-Krat,.
ŠTEV. 194
priiofl.
1 .izdaja
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je i Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubij u nn št. 10.650 in 10.349 za in se rute; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prnpa-Duna j 24.797
U p r a v n: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazuiku
mi
Naša kri
Danes in jutri prideta dve veliki skupini naših izseljencev iz Francije in iz Nemčije na obisk v domovino. Državne oblasti, privatne institucije in slovensko ljudstvo jim pripravljajo svečan sprejem na državni meji in v Ljubljani. Njihova prva pot bo k Marijinemu hramu na Brezjah. Noben sprejem pa ne bo mogel odtehtati onega, pripro-stega in tihega, ki jih čaka po domovih Sirom Slovenije, iz katerih so izšli in odkoder so se podali v tuji svet naši izseljenci, deseti bratje našega rodu in pionirji njegove kulture v tujini.
Našo slovensko ljudstvo, priprosto v svojem žitju, skromno v izražanju svojih čuvstev, jim bo pokazalo domovino v onem sijaju, o katerem so sanjali naši izseljenci, kadar jim je domoložje grizlo srce. Navžili se bodo naših gora, našega solnca, naših tihih dolin, da bodo njih srca zopet polna kopmenja, kadar bodo domovino zopet zapuščali. Oživili bodo v sebi spomine na čisti značaj našega delavskega in kmetskega ljudstva, na lepoto našega družinskega življenja, na požrtvovalnost naših slovenskih mater in na neomahljivost naših slovenskih očelov, tako da bodo šli prenovljeni v tujino in tam nadaljevali tradicije, ki dičijo prošlost in sedanjost slovenskega rodu.
Mi bi seveda rajši videli, da ostanejo med nami, ker nas je malo in ker rabimo roko, srce in razum slehernega našega rojaka, da bomo inogli hraniti etične in kulturne vrednote, ki smo jih sprejeli od naših očetov. Mi bi radi da bi v naši domovini stopili v eno vrsto z nami, da v skupnem delu ustvarimo duševno in materialno blagostanje, ki bo za večne čase izključilo to krvavenje našega rodu. Mi bi radi stali vsak dan na meji naše države in stiskali roke stotisočerim našim bratom, ki bi se vračali iz vseh kontinentov sveta, dokler bi zadnji našega rodu ne prestopil praga domovine z namenom, da jo nikdar več ne zapusti. To bi bili veseli dnevi v zgodovini naše domovine. Sicer vemo, da so sc sinovi naših skromnih kmet-škili domov v tujini priborili do visokih časti in do velikega blagostanja, tudi vemo, da se jo sloves naše domovine širil, koderkoli se je selila naša kri, tudi vemo, da smo od njih dobivali neprecenljive zaklade tujerodnih kulturnih pridobitev, a tem rajši bi zalo imeli, da se vrnejo vsi!
To so melanholična razmotrivanja, ki pa se morajo razbliniti v nič pred brezkompromisno vsakdanjostjo. Naših sinov še ne bo domov, še se bodo praznile naše vasi, še bodo odhajali naši m še bomo stali pred zevajočimi praznotami, katerih ne bo nihče izpolnil. Zato bi pa radi brez vsakega sentimentalizma porabili priliko obiska francoskih in nemških Slovencev, da ugotovimo nekaj dejstev, ki se vsa tičejo našega izseljevanja.
Prvo dejstvo je to, da mi doma še nismo nič ukrenili, da hi izseljevanje če že ne onemogočili, pa vsaj skrčili na najmanjšo količino. Mi se niii zavedamo ne, kaj pomeni in kaj zna pomeniti za nas ta široka reka, ki se neprestano vali iz naše domovine v tujino. Mi imamo vzorno urejeno izse-Ijeniško službo, mi vemo za vsakega, ki gre iz domovine, vemo odkod je doma in kje se v tujini nahaja. Mi stojimo ob strani te procesije desetih bratov in beležimo pridno vsakega in vsako, ki odhaja. Tudi to je potrebno, a glavno ni. Mi smo se začeli tudi dejansko zanimati za naše izseljence v lujini. Oglašajo se duhovniki z apostolskim srcem, ki gredo v eksil za svojimi ljudmi, naše oblasti se brigajo za vzdrževanje nacionalnega in kulturnega duha med izseljenci, za njih socialno zaščito. Tudi to je potrebno a glavno ni.
Glavno bi bilo, da spoznamo, da jc izseljevanje bolezen, razširjena vsepovsod, in da bi morali zdraviti to bolezen manj v njenih posledicah kot pa v njenih vzrokih. Izseljeniški problem v Sloveniji in v. Jugoslaviji obstoji manj v zaščili onih, ki so ž o v tujini kol v zaščiti onih, ki so š c. doma in nameravajo oditi, in ki bodo šli, če jim ne ubranimo.
To spoznanje, ki je samo na sebi največjega pomena za obstoj našega rodu, našega jezika in našega kulturnega obeležja, bi potem moralo rodili pri vseli, ki svoj rod ljubijo, voljo, neupogljivo voljo' po sistematičnem delu za omejitev našega izseljevanja.
