JUNIJ 19«2 LETO II St. 12 'Občinski razgledi« — glasilo občinskega odbora SZDL LJubljana-Siška. izhaja enkrat mesečno, razen v juliju In avgustu. Ureja uredniški odbor: Jože Curk, Savo Jakulin, Ilruno Lagler, Franjo Pipan, Joj:e Nedog, Dušan Zgonc, Mirko Damjan, Franc Bergant, Marjan Gamze in Igor Gruden. Glavni in odgovorni urednik Franc Bergant Formalna poslušnost je premalo V tej živahni gospodarski in hkrati politični aktivnosti so dobite gospodarske organizacije nalogo, da temeljito ocenijo notranjo delitev, torej gospodarjenje s sredstvi, upoštevajoč pri tem sprejeta navodila in formule za izračunavanje dopustne mase sredstev za osebne dohodke. Do sredine meseca je poslalo občinski komisiji zahtevana poročila, obrazce in zapisnike delavskih svetov le deset podjetij, nekaj ostalih le ustrezne formularje, medtem ko mnoga, predvsem manjša podjetja, sploh niso niti formalno izpolnila svoje obveznostf. Ce na osnovi doslej zbranega gradiva ocenimo dogajanju v gospodarskih organizacijah, ne delamo krivice resničnemu stanju v naši občini (kar sicer ni posebnost podjetij v naši občini), če rečemo, da je večina gospodarskih organizacij vse preveč formalistično razumela to nalogo. Neredki so primeri, da so »staknili gla-ve-< matematike vešči (bolj ali manj) vodilni uslužbenci, napravili ustrezne računske operacije na osnovi hitro zbranih (včasih celo netočnih podatkov) in z izpopolnjevanjem zahtevanih formularjev »izpolnili svojo obveznost « do občinske komisije. Čeprav jim v primerjavi z ostalimi podjetji, ki niso napravila niti teh osnovnih izračunov, ne moremo odrekati »formalne discipline«, pa je to njihovo delo le bolj ali manj temeljit začetek kompleksne analize gospodarjenja in stalne ter sistematične skrbi za nenehno samostojno rast proizvodnje, ki bo brez kompleksa visoke cene in nezadovoljive kvalitete uspešno nastopala na domačem in tujem tržišču. Na nedavni skupni seji Glavnega odbora SZDL in Republiškega sveta sindikatov je nekdo izmed udeležencev ti svoji razpravi dejal, da urejanje količinskih odnosov (razponov in prilagajanja višine osebnih dohodkov realnim proizvodnim uspehom v minulem obdobju) ni začetek in končni cilj trenutne akcije, fci je v tem trenutku nedvomno zelo potrebna, temveč da je urejanje teh odnosov samo eden izmed začetnih ukrepov za bistvene ‘•'•knvostne premike, ki bodo okrepili temelje stavbe našega gospodarstva in bodo prerasli v vsakodnevni imperativ kolektivom, vodstvom podjetij in organom samoupravljanja v njih. Naša razmišljanja in ukrepi, ki bodo prav kmalu terjali od naših gospodarskih or-« ganizacij spričevalo popolne samostojnosti in sposobnosti, da opravičijo svoj obstoj, se morajo dotakniti prav vseh vprašanj, s kate- rih rešitvijo lahko zagotovimo to zrelost in sposobnost (večja proizvodnja — za domače in tuje tržišče, zmanjšanje materialnih stroškov in večja konkurenčnost, proizvodnja in večja usmerjenost na domač reprodukcijski material, razumno investiranje tja, kjer se sredstva resnično najhitreje obrestujejo in uveljavljanje res takšnih meril za nagrajevanje, ki temeljijo na dvigu produktivnosti dela) in, s tem ustvarijo pogoje, v katerih tudi do kvantitativnih anomalij v gospodarjenju s sredstvi ne bo več prišlo. In če razumemo te sedanje zahteve in delo občinskih komisij tako, potem se moramo res odreči uradniške mentalitete in formalne poslušnosti. Obrazci in druga