UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
-«-op*--
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 13.	V Ljubljani, 1. julija 1888. 1. XXVIII. leto.
Otroška individualnost.
Fr, Gabršek.
XIV.
Iz prejšnjih razprav sledi, kako različen je človek v svojih svojstvih in kako se je treba užč pri otroški vzgoji ozirati na te raznoličnosti. Vender bi zgrešili pravo pot, ako bi se vselej in brezpogojno udajali tem posebnim težnjam otrokovim, ker le te utegnejo biti tudi v nasprotji z nravstvenimi idejami. Res, da je treba vso osebnost gojen-čevo vzdržati kolikor mogoče celovkupno, a tega ne bi storili, ako bi negovali nekatere težnje bolje od drugih; vender se moramo držati tudi tu srednje poti in otroka samo tedaj vzgajati po njegovih sklonostih, kadar le te ne prekoslovijo nravstvenim idejam.
Iz tega razloga so napačna ona vzgojna načela, katera podrejajo osebnost gojenčevo pod jedno samo pravilo. Velika napaka take vzgoje je ta, ker po tem načelu ne dobiva otrok pravih predstav o vzrokih in učinkih. Zato taki otroci, ko izstopijo iz šole, ne poznajo nikakih pravil za svoje delovanje, ne poznajo razlogov za nravstveno življenje, nimajo čvrste podloge, na katero bi se naslanjali v raznih okolnostih. Ako pa se oziramo na pravo otroško individualnost, tedaj dosežemo, da postanejo odnošaji mej roditelji, vzgojitelji in otroci prijaznejši in zbog tega odločnejši.
Na ta način privedemo otroka do samodelavnosti, ki je podloga pravi vzgoji. Obudimo in okrepčamo mu trdno voljo za dosego njegovega vzvišenega smotra. Ne ozirajoč se na otroške vzmožuosti, utegnemo od njega zahtevati več, nego more storiti. S tem mu odvzamemo zanimanje za napredovanje v dobrem in potrebnem. Ako pa poznamo njegove duševne in nravstvene sile, prisvojevali mu bodemo le primerno stopinjo nravstvene dobrote. A tudi prejakih nagibov na dobro ne bodemo rabili. S tem bi postali otroci prerano zreli, kar bi škodovalo vsemu njihovemu razvitku. Mnogo naših sposobnosti je sestavljenih. Zato se ne razvijajo vse ob istem času. Sila pa, ki jo potrošimo za prezgodni razvitek te ali one sposobnosti, to pogrešamo pri razvoji poznejšega značaja. Na ta način proizvajamo umetna svojstva, ki trajejo le toliko časa, dokler traje vpliv; za poznejše čase pa nimajo obstanka, temveč se izvržejo na gorše. — Na podlogi take vzgoje bodemo zadovoljeni tudi z manjšimi uspehi. Pri tem pa bodemo dosegli to dobro stran vzgoje, da nam ne bode potreba vzgojati z neprestanim psovanjem, z grožnjami in z zabranjevanjem, temveč bodemo s poljuduejšimi sredstvi priveli otroka do jasnega razumevanja podanih resnic in do Bogu dopadljivega življenja.
Da pa se morejo vzbujati nravstvena uverjenja, treba je take učiteljeve osebnosti, ki ima dosti izkušenj, navdušenosti in nravstvenosti. če bi bile vnanje razmere in otroške
posebnosti še tako ugodne in izvrstne, vender se ne more brez prave osebnosti učiteljeve nič trajnega učiniti. Najzanimljivejša učna tvarina in znanje didaktičnih pravil ne more zaprečiti, da ne bi slabo vzgojeval oni učitelj, ki nima v popolni oblasti svoje osebnosti. Najvažnejši pogoj za vzgojni vpliv učiteljev pa je ono svojstvo, vsled katerega ume učitelj ohraniti si ugled z neko prirodno osebno dostojnostjo. To je sicer težavno, a ni nemogoče, kajti učitelj občuje z učenci vender le samo nekaj ur na dan. Ta ugled stori, da se da vsem vzgojnim naredbam prava veljava. Beseda takega učitelja je učencem sveta, njegovo mnenje je odločilno, njegovo odobravanje jim je nad vse drago. A ugled mora biti pravi; naslanjati se ima na resnična značajna svojstva, nikakor pa ne sme biti ponarejen, umeten. Otroci so navadno jako bistri in kaj hitro uvidijo razloček med pravo in umetno osebnostjo. Izvrstno znanje, bistro opazovanje, plemenito nravstveno mišljenje, ljubezen do učiteljskega poklica in zavest v važnosti taistega, to so ona značajna svojstva, na katerih sloni ugled učiteljev in s tem vse šolsko vspevanje.
To je tem važneje, ker prava vzgoja ni jednostavna in lehka stvar, nego sestavljena in do konca težka in najtežja naloga človeškega življenja. Prav rešiš to nalogo le tedaj, ako s svojim ugledom pripraviš do tega, da se kažejo voljne, odkriti ti vso svojo notranjost, da v nji bereš vsa njih svojstva, vse težnje in vse nagibe. Te nagibe otroškega vedenja ti je potem premotrivati, razstavljati in sestavljati, razlikovati drug od druzega, dobre od slabih in od onih, ki so na videz sicer dobri, ki pa izvirajo iz nizkih nagonov. Treba ti je večkrat promenjavati način poučavanja, da ustrezaš tako individualnosti vsakega otroka. S takim postopanjem vzgojaš pa tudi samega sebe, ker ozirati se moraš tudi na svoje nagibe, strasti, katere moraš krotiti, blažiti, da tako poučuješ s pravim ugledom. To pa daje vsej tvoji vzgoji pravo blažilno moč, katera ne usahne, temveč se vedno znova poroja na korist človeštvu.
§• 31.
Staroslovenščina je torej „jezik, koji je jedini izmedju svih slovjenskih jezika od davnine posvečen službi božjoj, koji je prvi i najstariji književni jezik slovjenski, na kojem je osnovana književnost u mnogo slovjenskih naroda, kojemu je po svemu tome bilo namijenjeno, da bude jedna i zajednička osnova krščansko - slovjenske prosvjete itd." (J. Broz 1. 1886). Kaka je bila pač o soda temu jeziku?
„Raz ten — 1. 907 — uhodil do srdce Slovanstva", piše Šafafik. Po smrti Metodovi so se iz Moravije umaknili le bolj sloveči učenci njegovi; po prihodu Madjarov in po smrti Svatoplukovi jih je pobegnilo že več, a po razpadu Velike Moravije so se prejšnji prebivalci raztekli na vse strani: nekaj do Tater (pod Karpate), nekaj k Bolgarom, Hrvatom in drugam . . Z razvalin njenih so se okoristili mimo Madjarov tudi Nemci, Čehi in Poljaki (Starožit. §. 41).
„Iz Panonije so slovenske knjige razpostranile se z jedne strani na sever k Moravanom in Slovakom, k Čehom in Lehom, a z druge strani na jug k Hrvatom, Srbom in posebno k Bolgarom, verjetno tudi k ostalim Slovenom v Dakiji, naposled na Rusko, vzlasti iz Bolgarije, no verjetno še prej iz Panonije in Dakije, piše Pervolf (Sbornik Met. jub. 1885)".
Da se je v prvotni domovini — v Panoniji — ob bregovih silne Donave prvotna slovenska govorica koj zatrla, in da je kar utihnila, ni verjetno; misliti si smemo, da je mej ljudstvom še dolgo živela in se tu in tam pri cerkvah in po samostanih še pridno
gojila tudi v knjigah. „Vigilans Methodii Caritas, praetervecta Moraviae fines, sicut su-perstite Cyrillo Liburnicos et Servios attigerat, ita nunc Pannonios complectebatur, quorum principem, Cocelum nomine ad religionem catholicam informavit, et in officio retinuit". Vsaj je ravno Kocelj slovenskima verovestnikoma dal bil 50 učencev, in vsaj je Metod poznej imel do 200 pomočnikov, kteri pismenosti slovenske gotovo niso popolnoma zanemarili.
Z Velike Moravije in Panonije so koristi prejeli najpoprej Madjari, pravi Šafafik. Sloveni so imeli si državo vže dobro vravnano, bavili so se z raznimi rokodelstvi in ne-kterimi umetnijami, bili so poljedelci, vže kristijani in gojili pismenstvo. Vse to so po njih povzeli Madjari, kar se po izrazih slovenskih kaže v njihovi cerkveni, državni in občinski upravi, v njih rokodelstvih in obrtnijah, in Ogerska je bila dokaj časa neka vez mej duhovenstvom po slovanskih krajih (cf. Die slav. Elemente im Magyarischen 1871).