Nekateri se. selijo iz gospodarskih razlogov. To so redki, in še ti bi sc dali ohraniti doma, če bi s pomočjo naših gospodarskih organizacij ljudem pomagali prebresti najtežavnejše. Drugi gredo, in ti so v večini, iz nekih avanturističnih motivov, ki zuačijo, da ima naše ljudstvo v sebi veliko podjetnega duha, ki bi se dali pa ohraniti domovini, če bi jim mi hoteli najti doma mož-nosli, da se udejstvujejo. Tretji gredo zapeljani po svo.jib prijateljih v tujino ali pregovorjeui od interesiranih ljudi v domovini. Tudi li, in ti najbolj, bi čisto lahko ostali doma med svojim ljudstvom, če bi se v pravem trenutku aplicirala zakonska sredslva, ki so po drugih državah bila lako učinkovita.
Našim prosvetnim društvom se lorej odpira velikansko ]>olje, neobdelano, skoroda nedotaknjeno, kateremu bodo morala posveliti vso svojo pozornost. Co smo enkrat prišli do tega, da gre iz enega samega okrajnega glavarstva v teku onega leta 30(1 mladoletnih deklet v tujino, to pomeni več kot pa navadno senzacijo, to pomeni smrtno rano na telesu našega rodu, iz katere bruha v širokih curkih naša srčna kri. Kaj pomaga;o vsa Izcizellrana naša prosvetna društva, ko nam pa na* rod uhaja, ko se naši kmelski domovi praznijo, ko Jih bodo prišli zasedat drugi!
Obisk naših bralov iz zapadne Evropo naj lin *a nas v domovini ihteč opomin slovensko matere, da je skrajni čas, zadnji čas; da gremo rese vat njeno kri.
Velik veleizdaimški proces
proti 87 Slovencem v Italiji
Trst, 25. avg. ff. Fašistični režim je sklenil, da iz procesa proti atentaorjem na uredništvo lista »Popolo di Trieste« napravi velik demonstrativen proces proti nič manj kakor 87 slovenskim dijakom, delavcem in kmetom iz Goriškega in Tržaškega, katere je pred izrednim sodiščem obtožil nič manj kakor 99 deliktov, ki da so bili izvršeni v slovenskem Primorju, nahajajočem se pod suve-reniteto Italije, v teku zadnjih štirih let.
Obtožnica dolži torej 87 Slovencev, od katerih pa se jc odtegnilo roki fašistične pravice 27, ki so prebežali v inozemstvo, da so zagrešili 31 oboroženih napadov na fašiste, vojake in karabinjerje deloma z namenom, da jih ubijejo; da so izvršili trinajst umorov; da so zažgali ali skušali zažgati 18 šol, ljudskih vrtcev in vojaških objektov; da so delili protidržavne letake; da so izvršili dva bombna atentata, več drugih pa zamislili; da so vršili politično in vojaško vrhunstvo ter da so »osnovali med seboj in z drugimi neznanimi osebami zaroto z namenom, da po terorističnih aklili julijsko pokrajino iztrgajo Italiji in spravijo pot tujo oblast, pa da so se v to svrho posluževali oziroma posluževati nameravali oborožene vstaje, uničevanja in organiziranja vstaje med prebivalstvom za hrbtom italijanske armade.«
Konkretno pa smatra obtožnica glede vseh 87 obtožencev za dokazane le te zločine: požig tolminskega vrtca, proseškega vrtca, vrtca v Lokvah pri Divači, ljudske šole v Zgoniku in na Kati-nari; dalje poskušeni umor fašista Ivana Kureta v Logu, ki so mu pa prestrelili samo kapo, bombni atentat na uredništvo »Popolo di Trieste« in na svetilnik zmage v Trstu; smatra pa tudi, da so člani tajne organizacije, kateri so baje obtoženci pripadali, ustrelili 9. maja t. 1. fašistično rodbino Ma-rangoni v Ricmanjih, o čemer bo posebno postopanje.
Obtožnica zelo obširno slika iredentistično de-, lavnost obtožencev, ne delajoč prevelike razlike med posameznimi fakti, ki jih dokazuje, in med svojimi predstavami o neki zaroti in njenem delovanju, kakor si jo na podlagi velikega kombinacij-skega daru slika domišljija državnega tožitelja in njegovih političnih inspiratorjev. Obtožence imenuje tožitelj »državljane slovanskega jezika Julijske pokrajine« in na prvem mestu obširno opisuje atentat na »Popolo di Trieste«, ki so ga izvršili Miloš, Marušič, Bidovec, Valenčič in Vadnjal. ki je bombo preskrbe!
Tretji bombni atentat jc bil po obtožnici baje nameravan na znanega propagatorja fašizma med kraškim prebivalstvom, G r a z i o 1 i j a , katerega so baje hoteli ob priliki neke njegove inšpekcije ubiti. Tega poskusa so poleg že imenovanih Valen-čiča in Marušiča obtoženi še Španger, Štoka, Kač, Škerlj in Fonda.
Dalje Irdi obtožnica, da jc Loretic Kač name- ! raval zažgati šc osem fol uirseca marca 1"30 v okolici tlerpelja. To naj bi se izvršilo 23. in»rca , ob osmi obletnici fašističnega režima. Isti Kač e bil baje pooblaščen, da spravi s sveta fašisti1"'m slovenske renegate Jožeta Žerjava, Bol; f ? in Kureta, potem, ko sc jc bil prvi "I n a: tr:>j ponesrečil. Za tiboj Graziolija, ki sc ni izvršil. je bilo baje listemu, ki bi se mu ta čin posrečil, od obtoženca Vadnjala ponudenih ICOO lir.