dokumentacija naj bodo res rezultat temeljite ocene in pripomb vseh prizadetih v proizvodnji in jih moramo razumeti res kot etapo v kontinuiranem resnem in res gospodarskem razmišljanju o jutrišnjem dnevu. Zato pa je nezaslišano početje nekaterih gospodarskih organizacij, kjer so uslužbenci mimo kolektiva in delavskega sveta že opravili svojo uradniško dolžnost. Nedvomno si podjetja, predvsem manjša, želijo in potrebujejo -pomoč. Občinska komisija in podkomisije za posamezne panoge so tu, da nudijo pomoč in »e da so nelMk administrativni organ, ki v občinski hiši čaka s paragrafi in sankcijami. Seveda pa te pomoči prav tako ne smemo razumeti takole: te obrazce izpolnimo, drugo pa bp že napravila komisija. Skupno sodelovanje v prepričanju, da ne gre za trenutno, kampanjsko akcijo, bo edino rodilo uspeh. S scnUnka v Litostroju Razprava o petmesečni realizaciji NEZADOVOLJIVA DINAMIKA IZPOLNJEVANJA PLANA Vrednost fakturirane realizacije v družbenem sektorju gospodarstva se je v petih mesecih letošnjega leta dvignila /.a 13,9 #/n (v primerjavi z istim obdobjem minulega leta), medtem ko se. je šlevilo zaposlenih dvignilo za 4,8 %. Dinamika izpolnjevanja letošnjega plana pa zaostaja, saj znaša le 34,6 0/#, medtem ko predvideva koledarska dinamika za to obdobje 41,7 #/o. Med industrijskimi podjetji so nekatera močno pod tem povprečjem, tako da je zaskrbljujoča letošnja izpolnitev plana. Med industrijskimi podjetji se predvsem bori s proizvodnimi problemi obrat Iskre na Pržanju, ker mu primanjkuje deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala za njihove proizvode. Razvojna služba prav tako ni uspela pravočasno pripraviti prototipov za serijsko proizvodnjo AG 5 aparatov in glasbenih skrinj, kar prav tako Vpliva na manjšo izpolnjevanje plana. Težave z izpolnjevanjem prodaji gradbene opreme, plana so tudi v -SKIP«, kjer Podjetje se sicer preusmerja je zaradi omejitve gradenj na proizvodnjo drugih stro-in zmanjšanih investicijski!! jev, vendar najbrž v letoj-sredstev nastopil zastoj v (Nadaljevanje na 4. strani) Šišenski razgledi SiSenski razgledi / INŠPEKTORJA NA OBISKU Eno izmed zadnjih sobotnih večerov sta odšla vinarski in tržni inšpektor na posebno inšpektorsko pot. Odločila sta se, da bosta prav na sobotni večer, ko je običajno največji obisk gostiln in restavracij, ocenila kvaliteto gostinskih uslug. Tam, kjer ju niso poznali, sta nastopala kot običajna gosta in si tako ustvarila najprepričljivejšo podobo poslovanja v teh obratih. Na koncu poti sta ugotovila, da so takšne nenapovedane in nepričakovane inšpekcije zelo koristen ukrep in jih bodo uvrstili v svoj delovni program kot stalno obliko dela. Posredujemo vam nekaj mogli postreči (pravijo, da je ugotovitev obeh inšpektorjev premajhna frekvenca gostov), v nekaterih gostiščih zaseb- čeprav je gostilna znana po nega in družbenega sektorja: tem, da je tam mogoče do- Gostišče »Špenko« — Bu- biti dobra topla jedila. kovic#; Lokal preurejajo. To- »Pri Janezu« — Vodice: čajka je šele na posebno za- Znan# predvsem kot krčma, h levo dala paragonski blok. kjer prodajajo predvsem pi-Točnost računa je potrdila jače (nikjer v Vodicah ni tudi lastnica gostišča. Cene mogoče tujim gostom dobiti na paragonskem bloku nista tople jedi). Inšpektorja sta mogla primerjali s cenami povprašala za toplo hrano, na ceniku, ker cenika ni bilo vendar je lastnik gostišča po-na steni (mandatna kazen: dvomil, če bi bilo v kuhinji 1000 dinarjev!