Z Madjari so se ž njo okoristili Nemci nekaj vže prej, nekaj bolj očitno, kar so ukrotili bili i Madjare. Nemčarili so ob mejah na vse strani, in kakor so nekdaj šli od jutra proti večeru pred Slovani, tako silijo zdaj — obrnivši se — od večera na jutro med Slovane nazaj. Manjše rodove ob mejah so si več ali manj po svoje obdelali; na pr. polabske Slovane, lužiške Srbe, noriške, karantanske, panonske Slovence, nekoliko tudi češke in moravske Slovane itd. Kakor so po svojih misijonarjih, vradnikih, obrtnikih in drugih naselnikih premnogo nemških besedi v tedanji obliki zaplodili mej Slovene; tako so pa tudi dokaj slovenskih izrazov, vzlasti krajevnih imen, sprejeli v svojo govorico in pismenost (Die christl. Terminologie. Die Fremdwörter in den slav. Spr.).
Na desnem, pa tudi na levem bregu mogočne Donave je vladal tedaj slovenski jezik, kteri se je ohranil v govorici sedanjih Moravljanov in Slovakov tako, da se po njej mnogotero pojasnjuje bližnja zveza s staro češčino in poljščino in po teh z novim slovstvom češkim in poljskim. „Cum primum ipse — Methodius — per se ad catholicam fidem Borzivojum principem Bohemorum, deinde Ludmillam uxorem ejus , adhibito quo-dam sacerdote, perduxisset, brevi perfecit, ut in ea gente christianum nomen longe la-teque vulgaretur". Z vero krščansko je na Češko prišla i liturgija i knjiga slovenska. To je vzljubila kneginja Ljudmila; po njej se je učil vnuk Venceslav (928—936). Žitije sv. Ivana, Ljudmile, Vgčeslava, in cerkovna služba, njemu v staroslovenskem jeziku so-stavljena na Češkem, se je razprostranila na jug med Hrvate in na vztok med Ruse. Leta 973 bila je v Pragi vstanovljena biskupija i v ta namen, da ne bode slovenska (slavonicae linguae). Najdalje se je slovenska služba božja obdržala v samostanu Sazav-skem, kteremu prvi opat je bil sv. Prokop, do 1. 1097. Na dvor kralja Venceslava II. (V§česlav, Vacslav, Vaclav: 1. 1283— 1305) so prišli še tudi menihi, kteri so obhajali službo božjo v jeziku staroslovenskem. Karel IV. (1346 — 1378) je 1. 1347 v Pragi postavil samostan na čast sv. Jeronimu, Cirilu, Metodu, Vojtehu in Prokopu, zavetnikom češkega kraljestva, ter je vanj naselil redovnike glagoljaše iz hrvatskega Primorja, da so obhajali ondi (v Emavsu, na Slovanech) službo božjo v slovenskem jeziku (in lingua sla-vonica, de qua nostri regni Boemiae idioma sumpsit exordium), kar se je godilo do 1. 1419. Prvi menihi so bili hrvatski, a poslej i češki, kteri so se učili in so spisovali v jeziku cerkveno-slovenskem (cf. Codex Sazavo-Emautinus). V glagolici se je zvršila češka biblija 1. 1416. Cerkvena terminologija češka se vjema s staroslovensko. Miljena pesem: „Gospodine pomiluj ny"! kaže svoj značaj. Spomeniki, ki so se našli na Češkem, spri-čujejo, da je i tod slovela nekdaj slovenščina (Prag. Fragment.), ali da je vsaj tudi tje pribežala iz prve svoje domovine — Panonije.
I Poljaci so si pridobili nekaj države Svatoplukove (med Labo, Vislo in Dravo), in tudi k Lehom je prišla knjiga slovenska. „Per eadem tempora Evangelii lumen in
13*
Poloniam inveheudum curavit: quo cum ille (Methodius) per mediam Gallaeciam pene-travisset, sedem episcopalem Leopoli statuit". Krstil je silnega poganskega kneza Vis-ljana. „Polonia fidem christianam noluit discere a Germanis, sed per orientales Graecos, Cyrillum et Methodium (Chronica 41)". V slovanskem samostanu Krakovskem (mona-sterium slavonicum s. Benedicti) se je služba božja obhajala v slovenskem jeziku (1390 — 1470) po menihih glagoljašib, ki so dohajali iz Prage. Cerkveni jezik se deloma vjema s staroslovenskim, in sploh je v nekterih rečeh na pr. v nosnikih temu jako soroden jezik poljski, da ima tudi Poljša svoj delež v povestnici staroslovenski (cf. Codex Su-prasliensis).
§• 32.
Kedar so z Nemci vred divji Madjari posedli naših prednikov dežele, ostalo je nekaj Slovenov doma ter se jim podvrglo, nekaj se jih je umaknilo pod Tatre na sever, nekaj na jug in zapad, po sedanjem Štajarskem, Koroškem in Kranjskem. „Metho-dii Caritas complectebatur Pannonios . . et Carinthios, in quibus ad unius veri Dei no-titiam cultumque traducendis plurimum elaboravit". — Tako piše tudi H. Megiser: . . „Methudius . . sei auch ins Beyerland, Steyerland, Khärndten u. Crayn zu den Wenden kommen u. sei vom Ertzbischoff Adelvinus zu Salzburg u. dem Windischen Bischoff Reich-holdus, weil er bei den slavischen Wenden den Gottesdienst in slavischer Sprache einführte, verfolgt worden (Annales Carinthiae pg. 568)". Slovenci so takrat lahko še umeli bližnjih sorodnikov govorico, ktera se je pa — brez vladarstva v cerkvi, državi in šoli — starala in postarala tako, da je novoslovenščina dokaj različna od staroslovenščine. O njuni zvezi bodi govor pozneje.
Na vzhodnji strani so Slo veni po stari Daciji (severo - vztočni Ogerski, Sedmo-gradski, po Valahiji in Moldaviji) v oblast prišli Madjarom in potem Rumunom (Vlahom), kteri — pravoslavni — so slovenski jezik v cirilski pisavi sprejeli v svojo liturgijo ter ga držali do srede XVII. veka, kedar so jeli cerkovni jezik zamenjavati z narodovim, v XVIII. pisati v latinici, in v začetku sedanjega stoletja še le so med njimi z jezikom vred zamrli poslednji Sloveni (Die slav. Elemente im Rumunischen 1861 . . Die Rumu-nischen Untersuchungen 1881—2).
Z druge strani so slovčnske knjige razprostranile se iz Panonije na jug k Hrvatom in Srbom. „Vigilans Methodii Caritas . . sicut superstite Cyrillo Liburnicos et Servios attigerat, ita nunc complectebatur et Dalmatas, quibuscum caelestia partiebat communi-cabatque charismata". — Zgodilo se je to še za Metoda, vzlasti pa po pregnanju prvih njegovih učencev. Hrvatje so staroslovenski jezik sprejeli za književni jezik v cerkvi in državi po pisavi glagoliški, najprej okrogli, potem oglati. Kmalu pa so se pričele borbe z duhovniki latinskimi in laškimi. Prepovedovati so jeli v X. in XI. veku besedo in liturgijo slovčnsko. Ker je pa ljudstvo ni hotelo pustiti, pripuščali so jo tü in tam, in v XIII. stoletju jo je cerkev katoliška potrdila, češ, v pisavi Jeronimovi. Služila jim je takrat staroslovenščina le malo spremenjena še v občinskih in deželskih stvareh; na pr. bodi „Kronika Ilervatska" iz XII. stoletja; Zakon Vinodolski" 1. 1288 tudi v glagolici; „Razvod Istrianski" 1. 1325 itd. Polagoma je vzmagoval si jezik narodov že v XII. veku in pisalo se je nekaj slovenski nekaj hrvatski dotlej, da je v svetovnem slovstvu prevladal jezik hrvatski, v cerkvenem pa je rabil jezik staroslovenski, ki se je mnogotero spreminjal po živem narodskem ter imenoval različno p. slovinski, slovinjski, slavenski, slavinski, slavonski, ilirski (lingua sclavinisca, sclavinica, sclavina, sclavonica, sclavica, illyrica, Sclavinorum, Sclavorum lingua, terra, litterae, monasteria etc). Hrvatom prvi umetni pesnik se kaže Marko Marulič (1450 — 1524) in prvi prostopisalac ali začetnik dobre narodne proze P. Bernardin (1495), oba Splječana. Kedar so v XV. in XVI. veku delo-
vali grški razkolniki in protestantje po glagolici in cirilici med Hrvati v Istri in Dalmaciji, poprijela seje slovenščine i cerkev katoliška, ter skrbela za to, da se cerkvene knjige, svetopisemske in obredoslovne, pregledajo in popravijo, kar se je vršilo v XVII. in XVIII. veku po možčb, ki so iskali zedinjenja mej pravoslavnimi in katoliškimi gla-goljaši, a največ po izvodih ruskih, iz kterih so prišle mnogotere rusnije (rusizmi) v njihove slovenske knjige. Možje ti so bili na pr. Levakovič, Terlecki, Pastrič, Karaman (f 1771) itd. Poživljalo se je to delo v preteklem stoletju, a o dobi francoski je nekako potihnilo, in stvar je propala dotlej, da mnogi nič več niso čitati znali knjig glagoliških. Popuščali so torej liturgijo slovénsko, ali so naročali si bukev prepisanih v latinico (ščavet, skiavet, ital. schiavetto) po izvodih hrvatsko-slovenskih, in vsled tega obhaja se slovenska liturgija le deloma še po biskupiji Senjski, Krški (Veglia), Zaderski, Spljetski, Šibeniški, od 1. 1886 v Barski, in časih v Rimu o posebnih priložnostih v vstavu sv. Jerolima (s. Ilieronymi Illyricorum). Po vsem tem je Hrvatska velike pomembe v zgodovini sta-roslovenskega slovstva ne le po glagolici in liturgiji glagoliški, ampak tudi po raznih spomenikih domačih in tujih (cf. Glagolita Clozianus).