Imenovani so obdolženi tudi, da so hoteli pognati v zrak poslopje tržaškega policijskega ravnateljstva.
Obtožnica dokazuje potem, da sc jc osnovala v Julijski provinci obsežna tajna teroristična organizacija, dasi vsi obtoženci to tajc. Za glavna voditelja tc organizacije označuje obtožnica vseuči-liščnika Zorka Jelinčiča iz Bovca in Alberta Rejca iz Tolmina, bivšega tajnika tržaškega političnega društva »Edinost«, ki sc oba nahajala v inozemstvu. Državni tožitelj trdi. da sla sc la dva potem, ko so bile vse slovanske kullurne organizacije v Italiji razpuščene, posluževala v iredenti-stične namene dijaškega podpor, društva »Adrija«, ki ga je vlada še pustila. Obtožnica šteje temu človekoljubnemu društvu, ki ga jc celo fašistični režim toleriral, v zlo, da je dobivalo skromno vsolo 2000 lir od nekega narodnega kulturnega drušlva v Jugoslaviji v svrho podniranin slovenskih akademikov, ki sc učijo na italijanskih vseučiliščih.
Potem ko obtožnica onienia »Adrijo-, o kateri ne navaja niti enega samega fakta, da bi bilo kakorkoli udeležena pri inkriminirani!! terorističnih dejanjih, prehaja na neko lajno društvo, ki da so ga Rejec, Jelinčič in dr. Sliligoj ustanovili 1. 1027 ustanovili pod enostavnim imenom »Organizacija«. Rejcc se ie baje pri akcijah tega zarotniškega društva posluževal uniforme 59. kraške fašistične legije, kar da je dokazano tudi za več drugih neznanih in neizsledenih oseb. Ta organizacija jc baje imela celice in srenje, v njih samih pa tako zvatie trojke kot aktivne enote, kojih člani so bili znani samo voditelju celice. V to organizacijo so bili baje najbolj zapleteni razen imenovanih dveh še Slavko Bevk iz Cerkna. ki se nahaja tudi na zatožni klopi, Španger, Manfreda, Kosmač, ftloka, Bidovec, Petaros in drugi. Ta organizacija, ki je baje imela več sestankov, med katerimi je eden (rajal Iri dni in je bil prirejen avgusta 1. 1°2S. sc je posluževala tajnih parol in šifer ler ic imela baje zveze z italijansko emigrantsko organizacijo v Parizu. Manfreda, trdi obtožnica, je bil tako spreten, da se ie v namene »Organizacije« vpisal med vseučiliščni fascio v Padovi in celo držal predavanja o fašistični kulturi med tolminskimi Slovenci. Na goriškem policijskem ravnateljstvu so imeli fantje zaupnika v policijskem agentu Alojziju Černetu, ki ie »Organizacijo« obveščal o nameravanih ukrenili oblasti in je tudi preskrbel, da sta Rejec in neki Maksimilijan Gatnik pravočasno zapustila Italijo samo par ur prej, preden sta imela biti aretirana.
("'lani organizacije -o ludi prisegali; »Prisegam pred Bogom, pri svoji časti in pri svoji rodbini. da bom storil vse za osvoboditev Julijske Benečije, ki se ima združili z materjo Jugoslavijo.« Tudi v tržaški okolici je bila organizacija zelo razvila in je bilo sploh vse Primorje baje razdeljeno na vojaški geografični karti v akcijske rajone. Mesto Trs! samo jc bilo razdeljeno v dva sektorja O Stanku Petarosu obtožnica Irdi, da je imel nalog, da v danem trenutku vzbuni okoličane, ki bi se naj na plat zvona zbrali in udarili na Trst.
Reieu šleje obtožnica v zločin ludi, da je razširjal Slovenca , »Jutro in : Orjuno .
Obtožnica nalo navaja organe tega tajuega društva, in sicer Borbo , »Svobodo<: in .-Primorski glasnik . Iz »Borbe• posnema obtožnica, da so plačali z življenjem denuncijacije proli Slovencem fašisti Keršovan i/. Rihemberka, Kogej iz Idrije in Cerkvenik. Grozila pa je »Borba- s smrtjo tudi fašističnemu tajniku dr. Perusiniju v Trstu, ki jn znan po mnogih kazenskih ekspedicijah, s katerimi je strahoval zlasti jugoslovanski narod v Istri.
Borba nalaga, kakor citira obtožnica, vsakemu članu organizacije, da se ne smo ustrašiti nobene, še lako težke kazni, d« se doseže namen osvoditve Julijske krajine izpod iga tujca .