-«). Cena Črnega ob tej uri (ob 0. uri zvečer) vina 400 dinarjev je previso- mogoče kaj napraviti. • ka upoštevajoč kvaliteto vi- »Bizeljčan« — Šmartno: gona' in nizko režijo takšnega stilna brez tople hrane. Pri gostišča. S toplimi jedili niso prodajni mizi niso imeli vseh DOSLEJ SLAB ODZIV Tudi občina Ljubljana-Riška se je vključila v akcijo za gradnjo otroškega centra na Debelem rtiču. Zal pa lahko ugotavljamo, da dosedanji odziv na akcijo predvsem v gospodarskih organizacijah ni zadovoljiv. Orientacijski načrt predvideva, da bi v naSi občini zbrali v ta namen 11 milijonov dinarjev. Doslej pa smo zbrali na območju občine 175.000 dinarjev, kar je zelo pesimistična napoved za uresničitev naSih načrtov do konca akcije oktobra meseca letos. Akcija za gradnjo centra v Debelem Rtiču sovpada z ostalimi pomembnimi gospodarskimi problemi gospodarskih organizacij, ki so v tem času usmerjene v reševanje temeljnih go- spodarskih problemov In Je prav gotovo zaradi tega posluh za to pomembno akcijo Rdečega križa manjši. Kljub temu pa aktivisti Rdečega križa menijo, da je bil dosedanji odziv gospodarskih organizacij premajhen. -- ......” 1 Doslej so se odzvala tej akciji samo 4 podjetja In nekaj ustanov, ki so predvsem iz sred' štev sindikalnih organizacij prispevala 85.000 dinarjev, od tega Litostroj 50.000 dinarjev, medtem ko so organizacij« podmladka na šolali zbrale 109.000 dinarjev. Ob vsem tem moramo Izreči posebno priznanje podmladku Rdečega križa, ki je z akcijo med šolskimi otroci zbral prav gotovo maksimalno vsoto sredstev za ta namen. pijač in jedil, označenih na ceniku (mandatna kazen 1000 dinarjev). »Grad« — Tacen: Na razpolago primerne pijače, topla in hladna jedila.z razmeroma bogato izbiio. V prodaji je bilo pivo z dnevom proizvodnje 27. april, čeprav je rok trajanja samo štirinajst dni. Na etiketi je sicer označen JUS, s katerega pa potrošnik ne more razbrati, če je proizvod še sposoben za prodajo. Provenienca nekaterih vin ni bila pravilno označena. »Žibert« — Trata: na razpolago topla in mrzla jedila; označitve za jedila in pijače niso bila popolne. Eno izmed vin je bilo označeno kot rizling, pa čeprav ni bil rizling. (Sankcija: 1000 dinarjev.) »Dom v Podutiku« — Podutik: prodajali so namizno belo vino za štajersko belo. Na ceniku niso bila označena sortna vina s poreklom. Na točilni mizi sp bili vrčki z ostanki vina. kar podaja sum na manipulacije. Pri pregledu kuhinjskih blokov za jedi sta ugotovila, da so na blokih višje cene kot na ceniku. Cenik je bil star. Za ta prekršek so plačali mandatno kazen 3000 dinarjev. »Izletnik« — Gunctje: raz-merortia dobra izbira jedi in pijač. Točili so cviček, ki ni bil označen na ceniku. Gostom ni ria razpolago jedilni list ali vsaj. cenik na steni z zapisanimi jedmi, temveč imajo cenik le na steni v kuhinji, da kuharica lahko obračunava izdane jedi. (Mandatna kazen: 1000 dinarjev.) »Motel« — Medno: v lokal sta prišla okrog 11. ure. Na natakarja sta čakala 12 minut; prosila sta za jedilni list, ki jima ga je prinesel čez 8 minut. Lokal je bil OBISK V POČITNIŠKI KOLONIJI N Smeh na dišečem travniku 0d štirideset do šestdeset otrok v eni izmei - Sprehodi po travnikih in kopanje v bazenu r, priljubljena zabava malčkov v teh dneh Iz, velike hiie se je. vsula gruča nasmejanih malčkov in se zapodila po travniku. Sonce jim je v nekaj dneh