Srbljaní so slovénsko knjigo dobili iz Panonije nekaj naravnost, nekaj po Bolgarih, nekaj po Hrvatih. S krščanstvom so sprejeli slovensko liturgijo na zapadu v nekterih pokrajinah v pisavi glagoliški, na vzhodu in jugu pa v cirilski, takrat še brez grških zmotnjav, kajti za grško razkolnijo nastala je slovanska mnogo pozneje. Spisovali so v jeziku srbsko-slovenskem največ menihi ali svečeniki knjige cerkvene, obredne, šolske, pa tudi drugi za narod na pr. Štepan Prvovenčani (1195 — 1228), véliki župan in naposled car Srbski, arcibiskup Sava (r. 1169, u. 1237), menih Chilandarski Dometijan (krog 1. 1263), Daniel (1291—1378), ki so skladali žitija svojih dedov in svetih očetov, letopise, povestnice itd. Celó zakonik Dušanov (1336—1355) kaže bližnje sorodstvo s staroslo-venščino v besedi. Vendar živi ljudski jezik vzmaguje si bolj in bolj v rokopisih in knjigah tiskanih. Delovalo se je dokaj marljivo na književnem polju, dokler so prihruli silni Turki ter podjarmili si Srbsko na Kosovem polju (1. 1389). Potihnilo je za nekaj časa ono delovanje. Konec XVII. veka so naseljenci v Avstriji vzbujati jeli svoje brate ob jugu (1. 1690 itd.) v slovstvenem napredovanju, in posebno se je to vnemalo po bojih za carja Petra Velikega v XVIII. stoletju. Zedinjeni po pravoslavju in po pisavi cirilski so kakor Bolgari tudi Srbi živo občevali z Rusi in pisarili po izvodih rusko-slovénskih. V slovarju staroslovenskem opazuje Miklošič k besedi ogradínikü hortulanus: „non solum libros bulgaricos et serbicos in russiam, verum etiam russicos in serbiam translatos esse plura sunt indicia; habeí enim ogorodinikü pro ogradínikü, volosi pro vlasí mise. šaf. et sanctos russicos in menaeis serbicis: ñeque miraberis, hoc ita factum esse, memor monasterii russorum montis atho, cuius in vita s. sabbae mentio fit". — Ker se je pa književni jezik zeló ločil od ljudskega, jeli so bolj razsvetljeni pisati narodu v njegovem jeziku in vršila se je huda borba v tej zadevi. Nasproti jeziku pastuhov itd. so za slaveno-srbski jezik potegovali se Raič, Solarič, Terlaič, Rajačič itd.; za čisti narodov pa so delali Jan-kovic (1787), Dositej Obradovič (1739—1811), M. Vidakovič (1780-1841), Vuk Štefa-novič Karadžič (1787—1864), in ta je tudi prevladal v slovstvu srbskem, ktero brzo napreduje vzlasti od 1. 1867, kedar se je Beligrad znebil poslednjega gospodarskega Turčina. Kakor Hrvatska — ima svoj delež v zgodovini staroslovenske pismenosti i Srbska (cf. Apostolus e códice monasterii Šišatovac, Monumenta serbica etc.).
Kedar se Bolgari (Bulgari, Bugari), narod turške krvi, naselijo od Črnega morja med Donavo in Balkanom v VII. veku mej Slovéni, prevladajo jih tako, da se v X. stoletju kaže v zgodovini le narod bolgarski, kteri govori in piše jezik slovénski. Velik je vpliv, ki sta ga imela do njih sv. Ciril in Metod, naj že učenjaki razlagajo si to kakor-
koli. „Cumque iter per Bulgariam instituissent christianorum iniciatam sacris, nullo loco praetermittunt amplificandae religionis opportunitatem . . Ita Methodii caritas defunelo Cyrillo et Bulgaros complectebatur, quos ipsos cum rege eorum Bogori in fide christiani nomiuis confirmavit". Še veči vpliv se razodeva v cerkvi in književnosti bolgarski po njunih izvestnih učencih in njihovih naslednikih (cf. Jezičn. §. 20). Še sedaj so ondi v sponjinju sedmeri prosvetitelji i car Simeon i zlata slovstvena doba, ktera sega celo do 1. 1018. Spisalo se je staroslovčnski nekaj v črkah glagoliških, večinoma potem v ciril-skih, mnogo knjig, ki so se razširjale mej sosedne Srbe in Hrvate, pa tudi na sever med Ruse. Veliko je Bolgarska trpela poslej od Grkov, kterim se je 1. 1186 otela in si vrlo pomagala i v slovstvu do 1. 1389—92, kedar so hudi Turki razdrli carstvo i cerkev i književnost bolgarsko-slovensko. „Za tri vijeka onamo od svršetka XIV. vijeka više je starih rukopisa propalo od tudjinaca barbara i domačih črvi i moljaca, nego ih se napisalo". Tuji nasilniki (državni i cerkovni, paše, popovi i episkopi fanariotski) so zapre-čevali vse duševno napredovanje v slovstvu domačem. V sredi preteklega stoletja so jeli nekteri se dvigati, opisovati narodske zadeve, priobčevati mej ljudstvom knjižice bolgarske tiskane v inostranstvu; drugi bistrejši so hodili izobraževat se na učilišča v Francijo, Avstrijo, Rusijo ter so vrnivši se potem vzbujali svoje rojake. Sad temu se je kazati jel v sedanjem veku od 1. 1830 in 1848, vzlasti pa so od 1. 1877—8 nastale ondi vse nove razmere, ktere se razodevajo i v književnosti. Stari slovenski jezik, kteri se je spremenil prvič po govorici bolgarski in prelikal poznej po jeziku vlaškem, grškem in albanskem, kaže se v narodskem novem slovstvu ves drugačen, kakor je rabil nekdaj v knjigah liturgiških, deloma zasukan po izvodih rusko-slovenskih. Vendar ima staroslo-venščina ravno iz Bolgarske premnogo svojih najdragocenejših spomenikov.
0 poočitovanji pri računstvu.
(Dalje.)
......Pestalozzijeve elementarne knjige nam predstavljajo števila kot nasledek
empiričnih vzorov med tem, ko si jih tu kot akte čisto notranjih vzorov mislimo. Tam se govori povsod o številni kolikosti, ne o številnem redu; tu je vse postavljeno na red. Števila od 1 do 10 so norme za red, za rubrike, pa nikakor ne za vnanjo predočbo vgledane množine, katera po mojem prepričanji le z redom v nas postane in se le na tega opira. Ako izrečemo n. pr. 85, nam ne stopi vsaka jednota pred oči, temveč število desetič in število jedinic; še bolj očividno je to pri stoticah in tisočicah, katere imajo za nas pomen le z ozirom na to, ko si rubrike jasno predstavljamo; jednot zavesti se nikakor ni mogoče".
Te besede so jasne, in mislil bi si, da bi ne bilo treba nič druzega več pristaviti. Pa važno je, da natančneje osvetlim tako zvano trojičenje, o katerem govorim v svoji brošuri le tesno, zato naj spregovorim še nekoliko besedi o predočbi števil, če govorim na tem mestu o računih, kar drugače še le pozneje pride na vrsto, storim zarad tega, da se trojičenje pokaže v celi svoji podobi.
Na prvi pogled spoznamo število, ako imamo pred seboj n. pr. 1, 2, ali tudi 3 drevesa. Kadar priprosti ljudje štejejo žreblje, jajca in druge reči, jemljejo v eno roko po 3, v drugo po 2 žreblja i. t. d. — S prosto roko razdelimo daljico na 2, tudi na 3 enake dele primemo lehko; pri razdelitvi na 4 dele pa razpolovimo najpred celoto in potem še vsak del. Kako nam je, ako imamo daljico na 5 ali na več enakih delov razdeliti, je vsakemu znano. — Znake za števila so stari narodi sestavljali iz skupin po 1,
2, 3 znake (včasih tudi po 4 znake), menda le zaradi tega, da so dosegli hiter pregled čez število vseh znakov predstavljenega števila. Iz takih skupin postale so številne podobe, in ker so se podobe med seboj razločile kakor n. pr. hiša od cerkve i. t. d-vedeli so, katero število so te podobe predstavljale. Take številne podobe si na vsak način moremo misliti kot prve številke (številne znake). Važnost števila 3 še bolj spoznamo, ako si ga pri operiranji natančneje ogledamo.