Obtožnica se sedaj povzpenja do trditve, da je »umetno in I r ndonf rio, če se Irdi. da italijanska država premimi« slovansko pleme kot tako in slovanski jezik! Drugorodri so italijanski državljani z enakimi pravicami in dolžnostmi kakor vsi drugi.' Nalo zopet brez prave logične zveze govori o ogromnih mne/inah ekrazitn (S kvintalov, ki da jih je imel neki Majnik Anion iz Tolmina. Navaja nato tudi, da je Jelinčič poslal preiskovalnemu sodniku spomenico, v kaleri pravi, da jc »Organizacija«.', ki ji ie on uačcloval. imela >amo namen, braniti slovansko narodnost in slovanski jezik v mc/fth ilpiijanske države >n iln <(• ni posluževala nasilnih sretMcv.
Obtožnica navaja ludi, da lajiio Valenčič, Miloš. Španger in Marušič
V inozemstvo so zbpžali, kakor končuje obtožnica: Rejcc, Jelinčič. Majnik, Gatnik. šorli, For-tunat, Lrban, Svednja'. Ukmar. Suk. Ivan Marij« čok, Skerjanr. Gcrgič, Kerže, Zerial Karel in Alojz, llaženi. Škerjanc. Kosmač Stanislav in Alojz, Zlaiič. (ierijec. švara in Pclarcs Stanko in Peter.
Obtožnica imenovane poziva, naj se zgtasijo v roku 10 dni ed objave I" okrožnice, .sicer bodo obsojeni v odsotnosti.
Razprava se bo vršila v veliki dvor,'-ni nove juslične palače. Predsednik sodišča bo fašistični general Guido Orisi 111 i. Razprava ho lajna. Do sedaj so bili iz Rima prepeljani v Trsi obtoženci Miloš, Bidovec, Alojzi' Španger, štoka. Valenčič, Marušič, Kupčij, Obad, širen. Perlot, Zaber. Kač in Kosmač. Ostali sledijo.
Zagovarjali bodo obt"ŽPnco Irž ški odvetniki: Conlreras. Giannini, Mrlose-Lorinni iu še pod Avstrijo sloveča Puclier in Zennaro.
Jugoslavija na varšavski koniemmei
Sporazumno postopanje med našo državo in Romunijo — Odhod
naše delegacije
Belgrad. 25: avg. z. Včeraj je dopotoval v Belgrad predsednik vlade gen. Živ ko vi č z ministrom dr. Srskičem. Danes popoldne je imel konferenco vseli ministrov, ki se nahajajo v Belgradu, rudi določitve stališča tuišc delegacije v Varšavi.
Belgrad, 25. avg. z. Trgovinski minister dr. Demetrovič jc danes dopoldne sprejel pod tajnika romunskega trgovinskega ministrstva Popescu. Konferenca je trajala 20 min. Obravnavala sta vsa aktualna vprašanja v zvezi z konferenco v Varšavi. Glede zadržanja Jugoslavije in Romunije se jc doseglo popolno soglasje.
Minister dr. Demetrovič jc sprejel tudi češkoslovaškega poslanika Flidcrja in poljskega poslanika Babinskega.
Oba obiska sta v zvezi r odhodom naše delegacije v Varšavo. Romunski podtajnik Popescu jc izjavi!, da je v vprašanju konference v Varšavi stališče Jugoslavije in Romunije jasno izraženo. Obe državi bosta v vseh vprašanjih nastopili solidarno in soglasno, zlasti glede vprašanj. ki so se obravnavala na sinajski konferenci. Naša delegacija bo odpotovala jutri. Trgovinski minister dr. Demetrovič bo odsoten 14 <Iiii. Popescu se je sestal Itidi z kmetijskim tni-mistrom dr. šiibcnikom.
Belgrad, 25. avgusta, z. Snopi je v Belgrad dopotoval glavni tajnik roimi- ;ra trgovinskega ministrstva Popescu. Bil jc vodju ro-
Z&č.Tsni adhir UJU
Belgrad, 25 avgusta, n Na poslednjem kongresu UJU izvoljeni odbor se je včeraj konstituiral. Za predsednika jc izvoljen BoZe Raduloviš, za podpredsednika Mate Ljuir, za tajnika Bora Pav-lovič. Novi predsednik je upokojeni učitelj. Izjavil jc, da bo nova uprava ostala samo do prihodnjega izrednega občnega zbora UJU in da bo svoje funkcije izvrševal v popolnem skladu s sklepi, ki so bili sprejeli na kongresu.
Grč ja p - rpovc-fa*a uvoz s-snj
Belgrad, 25 avgusla. z. Poslednje dni ie grška vlada prepovedala uvoz svinj iz Juge - avije r icii svin:ske kuge. Naš.! v'rTi je sto-ila pr>;'cbnc
'<<?, da ^ \a vlada i o p p j ve d ra;. . .vi. S svoje strani je napravila vse preventivne ukrepe.
mlinske delegacije na konferenci, ki je bila v Bukarešti med zastopniki Jugoslavje in Romunije. Popescu je poučen o vseh vprašanjih, ki so se obravnavala med Jugoslavijo in Romunijo. Prišel jc v Belgrad, da stopi \ stik /. ini-šiniii lneroda.jninii činitelji j,'kxlo vprašanj, ki sc bodo. obravnavala v Varšavi. Obenem se je det j časa razgovarjal s strokovnjaki, ki so člani delegacije za Varšavo. Po raziiiotr.ivnnjii o teli vprašanjih, ki se bodo obravnavala v Varšavi in po določitvi skupnega stališča na tej konferenci. jc Popescu popoldne z letalom odpotoval v Bukarešto. Ob njegovem bivanju v Belgradu se jcLgovorilo o izvedbi nekaterih sklepov sina jsko konfcrente.