obarvalo polt in jim porjavelo obraze. Pravkar so pospravili obilno kosilo. Slavko Habjan, eden izmed triinštiridesetih otrok, je povedal, da so jedli dobro in veliko in da se bodo sedaj zleknili v senco«. V nekdanji stavbi zadružnega doma na Spodnji Dobravi nad Kropo je že nekaj let počitniška kolonija občinskega ljudskega odbora Šiške. Več kot tisoč otrok se je že poganjalo po majhni planoti, polni sonca in čistega zraka. poln in je bilo strežno osebje zelo zaposleno. Ko pa je prinesel jedilni list, je natakar prosil za hitro izbiro, ker v kuhinji že končujejo z izdajo jedi. »Bar Bellevue«: Na postrežbo sta čakala lil minut. Servirali so tudi vinjenim gostom. Inšpektorja sta na tem obisku mod drugim ugotovila, da so predvsem v manjših gostiščih pomanjkljivo seznanjeni z veljavnimi predpisi. Zato sta tokrat pomanjkljivosti in prekrške kaznovala le z mandatnimi kaznimi. Štiri vzgojiteljice Štiri vzgojiteljice _ nad otroci, ena izmed njih J medicinska sestra in :jll Vsakič ostanejo otroci v Ohiu po tri tedne. Dobra 'ona in zdrav planinski rak pa doslej še nobenega 'oičfca nista »pustila do-»op«, ne šel v koprive in si malo of* kel nogo. Sicer pa so otroci prid* menijo vzgojiteljice. TRI TEDNE V počitniški koloniji — zimi je tod, kakor so n*1 povedali ob našem obid zdravstvena kolonija — približno od štirideset šestdeset otrok v eni iz«*1 Ta, ki je pravkar na • brovi, je že tretja letos. i)0 e- J* £ bis* lr' Cine v bobrovi na gorenjskem Ce bo vreme primerno, 'ovijo v upravi kolonije, se 'do otroci lahko podili po Ovnikih Spodnje Dobrave to do septembra ali pa ne-#ru Še kakšen teden dlje. KAJ DELAJO? Vrnik dela in zabave je (&ter. Zjutraj malo potelo-“dijo, zajtrkujejo, potem pa }grajo do opoldne, ko se-za mizo. Po kosilu spijo 'e uri, nato pa se zopet ajo do večera. j VSaJc dan jedo petkrat: ltrk, kosilo, večerja in dve ®‘ici Včasih gredo na ko-»nje — četrt ure hoda od °lonije je lep plavalni ba- zen —•, če pa je slabo vreme, so v sobah. Rišejo, pišejo, či-tajo. POGOSTI OBISKI Starši pogosto obiščejo svoje otroke. Vsakega obiska — ob nedeljah jih je več kot ob delavnikih — se malčki zelo razveselijo. Čeprav so vzgojiteljice zelo pozorne in dobre, mamice vseeno ne morejo odtehtati. Stroške bivanja v koloniji, si delijo občinski ljudski! odbor in starši. Slednji plai-u-jejo po svojih možnostih. Največ po trinajst tisoč, najmanj pa tisoč za tritedensko bivanje v koloniji. Za konec še »izjavi« iz kolonije, v kateri so samo predšolski otroci od tretjega leta dalje: Ervin Repovšck: »Dobro se počutim. Všeč mi je, ker se lahko dosti igram.« Tatjana Žigon: »Kompot mi je najbolj všeč.« jč PRED KRVODAJALSKO AKCIJO Obdržimo ugledno pivo mesto Pred durmi je letošnja druga krvodajalska akcija občine Ljubijuna-Siška. V dneh od 2. do 9. junija se bodo vrstili na Zavodu za transfuzijo krvi Člani naših delovnih kolektivov. Občinski odbor Rdečega križa je prepričan, da se bodo delovni kolektivi tudi v letošnjem letu odzvali temu humanemu pozivu in bodo obdržali ime najboljše občine krvodajalcev v ljubljanskem okraju. V proslavo dneva krvodajalcev je bila v domu družbenih organizacij v Dravljah uspela proslava krvodajalcev. Ob lej priliki so odlikovali 147 krvodajalcev s srebrnimi in 23 krvoda- jalcev z zlatimi značkami. Mimo tega so prejeli diplome štirje posamezniki, ki so doslej več kot 30-krat dali svojo kri. Diplome so izročili Neži