Za 1, 2, 3 lehko brez posebnih pripomočkov (n. pr. prstov) dalje štejemo. Drugače pa, kadar je za 4, 5 i. t. d. dalje šteti, v tem slučaji potrebujemo podpore. Ko pride 4, 5 prstov i. t. d. na vrsto, prenehamo dalje šteti. Na mojem aparatu se moremo takisto posluževati koleščekov. Enakošno se nam godi, kadar štejemo nazaj. Seštevanje izvršujemo, ako štejemo naprej, in sicer se more to zgolj v duhu goditi, ako imamo 1, 2, 3 k danemu številu prištevati; treba pa je telesne podpore, kadar imamo prištevati, in sicer toliko časa, dokler si ne zapomnimo resultatov n. pr. za 5 + 4 résultat 9, za 9 + 9 résultat 18 i. t. d., ali dokler si ne mislimo v duhu število 4 kot 3 -j- 1, 5 kot 3 -4- 2 i. t. d. ter ne prištevamo uajpred 3 potem 1 oz. 2 i. t. d., kar pa spet zahteva, da učenec števila 1, 2, 3 mehanično gladko prištevati zna.
Podobna opomnja velja za odštevanje, katero izvršujemo, ako štejemo nazaj.
Kakor postane število s ponavljanjem enote n. pr. drevesa, tako obstoji bistvo množenja v ponavljanji iste skupine enakošnih reči n. pr. v ponavljanji 3 dreves i. t. d. 1, 2, 3 take skupine si lehko na enkrat mislimo, pri čemur se nam skupina sicer pokaže kot množina, v mislih je vender podoba te množine neka zatemnela celota in ne množina, v kateri ob enem razločimo vsaki del jasno eden od druzega. Dvakratno, trikratno število si torej lehko mislimo, drugače pa je s 4kratnim, 5kratnim i. t. d. — Kakor seštevanje izvršujemo, ako štejemo po 1 naprej, tako se opira množenje tudi na štenje, in sicer na štenje po 2, ali po 3 naprej i. t. d.
Polovico, tretjino od G ali kakega druzega števila si lehko mislimo v duhu ; drugače je s 4, 5. delom itd. O tem se lehko prepričamo na mojem aparatu, ako nastavimo 6 koleščkov eden zraven druzega vender v enaki razdalji in jih razdelimo na 2, na 3 enake dele po 3 oz. po 2 koleščka.
Enake opômnje veljajo za merjenje. Pa otrok sam potrjuje, da je število 3 take važnosti. Dvakratno, trikratno števil si hitro zapomni, vse drugače pa je s štiri-, petkratnim i. t. d. Enako velja za merjenje in delitev. In stari vender niso brez psiholo-gičnega vzroka podvojenja (Duplieren) in razpolovitve (Halbieren) kot zasebne operacije uvedli?
Oglejmo si z ozirom na to tudi tako zvane številne podobe. Ako si mislim številno podobo za število 6, vidim v duhu ali dve vertikalni vrsti jasno, dele vsake vrste pa kot zatemnelo množino, ali pa v prvi horicontalni vrsti dve točki jasno in vse drugo zatemnelo. Enakošna je z drugimi številnimi podobami; torej dospemo do resul-tata:
S tako zvanimi številnimi podobami ne moremo na prvi pogled številne vrednosti razzreti; mi le vemo iz znane podobe, da nam predstavlja določeno število.
O tem se še bolj zagotovimo, ako si mislimo hitro zaporedoma števila 13, 9, 6, 15, 10 i. t. d.; ali nam res prihajajo na um številne podobe teh števil, ako jih tudi med seboj ob enem ocenjujemo?
Številne podobe so ljudje le iznašli in sicer stari, da so imeli številne znake (številke), monografi za vzorno (?) računanje; one niso neka posebnost človeškega duha, iz katere izvira računstvo tako, kakor se v naših mislih razmotava.
Ako se torej s telesnim poočitovanjem namerava, da bi vzbudili v otroku notranji vzor, da bi ta vzor podpirali, sledi iz rečenega, da številne podobe nimajo sposobnosti za poočitovanje števil in sicer za tako poočitovanje, kakeršno je šoli potrebno. Telesno poočitovanje mnogokrat v škodo duševne operacije pretiravajo; kakor hitro se ta lehko sama razmota, je ono nepotrebno, da celo oviravno.
Ako pa ne moremo na prvi pogled števil precenjevati iz natomih podob, ka-keršnih je n. pr. za 13 dreves, katera v naravi na najvažneje načine eno zraven druzega stoje, toliko, da se med seboj dušč, kako se pa to potem godi ?
S št en je m. Šteli so že davno, in štejejo še danes. In kateri monograf in njih zastopnik more reči, da ne šteje, kadar se hoče prepričati, koliko jabolk je na kupu, koliko ljudi je skupaj i. t. d.? Pojte tje v šolo najbolj zagriznjenih zastopnikov Gru-be'jeve metode ter opazujte, kako jim išče otrok pozabljen resultat n. pr. za 5 + 3. „Pokaži 5 prstov, zdaj pa še 3, preštej, koliko to znese". To je metoda, na katero se zmerom povračajo, kadar jim imajo otroci pozabljene zneske poiskati. Otrok si ne zapomni raznih številnih podob in onih, v katerih se vidijo števila razstavljena, le štenje izvira iz duševne posebnosti, to čutijo živo. Ali kaj hočejo monografi, kadar nam po-kladajo toplo na vest vaje, kakor: „Katero število pride za 5? Med katerima številoma leži 5? i. t. d., če ne, da pridobi otrok jasen razgled v številni vrsti? če si s tem monografi že ne nasprotujejo, izpovedo se pa, da je gojitev številne vrste torej tudi štenje največje važnosti. Da, če bi se natančneje pretipali, pripoznati bi si morali, da cene raznih števil ne razvemo iz kake podobe, ampak le iz mesta v številni vrsti. Kako pa je potem število poočitovati? Na vsak način s stvorom vrste, kajti le tako vzbujamo notranji vzor, le tako prisilimo duševni proces, na katerega se opira vse računanje. Otrok je pa vajen raznih stvari v najrazličniših skupinah, zato naj se začne poočitovanje s prostimi objekti n. pr. s kockami, palčicami, kamenčki i. t. d., katere ima otrok prestavljati v vrsto. To velja, posebno za prostor 1 —10, pa tudi za prostor 1 — 20, torej za prvo šolsko leto. Računila, na katerem se računiki v eni vrsti nahajajo, se je posluževati, ko so otroci že vajeni proste objekte prestavljati v vrsto. Za prostor 1—100 zadostuje zraven novcev, mer, uteži itd računilo za poočitovanje števil popolnoma.	(Dalje prih.)
Iz šole za šolo.
Spisje. Primerjave.
Gozd in travnik.
Razprava.
Kaj je gozd, kaj travnik? Gozd in travnik sta prostora zemlje, na katerih rastline rastejo. Kaj raste v gozdu, in kaj na travniku? V gozdu rastejo drevesa in grmovje, na travniku pa trava in zelišča. Kdo je naredil gozde in uredil travnike? Največ gozdov ni naredila človeška roka, a travnike uredili so ljudje. Kje so bolj navadno gozdi in kje travniki ? Gozdi so bolj navadno na hribih in brežinah, travnike pa ljudje najraje narede ondi, kjer je kak studenček blizu, da ga na nje napeljejo, da ga o suši namaka. Kdaj nas razveseljuje gozd, in kdaj travnik? Gozd nam ugaja po leti s hladilno

in zdravo senco, a travnik nas razveseljuje v zgodnji vzpomladi z nežnim zelenjem in z različno pisanimi cveticami; posebno lepo se po njem sliši žuborenje tekočega studenčka. Sestavite te stavke v celoto!
Sestava.
Gozd in travnik sta prostora zemlje, na katerih rastline rastejo. V gozdu rastejo drevesa in grmovje, na travniku pa trava in zelišča. Največ gozdov ni naredila človeška roka, a travnike uredili so ljudje. Gozdi so bolj navadno na hribih in brežinah, travnike pa ljudje najraje narede ondi, kjer je kak studenček blizu, da ga po travnikih napeljejo, da jih o suši namaka. Gozd nam po leti ugaja s hladilno in zdravo senco; a travnik nas razveseljuje v zgodnji vzpomladi z nežnim zelenjem in z različno pisanimi cveticami; posebno lepo se po njem sliši žuborenje tekočega studenčka. V gozdu je po leti vse polno žival in živalic, a na travniku jih ni manj, največ je hroščev in žuželk. V gozdu letajo in gnjezdijo raznopisane ptice, a na travniku letajo pisani metulji ter se zibljejo na enakih cveticah. V gozdu se vzpomladi razlega prijetno ptičje petje, a po travnikih šume in brenče čebele in hrošči. V gozdu odmeva enakomerno petje kukavice, a na travniku cverči muren po dnevi in še pozno v noč. V gozdu skačejo srne in zajci, po travniku pa razne kobilice. V gozdu se po zimi sliši sekira, s katero drvarji les podirajo, a na travniku zvenči po leti kosa, s katero kosci travo sečejo. Gozd nam daje les za stavbe, orodje in kurjavo, travnik pa nam daje sočno travo in redilno seno za krmo živini. Gozd in travnik kažeta nam božjo vsemogočnost in ljubezen do nas.