Belgrad. 25. avgusta. A A. Julii ob 7.50 po-tuje naša delegacija na konferenco v Varšavo. V delegaci ji so: ministra Jura j Demetrovič in dr. Stanko šibenik ter načelnik ministrstva'za poljedelstvo dr. Velja Stojkovič, inšpektor ministrstva za trgovino Milovan 1'il.ja. inšpektor ministrstva za poljedelstvo veterinar V kotov-č.io in šef kabineta ministra za trgovino in industrijo dr. Boško Mršič, ki jc obenem tajnik delegacije. konferenca začne zasedati 27 t. m. zvečer.
Belgrad, 25. avgusta. A A. Poljski iKislanik na našem dvoru jo davi odpotoval v Varšavo,
da se udeleži koli'-.....nee agrarnih držav. Za
njegove odsotnosti ga bo nadomeščal poljski odpravnik poslov.
fi>?!f*rrr"f''<? vesiJ
Belgrad. 25. avg. AA. Minister zn gozdove in . laike dr. Anion Korošec je podpisal prir.il-ik o polaganju slroknvurgn izpita za ur,?: ilar-.ke uradnike druge kategorije. Pravilnik je slopil v veljavo.
Belgrad, 25. avg. A A. Z ukazom Nj Vel. kralja na predlog ministra trgovine in industrije je postavljen v ministrstvu trgovine in industrije za svetnika v 4 a/l dr, Ciril 2ii.ck, inšpektor istega ministrstva v 1/1, v državni Irgovski skndemiji na Sušaku za ravnalMja v ■!'! Nikola 0 i^rija. ravnatelj isle grupe in kategorije državne trgovske akademije v Zagrebu no potrebi službe.
Dnnnj.-kn vremnrkn nannvrd. Toplo. VY-
rn-mi jr.«n > z lokavimi u	''rili" liro dni
bo sedanje vreme najbrže Irujam še uckoliko časa.
Priceizh

Ljubljana, 25. avgusla AA. Kr. banska uprava razglaša:
Na srednjih šolah sc vpisujejo učenci v po-edine razrede od 11. do 13. septembra po razporedu, ki ga določi direktor. V izjemnih primerih sme učiteljski zbor dovolili vpis clo konca seplembra, kr. banska uprava pa do 10. oktobra, V prvi razred se morejo vpisali učenci z dovršenim četrtini razredom osnovne šole, ki so rojeni v lotili 1917., 1918, 1919 in 1920 (lelos iz emno) Vsi izpiti sc vrše na srednjih šolah v času od 1. da 10. septembre po razporedu direktorja.. Privatni izpiti v septembru so dopustni lr po posebni odobritvi ministrstva na prošnjo iz mescca junija.
Iz meščanskih šol jc letos še izjemno dovoljen prestop na srednje šole po dopolnilnih izpitih, ako je starost učenčeva v skladu z zakonom.
Na državno realnogimnazijske razrede v Ljubljani se vpisujejo deklice le na II realni gimnaziji, dečki pa v vse razrede na II. in III. realni gimnaziji ter na realki (na tem zavodu do vštetega VII. razreda).
Vpisovanje na učiteljskih šoleh se vrši v času, kakor na srcdn:ili šolah, toda za vpis v prvi mz-red sc je treba prijaviti vsaj še 12. seplembra. Sprejcmanie za prvi razred se vrši po zdravniškem pregledu in sprejemnem izpitu. Učenci (učenke) z nižjo srednjo šolo opravijo pismeni izpit iz slovenščine in ustni iz glasbe; z dovršeno meščansko šolo pa pismeni in ustni iipit iz slovenščine, ustni izpit iz zgodovine in geografije naše kraljevine, ustni izpit iz matematike in glasbe. V prvi razred sc smejo sprejeti učenci in učenke, ki v koledarskem letu 1930 še ne dovrše 18 let starnsH.
Za vpisovanje na meščanskih šolah ni novih predpisov, zato se vrši od 1, do 3. septembra vpisovanje, izpili pa se vrše od 25 do konca avgusta. Razpored določa ravnateljstvo.
Na osnovnih šolah sc vrši 1. in 2. septembra rr —dno vpi v.Tjc, 3. sir Ic-i-br« jc lolska piaf,- !. -rpi^iiibrn pa se prične redni pouk.
