: -.-i.- i V poštni službi je ukinjen spre-50 lir. lvlavmcne pristojbine so . , ■> , z , • „ . 1 1., , . jem postnih paketov, ki so težki bile zvišane, ker se je skrčil obrat A t a- a.-k • i, *; V -.r ', , , j nad 5 kg, ter propagandističnih ti- klavmci. btevuo zaklanih goved , . , . . 6 1 skovin, ki niso periodične, pa naj bodo namenjene v kateri koli kraj v Kraljevini. V brzojavni službi je ukinjen je padlo za 2/a, število telet za 4/io, število prašičev pa za 5/io. Občinski dolgovi znašajo s koncem leta 64,38 mili-1 sprejem navadnih zasebnih brzo- jona lir in se od tega plačujejo obresti za 25 milijonov po 5.5%, za 16 milijonov po 6°/o, za 11,50 milijonov po 7°/o, za 9 milijonov javk in brzojavnih navadnih na kazil razen onih, ki so namenjena italijanskim posestvom ter pripadnikom Oboroženih sil in milice, Iz italijanskega gospodarstva Cene za prekajeno meso ter no tranje dele govedine in svinjine je nanovo odredilo ministrstvo za metijstvo. Te cene iso določene za za Ljubljansko pokrajino. I pokrajine, v katerih izvršujejo raz-Emilio Grazioli | delitev mesa pokrajinski konzorciji mesarjev, ne veljajo pa za no-. . ve pokrajine Ljubljana, Split in Prepoved dostavljanja živil Kotor, kjer določajo cene krajevne na dom oblasti. T. ... , Kinematografska industrija bo Visoki Komisar za Ljubljans -to I dobiva]a p0sojjia od Italijanskega pokrajino je izdal nase njo na- zavoda za. premičnine (Istitutomo-redbo: bili are italiano) po pogojih, ki jih Clen 1. — Prepovedano je do- ^o določil finančni minister, stavljati na dom vsa racionirana Upravni svet Združenih tržaških živila in meso, bodisi sveže ali tla- ladjedelnic bo predlagal skupščini čenke in klobase vobče ali preka- delničarjev zvišanje glavnice od jeno ali kakor koli predelano. 1100 na 175 milijonov lir iz rezerv-Clen 2. — Kršitelji določb te na- nega sklada za valutne spremem-redbe, tako prodajalci kakor kup- be, nadaljnje zvišanje glavnice na ci, se kaznujejo v denarju od 100 200 milijonov lir pa bo izvršeno, do 5606 lir, v hujših primerih pa ko bodo delničarji vplačali 25 mi z zaporom do šestih mesecev. Vse- lijonov lir v gotovini lej pa se blago zapleni in se pro- V gostilnah tržaške in reške podajalcu lahko začasno ali dokonč- krajine je bila za navadna vina no odvzame obrtna pravica. določena cena 4.46 lire za lier. Clen 3. - Ta naredba stopi v 10,26 milijona ovac redi po zad-veljavo na dan objave v Službe- njem štetju v Italiji 568.825 kme-nem listu za Ljubljansko pokra- hj- Vseh kmetij v Italiji pa je 4,19 •ino ' | milijona. Ovčjereja je najbolj raz- im po 8°/o. Glavni upnik mestne ali Pa Posla'ue 0(1 niih ^ei vidi-občine je Mestna hranilnica (22 ra,ia °^* oblastev. milijonov), na drugem mestu pa . Sprejemi nujnih zasebnih brzo-je Pokojninski zavod z 12 milijoni. iav,k in nujnih brzojavnih nakazil niso omejeni. Med vsemi uradi v Kraljevini Gostinske obrate v Italiji deli s<) dovoljeni navadni brzojavi z statistika notranjega ministrstva enotno takso 2 lir z določenim be-takole: 69.486 krčem in pivnic, ;.©dilom, ki se omeji na eno samo 31.681 restavracij in gostiln, 24.214 besed<3 (Augurali), če kavarn in barov, 13,232 hotelov in i,lia[a naslov in podpis več ko 9 prenočišč, 7012 prodajalnic bolj-1 besed. šega vina v steklenicah ter 1650 kolektivnih gostišč. Cene za motorje na metan so do-1 ločene za kraje, ki imajo manj ko Železniška proga Črnomelj-Vrbovsko Agencija Stefani je objavila po- Gospodarske vesti Ljubljana 15. decembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli vita v srednji Italiji. ■ KNJIGOVEZNICA L1UDSKE TISKARNE I reg. Mdr. z o. zav. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Saida konte, Stra-ce, iournale, šolske zvez* ke, mape, o d i e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd Veliko tiskarsko podjetje v Milanu išče za takojšen nastop službe: 2-3 risarje, 1 fotoin-cizorja, 1 črkostavca, 1 tiskarskega strojnika, 1 litografista, 1 slikarja ali slikarico za oglase ter 1 tehničnega ravnatelja z h znanjem italijanščine.» Natančne ponudbe poslati na: ISIITUT0 EC0N0MIC0 ITALIANO — MILANO, Via G. Lazzatoni 10 500 000 prebivalcev na 4000 lir, o želeanieah v Lju,bljan&ki za kraje z večjim številom pi ebi- p0krajmi, iz katerih je razvidno, valstva pa na <> ir. jma Ljubljanska pokrajina 201 Terpentin in kolofonij za civilno kilometer železnic brez proge potrošnjo dobijo tvrdke od svojih Crnoinelj—Vrbovško, ki bi bila strokovnih zvez iz zaloge, ki jo je lahko že končana letos v jeseni, če odredilo in dalo na razpolago vo- ne bi bilo vojne. Gradnja proge jaško gospodarstvo. je začasno ustavljena, Največje italijansko industrijsko S to progo bo skrajšana zveza podjetje za predelavo konoplje Ljubljane s Sušakom za 86 km, zve S. A. Linificio e Canapificio Na- za Ljubljane s Splitom pa za 30 zionale, Milano, ki iima 16 tovarn kilometrov. Proga bo imela važen za predelavo lanu in konoplje, iz- pomen za neposredni promet med kazuje povečanje čistega dobička Ljubljansko pokrajino in Dalma-od 16 na 21,6 milijona lir. Divi- ci j o. Za dogotovitev proge do po-dendo pa je podjetje znižalo od lovice so znašali stroški 67 mili-35 na 30 in pol milijona lir, ker jonov din. Predor pri Vrbovškem , je iz čistega dobička' izločilo 4,4 je v vsej dolžini 2258 m že navr-| milijona lir za davčno rezervo ter lan, na razdaljo 700 m pa tudi že 6 milijonov za splošno rezervo, ki obzidan. Dograjen je tudi viadukt je s tem narasla pri glavnici 85 pri Vrbovškem, milijonov na 57 milijonov lir. — Pridelek sladkorne repe v Ita- Olje iz tobačnega Semena liji je lani omogočil proizvodnjo Da bi se zvišala proizvodnja in-545.000 ton sladkorja. Po kritju ,(ju^rijskega olja, je treba najti domače potrošnje je ostalo za le- nov,e surovine. Kot nova surovina 125 tisoč ton rezerve in letos pr;^e v poštev tudi tobačno seme, spomladi so zaradi tega skrčili ,se ga d,0bi od 1000 tobačnih nasade sladkorne repe od 150.060 stebiik 4 do 6 kg. Seme vsebuje na 130.000 ha. Italija bo imela 35