Travnik in drevesni list.
Načrt.
Razpeljava studenčka po travniku. Žilice na drevesnem listu. Živali na travniku. Živalice na drevesnem listu. Telesni deli trave. Telesni deli živalic na drevesnem listu. Kaj delajo krave na travniku, in kaj živalice na drevesnem listu? V kaj se izpremeni povžita trava, in v kaj sok drevesnega lista? Kaj nam koristijo krave, in kaj škodujejo listne živalice? Kdo jih pokončuje ?
Sestava.
Vsak drevesni list je travnik v mali podobi. Kakor je po sredi dobro urejenega travnika jarek, iz katerega so manjši razpeljani, da ga voda poji, tako ima tudi drevesni list po sredi veliko reberce ali žilo, iz katere so manjše razpeljane, in po katerih se sok v listne dele razlija. Na travniku se pasejo krave, po drevesnem listu pa vidimo male živalice, ki jim listne uši pravimo. Krave so štirinogate in imajo na glavi roge. Listne uši pa imajo po šest nog in mesto rogov tipalnice. Krave mulijo na travniku zelišča in travo, uši pa se počasi pomikajo po listu in pijejo sok iz njega. V kravah se izpremeni trava v mleko, kojega rabimo za živež. V ušicah pa se listni sok izpremeni v sladki med, kateri jim na hrbtu iz dveh cevk solzi in mu medena rosa pravimo. To roso mravlje hitreje osledijo, kakor pa človeško oko ušice zapaziti more; one narede tedaj kmalu celo stezo po deblu drevesa do listov, kjer ušicam slastno roso izpivajo in jo svojim ličinkam v mravljišči donašajo. Krave nam koristijo z mlekom, mesom in s kožo; ušice pa so drevesom škodljive, ker listom sok izpivajo, da se marsikatero drevo posuši. K sreči jih najdejo mali rudeči hrošči „polonice", ki jih mnogo na meh odero in ogo-nobijo.	__(Dalje prih.J

Učila.
(Spisal J. Lapajne.)
(Dalje.)
Šolsko priprava, slično orodje in sploh šolsko pohištvo.
Poglavitna šolska priprava je deska ali tabla. Ta mora biti črna, in sicer temno črna; na takej se kreda najbolje prime.*) Ako je svetločrna, ne pozná se tako dobro kreda na njej.
Šolske table so različne. Lepo pisati se more le na platnene table, ali hitro ni mogoče pisati na take table, ker preveč odjenjujejo, kadar se le malo pritiska. Praktične so pač najbolj lesene table iz dobro posušenega lesa. Navadno se take table postavljajo na premična stojala. Boljši so stebri, kateri so stalno na šolsko steno pritrjeni in v katerih je vdelana tabla, precej nizko postavljena, dočim visi druga više na škripcih. S protiutežmi, ki so v stebrih, more se taka tabla višje in nižje premikati, kakor pač učitelj potrebuje. Višjo premakljivo tablo je najbolje porabiti za risanje. Ta naj bode čista. Ta služi v različno rabo. Da bi bila načrtana, ni ravno tako potrebno. Vsaj služi tabla največ le učitelju, otrokom le bolj za računske vaje, kakor pa za pravopisne in druge, če otroci veliko na šolsko tablo pišejo, izgubi se s tem prav veliko časa. V otroško vajo in izurjenost služijo otroške male table in pisanke.
Kolikor toliko priporočila vredne so še n. pr. tabla, okoli katere se platno ovija, da more učitelj obe strani popisati. Znamenita je tabla (v Graški razstavi), ki je podprta z enim samim klincem itd.
K šolski pripravi ali k šolskemu pohištvu štejemo tudi klopi.
Najpriličnejše klopi so one z dvema sedežema; kjer je veliko otrok, a mala soba, so tudi klopi s 4 sedeži še rabljive. Klopi naj bodo otroški velikosti primerne; noge morajo se v klopi sedečemu tal dotikati; plošča klopina mora biti nekoliko nagnjena. V plošči mora biti tintnik, pokrit z pokrovcem, ki je na klopi pritrjen. Klopi se nare-jajo raznovrstne. Važna šolska priprava so tudi tintniki v šoli. Neprimerno pa je, če se še nahaja kje šola, kjer ni tintnikov, da morajo učenci tinto soboj v šolo nositi.
Zeló potrebne so v šolskih izbah omare. Več učil ko ima šola, več mora biti prostornih omar, kamor tudi učitelj izdelke učencev shranjuje.
Učitelj potrebuje tudi mize s stolom, ki stojita na odru blizu šolske table. Miza s stolom mora biti tako pripravna, da učitelj prav lehko vso šolo sedé pregleda.**) V šoli je nadalje treba cesarske podobe; lepo kinčajo šolo tudi druge podobe, n. pr. sv. razpelo, slika sv. Alojzija itd. Ali preveč slik ne sme biti nakupičenih, zlasti na eni steni ne. Naposled je treba obešalnikov, gobe, krede in tinte.
Lepi kipi slavnih šolskih mož ali učenjakov so tudi lep kine v šolskih sobah ali v učiteljski pisarni, v konferenčini sobi in dr. Primerno je, da imajo šolski hodniki lepe napise, reke, pregovore.
K šolskemu pohištvu spadajo tudi priprave, s katerimi se obešajo stenske table, zemljevidi i. t. d.
O lastnostih in rabi šolskih učil.
Poglavitna lastnost učil je ta, da so takšna, kakeršni so predmeti, katere predstavljajo. Ali z drugimi besedami: Predmeti sami, o katerih se govori, naj se v šoli
*) Lak za takove table ponujata Keil v Beču in Kremlička v Pragi.	Pis.
**) Za učitelja prirejajo različne katedre; na Nemškem je nekdo združil z mizo tablo, bralni in računski stroj; kar pa vse skupaj veliko stane.	Pis.
pokažejo. Pri katerih naukih je to mogoče, razložili smo že v prejšnjih poglavjih. Kjer nadomestujejo kalupi ali slike predmete, naj bodo ti, ako le mogoče, tako veliki, kakor so predmeti sami. To je večkrat mogoče, mnogokrat pa tudi ne. V takih slučajih morata kalup, slika povedati, v katerem razmerji sta z naravno veličino. V obče pa je treba, da so učila velika, tako velika, da jih vsi učenci že od daleč videti morejo, čim večji je naravni predmet, in čim manjša slika, ki ga predstavlja, tem manj je učilo vredno. Recimo: Slon je velika žival, a učitelj ima edino sliko slonovo v tako majhni meri, da jo mora slehernemu učencu pod nos postaviti, da jo vidi. S tem izgubi učitelj toliko časa, da vse znanje o slonu ni v pravem razmerji s časom, ki se je v ta namen porabil, skoro bi rekel, potratil. Zavoljo tega se morajo za rabo po javnih šolah vse majhne slike odstraniti, vsi majhni zemljevidi, potem karte, na katerih imen kar mrgoli.
Dobri rabljivi zemljevidi so tako imenovani nemi zemljevidi. Ali ti so pretežavni in le temeljit geograf bi jih moral z uspehom rabiti. Poleg nemih zemljevidov naj bi imela vsaka šola še normalne zemljevide, potlej bi se že dali lepi uspehi v tem učnem predmetu doseči; a katera ljudska šola ima toliko novcev samo za učila na razpolaganje?
O rabi učil imamo sledeče opomniti: Učila naj se ne hranijo v šolski sobi na stenah, na omarah, na šolski mizi, da bi jih mogli otroci dan za dnevom gledati. Učila morajo biti shranjena v posebni sobi, v omarah, in se le takrat rabiti, le takrat kazati otrokom, kadar se jih v resnici potrebuje. Če so zmirom otrokom pred očmi, pokvarijo se s tem zelo, trpe na zraku, prahu, vlagi in pri otrocih. Največja škoda pa je ta, da se jih otroci že popred toliko nagledajo, — pa nagledajo brez razuma, — da se potlej ne zanimajo več za-nje, kadar jih učitelj kaže.
(Dalje prili.)
Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" „Pedagogiškega društva" v
Krškem.
(Dalje.)
Herrose R. (Verlagsbuchhandlung) založba, Wittenberg: Dr. Friedrich Bartels: Die Anwendbarkeit der Herbart-Ziller-Stoy'schen didaktischen Grundsätze für den Unterricht an Volks- und Bürgerschulen. Eine zeitgeschichtliche pädagogische Betrachtung und kritische Studie. 2. natis 1888. Cena 2-40 m.