Alič, Janezu Kogovšku, Justi Lavrenčič in organizatorki Nevenki Slape. Prav tako so dobili posebno priznanje kolektivi Telekomunikacije, Sklp, Rašica in Tiki. Občinski odbor Rdečega križa poziva vse kolektive, da prijavljajo svojo udeležbo v krvodajalski akciji občinskemu sindikalnemu svetu ali neposredno občinskemu odboru Rdečega križa. SKRB ZA STANOVANJA BORCEV Natečaj za enajst stanovanj Organizacija Zveze borcev naše občine se je udeležila natečaja za stanovanja borcev NOB za leto 1962/63, Občinski odbor Zveze borcev je sklenil pogodbe s kreditnim skladom za gradnjo 11 stanovanj, ki bodo vseljiva jeseni letos v Šentvidu in v prihodnjem letu v Zgornji Šiški. V ta namen je občinski odbor nastopil z 20,3 milijona dinarjev lastnih sredstev, republiške udeležbe in sredstev posameznih interesentov. Od tega je vložil že občinski odbor ZB 16,9 milijona dinarjev sredstev, ki mu jih je v ta namen dodelil občinski ljudski odbor, podjetje »Indus- je prispevalo milijon sredstev za svojo uslužbenko, vsa ostala sredstva pa so prispevali prizadeti interesenti. Tako bodo v letošnjem letu oziroma v prihodnjem letu dobili stanovanja naslednji člani Zveze borcev: Jožefa Bizo- vičar, Vodnikova 1, Bačič Vekoslav, Malgajeva 5, Jarc Janez, Vodnikova 18«, Legen Joža, Korotanska 9, Korone Franc, Kam-nogoriška 8, Filipič Ciril, Milana Majcna 19, NempelJ Maks, Celovška 30, Mencej Mihaela, Runkova 26, Lamovšek Pcler, Martina Krpana 28, Bergant Franc, Bizjanova 8 in Ceh Justina, Malgajeva 4. Mimo tega je občinski ljudski odbor odobril 8 milijonov dinarjev posojil za adaptacijo in gradnjo stanovanj. Tako Je bilo mogoče rešiti 1« prošenj, medtem ko 13 prošenj še ni rešenih. Pri razdelitvi stanovanj In odobritvi posojil so sodelovale vse terenske organizacije Zveze borcev, tako da Je bilo mogoče najti najustreznejše rešitve. »Nismo zadovoljne...« pravijo šišenske gospodinje Živilski trg je pomembna institucija za preskrbo gospodinjstva, hkrati pa je občutljiv barometer tržnih razmer. Zato se nam je zdelo primerno, da se nekoliko bolj spoznamo tudi z razmerami na naši tržnici na Celovški cesti. Ze v začetku smo prišli v spor s tržnim nadzornikom. Fotograf je namreč želel slikati tržnico z višine. Povzpel, se je torej na kamnito prodajno mizo, ki je bita prazna,., tor sUkal. S tem pa je naredil za moža javnega nadzora hud prekršek, kor je s čevlji »zamazal" stojnico, čeprav je bi!a na njej' en prst debela plast zemlje. Dokazovanje, da stojnica boJj umazana kot je, skoraj že ne more biti, ni zaleglo. Red mora biti in higienskih predpisov se je treba držati. Nihče nima nič zoper to, toda, tedaj naj pač poskrbe, da bodo stojnice v resnici čiste. Sicer pa so nas bolj kot to zanimale druge stvari. Želeli smo predvsem zvedeti, kaj pravijo gospodinje o založenosti tržnic ter o cenah v primerjavi s cenami na drugih ljubljanskih tržnicah. Gospodinja A. G. ni želela, da objavimo njen priimek, rada pa nam je ustregla in odgovorila na naša vprašanja: »►So« late Je občasno premalo. 2elim si tudi, da bi bilo več sadja, prav tako primanjkuje tudi čebule. Ker je torej trg razmeroma slabo založen, prodajalci kaj hitro podražijo tiste pridelke, ki jih primanjkuje. Zato se mi zdi, da bi lahko nekoliko bolj kontrolirali cene, pa tudi čistost blaga, saj ga dostikrat prodajajo neočiščenega.