C*	. avgusta, as Dva morr ija neke
lurškc moicne Ijc sla pn odhodu iz Smirnc umorila kapitana in dva prinika, turška trgovca iz Smirne, katera sta potem vrgla v morje, nato pa sama skočila v morje, češ, da hočela loviti ribe, in ušla na obalo Povzročitelj umora je bil lastnik Intljc, ki je domneval, da imata trgovca pri *ebi n'p- Jo dfar'a. Pri njiju pa so našli samo 5000 k. I ni!,a lad'e sn aretirali na uodlagi ovadbe kurjača motorne ladje,
izseljenski zakon ' Pilsudski - novi predsednik vlade
10 .>, avgusta 1029 so jc vršila nn predlog	g
Dne 5, avguista 1*>20 so ic \ ršilu na predi, p. nMjiiistrii za sociijalmo politik«« in narodnega odmuv ja v Spliitu i/seljeivška konferenca, na ka-iteri so jc temeljito razpravljala in sklenila po-Itifbfta iapopolnitev sedanjega /aikona o i/«*ljc-vonju in potrebna reforma iuišc izseljenske A ko ravno so takrat navzoči o «1 ličn i siro-tkovnjuki in zastopniki lažnih merodajnih ansti-itncij ugotovili in sklenili, da je /u miše razmere Tiu>no potrebno umpreje osnovali novi i/seljen-(ški zakon, gu še vedno nimamo. eepniv je g. šel ijweJjei'š-kegu komis iri jnta v Zagrebu osnutek, ikert smo čitald v »novem i/.sel jenikii«, že davno predložil na inorodiijnem mestu. Buje je temu Y7?rok. dn prihajajo še vedno novi predlogi in m govor j proti osnutku, ki zavlačujejo nujno potrebno reformo izseljevanju.
I patuo, <la se bo ieimi zavlačevanju naredilo kmalu konec, ker zadevo zavlačujejo itak večinoma samo inu/.emske parobrodue družbe. tki katere se bomo ozirali samo <lotloj. dokler ni naša trgovka mornarica 'ako močna, da bo zina giiki sani« promet z našimi i/.seljeuci.
Pri nas je sedaj koiicosijtunirtinih -!2 inozemskih pircbroilnili <liužb. ki imajo skoro po •vseh vec i ii krajih naše kraljevine svoje zastopnike. Ii zasropniki so imel' dosedaj samo neznatne ali tudi nobene stalne plače, ampak prav lope provizije, ki so dosegle pri nekaterih družbah tudi 10 Dol. .to je 560 !>in <nl pridobljenega izseljenca.
V praksi se je opazovalo, kako so lovili zastopniki in uslužbenci pa rob rodni h družb radi dosege provizije Izseljenec, tekmujoč nie<l seboj. >k«k> jih bo več \jel in s s toni obdržal službo.
Varšava. '-'5. avgusta. A A. Poljska agencija poroča: Celokupni dana&iji tisk komentira ostavko vlade ter nagl.ua, da je zagotovljena kontinuiteta v notranji in zunanji politiki Poljske in da spre-membra v položaju predsednika vlade ne znači spremembe v političnih odnosih.	.
■»Gazela Poljska piše med drugim, da politični pravec, ki je odrejen po mednarodnih gospodarskih pravilih, ue bo v nobenem .slučaju trpe! sprememb.
>Naš Pregled piše. dn bo poslal maršal Pilsudski predsednik vlade, kar pomeni, da od lela 1826. ni bilo nobenih sprejvicmb v poljski politiki. Minister financ iio mcral vodili svoje ministrstvo po načelih štednje v administraciji in ravnotežja v proračunu.
Po mišljenju tiska bo Se danes sledila sestava
nove vlade.
Varšava, 25. avg. as. Maršal Pilsudski sc jc odločil, prevzeti ministrsko predsedstvo. Obdržati pa si hoče tudi vojno ministrstvo, tako da je ostal položaj isti kakor pri njegovi zudnji vladi 1. 1927-28.
Podpolkovnik Keck poslane minister brez porifelja, da bo maršalu slal na strani pri njegovem političnem delu. Beok bo v gotovi mori vršil islo nalogo kakor dr. l?ar'c! med prejšnjim predsedstvom maršala ket podpredsednik. Druga ministrstva s lo spremembo v predsedstvu niso prizadeta. —• List nacionalnih deni kraiov ugotavlja, da ie položaj ostal prav /.a prav nespremenjen. Parlaiueniarna opozicija iti-una s iem, da bo Pilsudski kmalu po prevzemu vlade izdal dekrete o usodi sejma. Vsekakor se računa c nresenotljimi efekti.
V
Nov armadni poveljnik
Miimhen, 25. avgusta, pp. Ve.sti. da bo te-j danji komandant Reichsvvehra general Heye derai-| sijoniral, krožijo po Nemčiji že dva tedna. Vaš do-j pisnik ni tozadevno jjoslal nobenega poročila, ker
kdor in imel sreče un tem poslu, tega ie družba	1 . , ■ j-
,, ■ i -i /, , ,ii , ,1,	so manjka b vsi dokazi za verodostojnost lakih trdi-
odslovila i/. slu/be. /.a to e bilo verjetno. «ta m>	■>
a- ti priuau j tči pmru<lrli sugeriroti ljudem, na	tev. Včeraj je pa vojno u.inistrsuo izdalo poseben
primer, kako dobro se godi dekletom v Um-	komunike o odsiopu generala Heye, v katerem de-
guavu. in posrečilo se jim je odpraviti nn pr.	. mantira v ostrem ionu namigavanja, da je general
v letu l''-'.1 okoli "500 deklet v starosti od t8 do	: Heye prav za prav bil prisiljen napovedati svoj
12 let v Montevideo, odkoder sicer za enkrat	i odhod, ker so mu razni politični generali v mini-
precej ugodiio slikajo -voj položa j, vendar se <la	j strslvu samem nadaljnje službovanje onemogočili.