Berger Sigmund, nadučitelj, Neu-Raussnitz, Moravsko. Geschichte und Sage der österr.-ungarischen Monarchie. In drei Bänden I.
a)	1. Band: Geschichte der Gesammtmonarchie und der einzelnen Kronländer. 1886. Samozaložba.
b)	2. Band: Erzählungen aus der Geschichte der österreichisch-ungarischen Monarchie. 1886. Samozaložba.
3. Band: Sagen aus den einzelnen Kronländern Oesterreich - Ungarn und einem Anhange von historischen Gedichten. 1886. Samozaložba. Cena: Vsi trije deli skupaj broš. 2,70 gld. krasno vezano 3 gld. 1. zvezek broš. 1'20 gld. 2. ali 3. zvezek posa-mez broš. 80 kr.
c)	Oesterreichs geschichtliche Jubiläumstage in den Jahren 1882 und 1883. V 3. delih. Prvi zvezek: Der 600jährige Gedenktag der Belehnung des Hauses Habsburg mit den österreichischen Stammländern am 27. Dez. 1882. Drugi zvezek: Die 500jäh-
rige Gedenkfeier des Anschlusses Triests an Oesterreich und seine heurige Ausstellung. Tretji zvezek: Der 200jährige Gedenktag an die Befreiung Wiens von der zweiten Tür« kenbelagerung am 12. September 1883. 1882. Wien. Moritz Perles, Stadt, Bauernmarkt 11. Cena 50 kr. pri g. pisatelji.
Narodna Šola v Ljubljani:
Zbirka stereometričnih teles: 1. kocka, 2. valj (cilinder), 3. stožec (Kegel), 4. tristranska piramida, 5. šeststranska piramida, 6. tristranska prizma, Cena 2 gld.
Franz Lang, Fachlehrer an der Bürgerschule in Ung. Brod.: Lehranweisung zu dem Zeichenwerke: Versuch der Darstellung der Grundelemente des Zeichnens mit Berücksichtigung der Bedürfnisse der Schule und des Lebens. I. Theil. Zehn grosse autogr. Tafeln mit circa 100 Figuren. Preis der Lehranweisung 20 kr. Selbstverlag.
Prof. Petar Nenin u Osieku:
Primjeri iz deskriptivne geometrije metodično predjani. Za učenike viših realka složio prof. Petar Nenin u Osieku. Cena 40 kr. Samozaložba.
Ocerxe-
Theoretisch-praktische Anleitung zum Gebrauche des Lesebuches in der Volks- und Bürgerschule. Za učiteljske pripravnike, učitelje in učiteljice, spisal Karl Schubert. Dunaj 1888. V založbi Morica Perlesa. Cena 3 gld. 30 kr.
Najvažnejši predmet v ljudski šoli je jezikovni pouk. Opira se v prvi vrsti na dobro berilo. Tako berilo ima biti podloga tudi vsemu stvarnemu pouku. A tvarina, nabrana v berilu, bila bi večinoma mrtva, ko ne bi je znal spreten učitelj oživiti in učence navajati, da s pridom rabijo berilo. Najtežja stran berila je vsekako jezikovna, ker pri taki obravnavi je treba učitelju dokaj vaje in izkušnje. To pa mu, največkrat nedostaje, zato mu je treba dobrega navoda, po katerem se lehko ravna pri svojem poučevanji. Za slovenska berila še vedno pogrešamo takih navodil in razklad. V nemščini pa je izšlo že precejšnje število takih knjig, ki pa se večinoma ozirajo na izvenavstrijska. Zato se je potrebno zdelo g. K. Schubertu, da spiše tudi za avstrijska berila zgoraj navedeni navod. — Knjiga se deli na dva dela; prvi del obseza na 228 straneh obravnavo, drugi pa na 221 straneh uporabo berila. Kot pojasnilo se oslanja vsak odstavek na praktične primere brez ozira na to ali ono uvedeno berilo. Tako poučilo o metodičnem obdelovanji beril je torej mogoče tudi slovenskim učiteljem z največjim uspehom rabiti, kajti naša berila se gledd tvarine bistveno ne razlikujejo od nemških, metodika pa ostane pri teh in onih bistveno jednaka. Zato priporočamo to prekoristno in veleza-nimljivo knjigo vsem našim učiteljem, kateri hočejo berila tako obdelovati, da bodo imeli učenci kako praktično korist od njih. Zlasti pa ne bi je smela pogrešati nobena učiteljska knjižnica.	G.
Pred sabo imamo nemško knjigo: „Die Anwendbarkeit" der Herbart-Ziller-Stoy' sehen didaktischen Grundsätze für den Unterricht an Volks- und Bürgerschulen. Spisal jo je vodja meščanskih šol v Geri, dr. Friderik Bartels; Dobiva se pri založniku R. Heroseji v Wittenbergu.
Ta knjiga zasluži, da bi se med učiteljstvom razširila, ker mirno in stvarno preiskuje „Herbartove nazore" o vzgoji ter dokazuje pomanjkljivost Herbartove psihologije, zatrjujoč, da se razvrstitev poučne tvarine po „Ilerbart-Zillerjevih" načelih v navadni ljudski šoli nikakor ne more izvesti. Po našem mnenji nam Herbartova pedagogika ne nudi nič novega. — Cena knjigi: 2'40 m.	— r. —
Slikovna biblija. Četrdeset prizora najvažnijih dogodjaja staroga i novoga zavjeta. Založba B. Herderova v Freiburgu na Badenskem. (Na Dunaji, I., Wollzeile, 33. Cena v mapi 15 mark (9 gld. 30 kr.).
Herderjeva knjigarna zalaga v veliki meri knjige in učila za veronauk. Te slike ožive jako pouk v svetem pismu, ki je najpriljubljenejši del krščanskega nauka. One sicer niso tako umeteljno izpeljane, kakor slike iz biblije iz katehetske zaloge, katere so dobile nekatere šole pred leti brezplačno iz c. kr. zaloge šolskih knjig. Ali za rabo v ljudskih šolah ustrezajo svojemu namenu s svojimi živimi barvami, katere takoj opozore učenčevo oko, da si ogleda moment, katerega predstavlja zdaj ta, zdaj druga slika. Te slike imajo napise v češkem, poljskem in hrvatskem jeziku. Zato so tudi brez premembe teksta prav primerne za slovenske šole. Po §. 71. šolskega in učnega reda to učilo ni ravno predpisano, a slehern učitelj veronauka bode vesel, ako ima šola tudi slike biblijske. Naj v tej zadevi tudi kateheti podpirajo šolo in svoje nauke!	L.
E? opis im
Iz Metlike. Po sklepu c. kr. okrajnega šolskega sveta v 3. dan maja t. 1. vršila se bode okrajna učiteljska konferencija v 11. dan julija 1888. 1. točno ob 9. uri dopoludne v mestni hiši v Metliki. Dnevni red: 1. Predsednik imenuje namestnika in otvori zborovanje. 2. Volita se dva zapisnikarja. 3. Opazke nadzornikove. 4. Razgovor o ukazih in postavah. 5. Ali ponavljalna šola zadostuje svojemu namenu? Zakaj ne? Kako jo je prestrojiti?
Poročevalce določi gospod nadzornik pri zborovanji.
6. Razgovor o učnih knjigah za bodoče šolsko leto. 7. Pomen številnih podob od ene do deset. Poroča gospod France Šetina. 8. Poročilo knjižničnega odbora in nasveti o nakupu novih knjig. 9. Račun okrajne učiteljske knjižnice. 10. Volitev knjižničnega odbora. 11. Volitev stalnega konferenčnega odbora. 12. Posamezni nasveti.