«« »►Založenost trga je pomanjkljiva, včasih pridem nekoliko kasneje, pa ne morem skoraj ničesar več dobiti. Cene so na tem trgu različne, včasih je kakšna stvar dražja, včasih pa tud! ne. Kakor hitro Česa primanjkuje, cene poskočijo. Jajčka so na primer tukaj vedno dražja kot drugje,« nam je povedala gospodinja Brigita BorfiUiar. »►Včasih je trg dobro založen, včasih pa ni mogoče skoraj ničesar dobiti,« nam je zaupala Almira Berčič. »»Največkrat primanjkuje jajc. Cene so približno take kot na drugih trgih v Ljubljani.« Z založenostjo trga ni bila zadovoljna tudi gospodinja Marija Rus: »»Res je na tem trgu dražje kot na drugih, toda Če računani čas, ki bi ga Izgubila^ če bi šla v mesto, potem grem raje na tega, ki je bližji.« Vse gospodinje, s katerimi smo se pogovarjali, so torej približno enako ocenile našo trž«* nico: Premalo je založena, to pa povzroča neupravičeno navijanje cen. Pri tem pa se vprašujemo,' kje so okoliške kmetijske zadruge s svojimi pridelki? Nastop kmetijskih zadrug na tržnici ne bi le popestril izbiro ter obogatil založenost, temveč bi ugodno vplival tudi na cene. TAKO NE GRE! NESKLEPČNA SEJA Za v četrtek popoldne ob 5. uri je bila »klicana seja zbora proizvajalcev občin- SPODRSLJAJI Komisija na papirju I.etoSnjo juKOKlovanskc pionirske igre s Svojim programom zajemajo predvsem Športno dejavnost pionirjev. Zato je bila pri občinskem odboru za telesno vzgojo ustanovljena posebna komisija za te igre. Vendar se ta komisija od svoje ustanovitve te ni sestala. Pionirski odredi so samoiniciativno izdelali in tudi uresničili bogate programe športnih srebanj in tekmovanj v okviru teh iger, vendar se prizatedi odredi pritožujejo, da so javnost In pristojni organi prav po -zaslugi-te komisije slabo seznanjeni z uspehi SiSenskih pionirjev v okviru teh iger. skega ljudskega odbora Ljub-Jjmoa-Siška. Na dnevnem rodu so bila pomembna vprašanja, med njimi predvsem razprava o delu občinske komisije o delitvi dohodka in o analizah 1 gospodarjenja v gospodarskih organizacijah. Ta razprava bi bila pomembna še predvsem zato, Jter mnoga, predvsem manjša podjetja, niso povsem razumela svoje naloge in so svoje zahteve jemala precej formalistično. Napovedana seja zbora proizvajalcev je morala biti preložena, ker se je je udeležilo premalo odbornikov. Urad za najdene predmete *V »►Odborniku«, biltenu Občinskega ljudskega odbora Ljub-Ijana-ŠIška smo prebrali, da je urad za najdene predmete pri občinskem ljudskem odboru sprejel skupno 777 najdenih predmetov. Od tega se je zglasilo samo 41 lastnikov, ki so dvignili 41 najdenih predmetov. Zanima nas, če naši občani sploh vedo, kje in kdaj lahko dobijo najdene predmete in za kakšne namene se uporabijo finančna sredstva, ustvarjena s prodajo najdenih predmetov?« Oglasili smo se na Uradu za najdene predmete in prejeli naslednji odgovor: »»Naj se najprej predstavimo: Urad za najdene predmete, stavba občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška, soba 206, telefon 32-011. Res Je, da sc le majhno število lastnikov izgubljenih oziroma najdenih predmetov oglasi na našem uradu, pa čeprav jih postaje Ljudske milice napotijo na naš naslov. Torej, kdor ne ve, kje lahko dobi na območju naše občine izgubljen predmet, naj potrka na vrata sobe 206. Povedali so nam naslednji zanimiv podatek: 2c dlje imajo v skladišču 150 koles, mimo tega pa so jih prav pred dnevi za nizko ceno prodali okrog 50. Prav tako jc tudi z drugimi predmeti: urami, dežniki in podobno. Najdeni predmeti postanejo, v skladu z zakonom, po letu dni last splošno ljudskega premoženja in sredstva, pridobljena ya dražbi, so dohodek občinskega ljudskega odbora. 