Dematlli vojnega ministrstva pa je. tako sestavljen
p*i ni sliti. <la -e I):kIo ugodne razmero poslabšale. ker nt izključeno. <la služijo morda puber-itctniin sinovom boljših litiš /a razvedrilo in se T*i ta način, kakor popisuje to naš kulturmi referent v >1 oveucti« v št. te,profanira slovenska It nu
da je na prvi pogled jasno, da je general lleye i torej le žrtev neke politične struje med generali-| teto, katero vodi general von Schichter, in ki želi najožjega sodelovanja s sovjetsko armado. Koniu-
Ko bo stopil nov zakon <> zaščiti izseljencev j uike ministrstva se na čuden uečin izgovarja, dn
generali ne odločajo in da je edino odgovorili minister ona oseba, ki daje smernice za politiko. sVonvarlsr hudomi'>ao vprašuje, če je torej vendar le re«. da ima vojno ministrstvo svoje lastne
rv veljavo, ne bodo imeli izseljenski agenti jiri-ložiK sti in tudi ne povoda loviti naše lante in dekleta /a izseljevanje, ker jim to nc bo ničesar neslo. Člen 24 osnutka novega zakonu o /a.še.iti izseljencev se namreč glasi: Organi parobrodnih družb in enakih podjetij smejo imeti samo sta| plače. Zubranjcnti jim je vsaka udeležba pri dobičku in vsaka druga plača, nagrada, provizija ali odmerjene stalne plače po višini pridobljenih jo odpravljenih oseb.
To določilo novega zakonu moramo po/.drn-viiti kot korak k odpravi umazane konkurence in kot sredstev proti t rdi i vam, da je življenje v iiijiui boljše, kakor v domovini.
Ako zakon o zaščiti izseljencev i/ katerihkoli o/.i rov ne i>i mogel stopiti še v veljavo, prosimo g. ministra, nuj uveljavi ta določilu takoj /. naredbo.
Prihodnjič spregovorimo še o drugih zelo umestnih določilih novega i/.sel jonskega zakonu.
Železniške olajšave za 6, september
Belgrad, 25. avg. AA. 1/, ministrstva za promet: Minister za promet je odobril tele olajšave za vožnje v Belgrad na slavnost posvetitve novih zastav jugoslovanskih pehotnih in konjeniških poj-<kov. ki bo na rojstni dan Nj. Vis. prestolonasledni-k« Petra ti. septembra t. 1. na Banjici:
1.	Brezplačno vožnjo a) vsem banskim svetnikom v prvem ali drugem razredu, b) vsem rezervnim oficirjem in oficirjem invalidom, ki so povabljeni na io svečanost, v razredu, ki odgovarja njihovemu položaju, c) vojnim invalidom, ki so povabljeni, d) zastopnikom Sokola in sokolskih žup y prvem ali drugem razredu.
2.	Četrtinsko vozno ceno vsem državljanom ; Jugoslavije, ki se liočeio proslave udeležiti. Raz- j red po njihovi volji.
Banskim svetnikom bodo izdali legitimacije za potovanje bani. rezervnim oficirjem in oficirjem invalidom ter vojnim invalidom, ki so povabljeni, bo kot legitimacija služilo vabilo.
Zastopnikom Sokola in sokolskib žup bo kot fjeglfimacija njihova sokolska legitimacija.
Vsi drugi državljani kupijo vozne listke pri Odhodu za polovično ceno in imajo h tem listkom pravico do ]>ovratne vožnje, ako dobe od odbora v Belgradu potrdilo, da so se proslave udeležili.
Te olajšave veljajo za (»rihod v Belgrad v dneh 3., 4., 5. in 6. septembra, za odhod pa od 6. septembra zvečer do vštetega 10. septembra.
Bolgarski gostje na Bledu
Bled, 25. avg. AA. Člani jugoslo^ansko-bolgar-ske centralne komisije za ureditev dvolastniških posestev so se nastanili v hotelu Toplice. Davi so si v spremstvu predstavnikov dravske banovine ogledali slap Vintgar, od tam pa so šli na Bohinjsko jezero, kjer so si ogledali izvor Savice. Popoldne so sc z brzim vlakom vrnili v Zagreb, kamor pri-spo drevi o pol enajstih. Bolgarska delegacija je oduševljena nad prirodtiimi lepotami Slovenije in prisrčnim sprejemom, ki ga je povsod doživela.
Rudarska krha
Belgrad, 25. iivg, z. Minister /h šume in rude dr. Aul-ui Korošec je danes delj času konferiral z ravnatelji ruda i škili ravnateljstev ii/. vse države. Pri tej priliki se je obravnavalo vprašanje določitve konference rudi ruzprav-J.janjn o rudarski krizi v naši <lrzuvii, pred asc.iu o kri/i v v seli rudnikih. Tetini v prašanju se na merodajtieni mestu posveča največja pozornost,
Obsodfcc goljufa z vojnimi
obveznicami
Zagreb, 23. avgusta, p. Ob pel 11 je bila danes razglašena razsodba proti Franiu Bechi. Bil je obsojen radi prevare, ker je prodaial obveznice tobačnih srečk in vojne škode, kupcem pa jih ni izročal. Prav lako je disponiral s svoto 43.000 Din na čekovnem uradu, čeprav lo ni bil njegov denar. Obenem je porabil kavcije svojih nameščencev. Obsojen ic bi! na R mesecev zapora, 100 Din denarne kazni in 2 leti izgube častniji pravic.