— V 10. dan junija t. 1. praznovali smo pri nas 40 letnico vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Zvečer v 9. dan junija t. 1. igrala je ob 9. uri domača godba pred mestno hišo cesarsko pesen; prostovoljna požarna bramba nastopi z baklami; baklada in godba po mestu; streljanje s topiči; razsvetljava; hiše se okinčajo z zastavami. — V nedeljo, v 10. dan junija t. 1., bila je ob 10 uri slovesna sveta maša z blagoslovom in z zahvalno pesnijo. Sv. maše udeležili so se vsi c. kr. uradniki, mestni zastop, krajni šolski svèt, požarna bramba v paradi z godbo na čelu, šolska mladina z učiteljstvom in mnogo drugega pobožnega ljudstva iz mesta in okolice. Po sv. maši šli smo vsi na prostor, kjer se je v 4. dan aprila t. 1. začela zidati nova šola. Tù se je vložil in blagoslovil temeljni (vogelni) kamen v čast in spomin 40 letnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. — Prečastiti gospod prošt Franjo Dovgan ogovoril je zbrano ljudstvo z izbornim govorom. Omenjal je najprej, kaj je človeku namen na tem svetu. Govoril je tako prepričalno, vneto in v srce segajoče, da smo bili vsi globoko ganjeni. Potem omenjal je proslavljenja 40 letnice vladanja Nj. Veličanstva. Tudi ta del svojega govora izpeljal je mojstersko. Za njim govoril je še gospod župan Z a lok ar. Njegov govor vzprejet je bil tudi z navdušenjem in gromoviti bilo so »živioklici« presvetlemu cesarju, s katerimi je končal govor. Mej streljanjem in godbo otroci tudi zapojô cesarsko pesen. Gospod prošt blagoslovi vogelni kamen in s čast. gospodoma katehetoma opravi zapovedane molitve. V vogelni kamen vložila se je na »pergamentpapir« napisana spomenica, katera se od besede do besede tako-le glasi:
„Spomenica
stavbe nove čveterorazredne ljudske šole v Metliki, zidane leta tisoč osem sto, osemdeset in osem (1888). Vogelni kamen vložil se je slovesno v čast in spomin 40 letnega vladanja sedanjega našega preljubega in predobrega vladarja, Nj. Veličanstva Franca Jožefa I., cesarja širne in mogočne Avstrije. Deželni predsednik bilje tedàj preblagorodni gospod baron Andrej Winkler; deželni šolski nadzornik blagorodni gospod Jakob Smolej, okrajni glavar pa preblagorodni gosp. marquis Ferdinand Gozani. — V tem času bili so udje c. kr. okrajnega šolskega sveta gospodje :
marquis Ferdinand Gozani, predsednik; Anton Jeršinovec, c. kr. okrajni šolski nadzornik in nadučitelj v Črnomlji, podpredsednik; Anton Aleš, dekan v Semiči; Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji; Leopold Gangl, občinski tajnik in posestnik v Metliki; Franjo Še ti na in Ivan Eu pni k, učitelja v Črnomlji. V krajnem šolskem svetu bili so gospodje : Martin Kämen-šek, oskrbnik komende n. v. r. v Metliki, predsednik; Andrej Šest, nadučitelj, podpredsednik; Leopold Gangl, kraj. šol. nadzornik; Franjo Dovgan, prošt in župnik; Ferdinand Zal o k ar, okrajni zdravnik in župan; Franjo Güstin posestnik in trgovec, vsi iz Metlike.
Učiteljstvo: Andrej Šest, voditelj šole; Alojzij Peha ni in Ivan Pavlič, kateheta; Franjo Gregorač II., Matilda Parma III. in Franjo Schönbrunn IV. Poslopje zidal je g. Jakob Franc, zidarski mojster v Metliki.
Nova šola naj razširja božjo čast, ljubezen do domovine in do prevzvišene cesarske hiše ; njeno geslo vedno bodi: »Vse za vero, dom, cesarja!«
Zdaj vzida pričujoči zidarski mojster kamen, in gospod okrajni glavar potolče po njem s kladivom, o čemur mu sledé še drugi odlični gospodje. Belo oblečena deklica položi venec na kamen. Požarna bramba vzdrževala je mej vložitvijo izvrsten red.
Od nove šole šli so šolski otroci, učiteljstvo in vse druge korporacije na travnik »Pungert«. Tu so bili vzpomladi zasadili učenci 4. razreda v spomin 40 letnega vladanja našega cesarja »lipo«. Imenuje se: »Cesar Franc-Jožefova lipa«. Nadučitelj ogovori šolsko mladino; razloži jej pomen lipe in jo vzpodbuja k ljubezni in neomahljivi udanosti do cesarja in Nj. prevzvišene cesarske hiše. Govor sklene z »živio-klicem« ljubljenemu vladarju. Godba igra, in otroci pojo prvo in zadnjo kitico avstrijske himne. Deklica obesi venec na lipo.
S tem bila je dopoludanja slavnost končana. Vrnili smo se v lepem redu nazaj v mesto, kamor smo prišli dobro premočeni ravno ob 12. uri. Popoludne napovedana je bila na Grbečevem vrtu najprej šolska, potlej pa ljudska veselica. A vsled dežja morala je veselica izostati. Otroci zbrali so se ob 4. uri v sobi 4. razreda, kjer so bili pogosteni s kruhom, kolačem, potico, s pečenko, sirom in z vinom. Veselje bilo je videti, kako slastno je uživalo božje dari 500 ust. Počastili so bili mladino sè svojim pohodom gg. okrajni glavar, okr. šol. nadzornik, domači c. kr. uradniki, udje krajnega šolskega sveta i. dr. Gospod okrajni šolski nadzornik ogovori mladino in jo opominja k ljubezni in udanosti do našega predobrega vladarja. Tudi on konča svoj govor z »živio-klicem«, na kar mladina z največjim navdušenjem zapoje še jedenkrat cesarsko pesem. — Učenec iz 4. razreda v daljšem govoru popiše življenje našega milega vladarja. Konečno se še belooblečena deklica zahvali pričujoči gospodi na prijaznosti in naklonjenosti, zahvali se na prijaznem pogostenji in obljubi v imenu svojih součencev, spominjati se tega veselega dné še v poznih letih in iz dna srca udanim biti presvetlemu cesarju in Njegovemu prestolu. Pričujoča gospoda ostavila je na to šolsko sobo. Ko so se mej otroke razdelili zadnji koščeki kruha in mesa, šli so tudi oni počasi domov, poudarjajoč, da je bilo danes res jako »fletno« in »veselo« ter da tega dné ne bode nikdar pozabili.
Tukajšnji mestni odbor podaril je podpisanemu 50 gld. za pogostenje šolske mladine.*) Slavnemu mestnemu zastopu, kakor tudi blagorodnim gospem in gospodičinam, katere so v to svrho toliko »in natura« podarile, in katere so šolskej mladini tako ljubeznjivo stregle, izrekam v svojem in v imenu pogostenih otrok najsrčnejšo zahvalo. Bog vsem stoterno poplačaj ! ^
Andr. Sest.
Iz Tuhinjske doline. Po vseh krajih našega cesarstva delajo priprave, kako bi 401et-nico vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. dostojno proslavljali. Tudi Tuhinjci smo v ta spomin užc nekaj storili. Šoli v Šmartinem in v Zgornjem Tuliinji napravili ste v ta spomin šolski zastavi z lepimi traki, na katerih je z zlatimi črkami napis: »V spomin 40 letnice vladanja Njih Veličanstva presvetl. cesarja Franca Jožefa I.«
Zastavi ste bili v 27. dan maja 1.1. slovesno blagoslovljeni in sicer v Šmartinu zjutraj, v Zgornjem Tuliinji pa popoludne. Po slavnostnem govoru in petju cesarske in drugih pesem ter dekla-movanju so učenci dobili še kavo in poslednjič še vsak eno štruco. Popoludan pa je bila v Zgornjem Tuhinji v ta namen tudi splošna ljudska veselica, katere se je tudi šolska mladina Šmartinska sè svojo zastavo udeležila. Prišlo je tudi več odlične gospode iz Kamenika, kakor tudi čitalnica in pevsko društvo »Lira« sè svojimi zastavami, katero nas je z milodonečimi glasovi zabavalo. Zastavi ste bili naročeni pri tverdki: »Ludwig Kottal (ßothenthurmstrasse 29. Wien«) katero vsem šolskim voditeljem priporočamo.
*) Naj bi ta lep vzgled posnemale tudi vse druge naše občine!
Uredn.
S Krasa. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj, čegar namen je vzajemno vsestransko izobraževanje učiteljev v korist ljudskega šolstva, zborovalo je v 7. dan junija t. 1. v Nabrežini. Točno ob 10. uri predpoldne, zbralo se je v šolskem poslopji 17 učiteljev in 3 vnanji. Dnevni red se je vršil »precizno« in skoraj brez debat, izvzemši o razpravi pravil »Zaveze učiteljskih slovenskih društev«, vršile so se nekoja pojasnila. Potrdil se je tudi v »en bloc« sestavljeni program slovesnosti štiridesetletnega vladanja Nj. Veličanstva našega premilostljivega, presvetlega cesarja Franca Jožefa I., akoprav je neki učitelj svetoval, naj se programovani »ples« opusti, vvaževaje, ker je šolski mladini ostro prepovedana prisotnost plesa ter je tudi nespodobno, da učiteljstvo aranžira ples, ker s tem se tudi ne poveča nameravana slovesnost. Program je ostal neizpremenjen. — Eazna društva napravljajo veselice v omenjeni namen, a brez plesa. Dostoj-nejše bi bilo za učiteljstvo, da bi opustilo »ples«.
Konečno predaval je c. kr. okr. nadzornik »O prirodopisnej zbirki v ljudski šoli« ter v izobrazbo svojega učiteljstva predočil, kako se napravi: zbirka žuželk, nekaj skeletov manjših sesalcev, kako se shranijo dvoživke ter omenil o napravi herbarija. Pokazal je nazorno i povedal umevno ter tako nas priučil v svojem čez uro trajajočem predavanji znanosti, koje nam bodo služile v nazorno poučevanje izročene nam šolske mladine. Ob 2. popoludne zaključil je gospod predsednik zborovanje se trikratnim »živio-klicem« Nj. Veličanstvu našemu premilostljivemu vladarju Francu Jožefu I., kar so nazoči navdušeno odzvali. Potem so društveniki odšli, a ostalo je odborno osobje v izvolitev svojega vodstva.