4 SiSenski razgledi Nezadovoljiva dinamika izpolnjevanja plana (Nadaljevanje s X. strani) njem letu realizacija te nove proizvodnje še ne bo dovolj za izpolnitev planskih obveznosti. Manj ugodno kot fakturirana realizacija pa je izpolnjevanje fizičnega obsega proizvodnje, saj je v prvih petih mesecih letošnjega leta fizični obseg porasel le za 5,1 ”/o v primerjavi z istim obdobjem minulega leta. Prav tako so večje- težave v izpolnjevanju plana v tistih obrtnih podjetjih, ki so„-delujejo v gradben). dejavnosti. Z zmanjšanjem gradenj se zmanjšuje tudi potreba po obrtnih uslugah. Prav tako je zaskrbljujoče izpolnjevanje plana v gradbenem podjetju Šentvid, saj ima že iz znanih razlogov manj naročil. Povprečni mesečni čisti '"osebni dohodki v obdobju januar—april so za 8% večji od povprečnih čistih osebnih dohodkov po zaključnem računu leta 1961. Po posameznih gospodarskih panogah pa je stanje naslednje (povprečje januar— , april 1962 v primerjavi s povprečjem 1961): v industriji povečanje za 6,2 %, v kmetijstvu za 18.2 %, v gradbeništvu za 8,6 % manjši kot v povprečju v letu 1961, v prometu za C ':v, v trgovini za celotne delitve dohodka,'4 je uvodoma dejal tajnik komisije Bojan Juržič. -Komisija za industrijo, gradbeništvo in promet je cMr-slej prejela že od vseh gospodarskih organizacij dokumentacijo z analizami ter zapisniki delavskih svetov, iz katerih je moč razbrati, da so kolektivi razpravljali o- notranji delitvi dohodka. Vendar komisija konkretno še ni pregledovala tega materiala. Xato doslej še ni mogoče ničesar reči v zvezi z različnimi ekcesi* ki jih bomo mogoče odkrili. Vendar menim, da teh ne bo. Komisija za blagovni promet je doslej prejela od 31 le iz 19 gospodarskih organizacij posebno dokumentacijo, vendar je marsikatera organizacija poslala pomanjkljivo obdelano. V šestih primerih n* primer ni mogoče razbrati, ali so o tem razpravljali tudi delavski sveti. Temu je vzrok to, da gre predvsem za gospodarske organizacije, ki nimajo dovolj strokovnega kadra, da bi v redu pripravil potreben material. Zato bo morala občinska komisija v takih primerih nuditi več pomoči, no-slej je komisija pregledala podjetje -Avtotehno«, kjer j« ugotovila, da so vzlic visokemu porastu skladov v primerjavi z osebnimi dohodki odvedi* na sklade le tisti del dohodkov, ki ga ni mogoče jemati kot zaslugo kolektiva, marveč no ga pridobili zaradi spremembe instrumentov. Kolektiv Je sam uvidel, da je prekoračil normative delitve, zalo je letos znj/.al povprečje dohodkov za H) odstotkov. V -Motelu Medno« pa Je bila lani delitev .osebnih dohodkov i/redno neugodna zaradi visokih anuitet« Tudi letošnji plan jim ne zagotavlja, da bi aktivno poslovali, ker Jih bodo zopet bremenile anuitete. Vendar so realne možnosti, da bodo <10* segli mnogo višji promet, ko* je predviden v planu, tako d* to vprašanje ni zaskrbljujočo* Komisija za obrt ima 3« podjetij, od katerih Je 22 že oddalo dokumentacijo (trije nepopolno), medtem ko ima komisija za družbene službe I* šest zavodov, s katerimi Je imela razgovore. Vse gospodarske organizacije morajo do 2«. Junija dostaviti potreben material ob' člnski komisiji, medtem ko rok za morebitno spremembo pravilnikov o delitvi osebni*1 dohodkov do 30. junija.