Ker je namen društvu složno delovanje v prospeh šolstvu, smelo i obžalovaje omenim, da prepotrebne sloge naše društvo vender le pogreša, kajti odteguje se zborovanju mnogo učiteljev, ki so vender le »steber«, i kaj bi se tudi ne? Ker se preveč ignorira i sapo zapira izkušenim učiteljem, ni čuda, da oni prezrejo tako »vzajemno delovanje i omiko«. Oprostite, gospod urednik, da navedem, kakšna omika je onega dne prisvetila. — Ko so se učitelji zbirali pred šolskim poslopjem v Nabrežini, prišel je učitelj »v djanji i duhu« ter pozdravil zbrane. Molil je tudi pozdrav vrlemu Svitoslavu i njega urednemu družetu, a ta dvojica se ni zmenila za odzdrav, nego sta v svoji domišljiji ponosno zrla v stran, meneča, da učitelju, ki ne umeje trobiti v »židovski rog«, ni vredno odzdravljati. Tako obnašanje je nepristno ter se ne strinja z društvenim namenom.
Društvenih.
Iz Postojinskega okraja. Prav lepo razložil nam je g. dopisnik z Gorenjskega v zadnji Tovariševi številki način, kako bi Kranjsko učiteljstvo vložilo slavnemu deželnemu zboru vkupno prošnjo za povišanje naših plač. Dognano je pa, da vsaka zadeva, naj bode še tako koristna in še tako dobro utemeljena, če pa ne pride v pravem času na dan, stvari sami več škoduje, kakor pa koristi. Tako je tudi z zadnjim dopisom z Gorenjskega. Ko bi se bil g. dopisnik vsaj kake tri mesece prej oglasil, bil bi njegov nasvet prav na mestu in lehko bi se bil izvršil, a sedaj je pa uže prepozno, in večina okrajev ima uže pripravljeno prošnjo za povišanje plač, čakamo le še okrajnih učiteljskih skupščin, da pri tej priliki prošnjo podpišemo, Naj se torej nihče ne moti in tudi ni treba nikomur misliti, da se hoče učiteljstvo Postojinskega okraja postavljati na posebno stališče, saj to je srčna želja ogromne večine učiteljev na Kranjskem. —
Oni okraji, kateri še nimajo pripravljenih prošenj, naj ne odlašajo dalje za naš in sploh za vsaki stan toli važne točke. Izvedel sem od merodajnega deželnega poslanca: »Le če bodo vsi okraji prosili, se bode učiteljem plača gotovo povišala; če pa samo trije ali štirje okraji prosijo, pa misli večina poslancev: ko bi bili res potrebni, bi gotovo vsi okraji prosili«.
Torej le brzo na delo g g. tovariši, v dveh mesecih bodo naši deželni poslanci zopet zborovali.	— »». —
Z Dolenjskega. Dobil sem v roko knjižico »Naš cesar Franc Jožef I.«, tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. — Ees hvalevredno delo, ker se s tem otrokom napravi veliko veselje in se bode to spomeniško leto vsem toliko globokeje vtisnilo v spomin. Knjižica je lična in jako prikupljiva zaradi mnogih slik; tudi cena jej v primeri z obliko ni visoka. Dobi se na pr. 100 izvodov — ako se jih vkup naroči — za 15 gld., 200 izvodov za 30 gld. Ako se naroči 1000 iztisov se dobe zopet ceneje. Uvidi se, da res ne stane toliko, ako se ima le denar, da bi se kupila. Eavno slednjega pa večinom primanjkuje, posebno pa še po nekaterih občinah. Kako naj bi si omislil krajni šolski svet uboge šolske občine za 100 ali 200 učencev teh knjižic? — Pri razdelitvi se pa ne sme ozirati na boljše in slabejše učence, ker tu ne gre za obdarovanje pridnosti, marveč za spomin na proslavljenje štirdesetletnice vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. — Če krajni šolski svet nima denarja, da bi to kupil,
ljudje v občini so pa ubogi, nobenega ni, da bi kaj dal, ali naj potem učitelj sam vse svoje dohodke žertvuje za nakup knjižice? — Ali naj si jo z g. duhovnim pastirjem vkup omislita? Vidi se, da to ni lehko mogoče in tudi, da tega tiikdo ne zahteva. Zato bi bilo pa tudi za otroke ubožnejših šol veselje, ako bi dobili na pr. mesto knjižic le čedno podobo našega presvetlega vladarja s kratkim popisom in kako pripovedko na drugej strani. Kakih 3 — 4 kr. bi se za to uže žrtvovalo. Mislim, da bi bil mali naš dar, ravno tako vzprejet, kakor je bil vzprejet v tempeljnu mali dar uboge vdove. Zato bi bilo prav, da bi se izdale kake take slike, katere bi napravile ubožnejšim občinskim otrokom mnogo veselja v spomin na slovesni dan štiridesetletne vlade Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.	— l. —
Iz Krškega. Poziv! »Pedagogiško društvo« bode odposlalo na preslavni deželni zbor kranjski dobro utemeljeno prošnjo za izboljšanje učiteljskih plač na Kranjskem po vzgledu koroškega deželnega zbora, kateri je uredil plače tako-le: 700 — 600 — 540 — 480 gld.; vrhu tega bode prosilo za 10^ starostne doklade. Da so bile do zdaj vse prošnje neugodno rešene , krivo je bilo mnogo to, ker učitelji niso bili jedini v svojih zahtevah. Tudi v bodoče se jim utegne jednako zgoditi, ako se ne združijo in ako za zdaj ne poudarjajo samo najnujnejših potreb. Zato bi bilo želeti, da se pridružijo gornji prošnji tudi drugi učitelji, konferencije, učiteljska društva, odbori itd. V ta namen ni treba druzega, nego podpisati polo papirja, na kateri je zapisano, da se podpisani (pojedinci, odbori itd.) pridružijo v popolnem obsegu prošnji, katero odpošlje »Pedagogiško društvo dne ... na preslavni deželni zbor kranjski za izboljšanje dosedanjih učiteljskih plač. Ta pola naj se potem pošlje odboru »Pedagogiškega društva« v Krško, da jo o svojem času predloži z drugimi vred na dotično mesto.
S tem se posameznim društvom, konferencijam itd. delo olajša, stvar sama pa silno pospešuje. Kdor pa raje naravnost in na svojo roko prosi, svobodno mu: želimo le, da bi bilo obilno prošenj!
Odbor »Pedagogiškega društva« v Krškem v 26. dan junija 1888. 1.
Iz Ljubljane. Presvetli cesar je podaril za razširjenje šolskega poslopja v Šent-Juriji pri Kranji 100 gld., za zgradbo šole na sv. Gori pri Litiji pa 150 gld.
—	Strokovni šoli za lesno obrt, za šivanje čipk in za umetno vezenje otvorili se bodeti meseca oktobra t. 1. Vodstvo obeh šol izročilo se bode, kakor se čuje, gospod profesorju Ivanu Š u b i c u.
—	Podpore obrtnim, nadaljevalnim šolam na Kranjskem za 1. 1888. so dovoljene: Nadaljevalna šola v Kočevji dobode 150 gld., v Kranji 250 gld., v Ljubljani 2000 gld., v Tržiči 350 gld., v Novem Mestu 430 gld. in v Kameniku 350 gld.
—	Šolsko leto se bode sklenilo na vseh srednjih in ljudskih šolah v soboto, v 14. dan julija t. 1.
—	Prikazala se je tu in nekaj tudi uže drugod po deželi pri otrocih egiptovska očesna bolezen. C. kr. deželni šolski svet je o tej zadevi izdal ukaz dne 13. junija t. L, s št. 1142, po katerem naj se sploh ravna in skrbi, da se zapreči pot tej nepotrebni gostici. V ta namen so zdravniki uže vse učence in učenke po šolah pregledali in bolnim očem zdravila zapisali.
Razpis učiteljskih služeb.
St. 495
okr. s. sv.	Na enorazredni ljudski šoli v Šmartinu pod Šmarijno Goro s 450 gld. letne plače,
s 30 gld. opravilnine in s stanovanjem se bode stalno umestila. Prošnje za-njo naj se do konec meseca junija t. 1. vlagajo pri podpisanem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet Ljubljanske okolice v Ljubljani v 14. dan junija 1888. I. _Št. 449
okr. š. sv.	Na čveterorazredni ljudski šoli v Cirknici se bodeti stalno, ali začasno umestili II.
in IV. učiteljska služba, prva s 500 gld , ta pa s 400 gld. letne plače. Prošnje za-nji vlagajo se do 20. julija 1888. 1. po postavnem potu pri tukajšnjem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatci v 14. dan junija 1888. 1.
Št. 479
okr. š. sv.	Na dvorazredni ljudski šoli v Begunjah nad Cirknico II. učiteljska služba s 400 gld.
letne plače se bode stalno, ali začasno umestila. Prošnje za-njo naj se po uradnem potu vlagajo do 20. julija 1888. 1. pri tukajšnjem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatci v 10. dan junija 1888. 1.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.
Tiska in zalaga J. R. Miliceva tiskarna.