BeJgraiT, 2.". avg. A A. Z davišnjim brzovla-kom sta prispela v Belgrad minister poljedelstva dr. Stanko Šibenlk in minister zu Irgoviuo in industriio D e m e l rn.v j o,
AientaH na policijskega šefa v Kaikuli
London, 25. avg. a.s. Danes dopoldne je bil v Kalkuti izvršen bombni atentat proti avtomobilu angleškega policijskega šefa. Drobci bombe so ranili šoferja in enega izmed Ireh a'.entaiorjev. Policijski šef pa je o.s'al nepcškcilovan ler je lakoj ustrelil drugega atentatorja, tretjega pa .ie zasledoval pes, dokler ludi lega ui aretirala policija.
London, 25. avg. as. Kakor pereča Reuter iz Alahabada, je Kandid Molila! Nehru v ječi težko obolel. Njegovo stanje povzroča skrbi, '
Sinila. 25. avgusta. A A. Poročajo o resnih bejih med angleškimi četami in četami upornih plemen na 'severozapadu. V okolici Kurrama so uporniki imeli 20 mrtvih in 5 ranjenih, Angleži pa so izgubili 9 ljudi, med njimi enega oficirja. Ranjenih je bilo 10 vojakov.
Delhi, 25. avgusta. A A. Izvršilni odbor v?e-indskega kongresa v provinci Delhi je bil proglašen za protizakonit.
Revolucija v Pem-o
Newyork, 25. avg. AA. Po nepotrjenih vesteh, ki jih je dobila Associeted Press, iz Santiaga v Chile o nemirih v republiki Peru, izgleda, da je predsednik republike bil pregnan ler da se je skril v poslaništvu republike Venezuele.
Po drugih vesteh pa je zunanje ministrstvo republike Chile obveščeno, da je peruanska vlada zadušila upor in da je gospodar siiuacije.
Buenos A i res, 25. avg. A A. Po vesteh, ki prihajajo z meje. se širi vstaja v republiki Peru vzhodno in neverno od Arequipe. Zadnje vesli poročajo, da so poleg nekaterih polkov pristopili k pekreiu slušatelji vseh vojnih šol. Izgleda, da plove vladna mornarica proli pristanišču Molendo.
Newyork, 25. avg. AA. Po poročilu iz Lime je predsednik Peruja Leguia podal oslavko in zbežal v Panamo ua krovu križarke.
Newyork, 25. avg. AA. Po zadnjih poročilih iz Lime, so mladi oficirji sklenili uvesti vojaški režim. Novi vladi bo predsedoval general Manuel Ponce. Oficirji so zahtevali naj dosedanji predsednik I.egui.ia poda ostavko.
Lima, 25. avg. as. Peruanski kabinet je demi-sioniral. Državni predsednik Le<iuia je sestavil novo vlado iz udanih generalov. Proliv sašeni v Areipiipi, kjer je bila sestavljena lokalna vlada jx>d Guiltermo Lira, so bile poslane vojne ladje.
Petrolejski požar
v Romuniji
Bukarcsi, 25. avg, as. V okolici Plocstija je nenadoma nastal po/ar v dveh j)etrolejskih tankih, ki se je naenkrat razširil na ilva druga pelrolejska rezervoarja. Vnel se je tudi v bližini tekoči potok, na katerega površini vedno plava debela plast petroleja, tako da je potok zanesel požar več kilometrov daleč, šele, ko sta oba petrolejska lanka popolnoma zgorela, jc bilo mogoče misliti na gašenje ier se je do večera posrečilo pogasiti požar. Škoda znaša 10 milijonov lejev. Domneva se, da sla požar povzročila dva delavca, ki sta vrgla na tla tleče cigarete.
Bukarešt. 25. avg. as. Velika petnadstropna pa-, lača »Palast-holela«, v kateri večinoma stanujejo inozenici, je danes skoro popolnoma zgorela. ■—. Vzrok požara je najbrž kralek stik v električni raz-svetliavi.
»Porofta" nadvojvode Albrehta
Budlmpefita, 25. avgusta, as. Uradno se poroča, da se je nadvojvoda Albreht v inozem»lvu poročil z ločeno ženo madjarskega posianika Rud-' naya, rojeno Ireno von Lelbach. Uvedli so se potrebni koraki za novo ime in čin soproge(l) nadvojvode. Irena von Lelbach je iz bogate velepo-\ sestoiške rodbine v jugoslovanski Bački.
nrlilit-ne cilje. Tz vseh krofov so se nato oglasile ostre proloslne izinve, v katerih se je od ministrstvo zahtevalo, naj pove, če. bo general Heye moral iti ali ne. S noči je vojno ministrstvo bilo prisiljeno izjaviti, dn namerava dosedanjega šefa generalnega štabe upokojiti.
Tako bo izginil iz nemške armade general, demokratičen jki svojem življenju in miroljuben. O njem je znano, da je po zadnji zgubljeni bitki na francoski fronti stopil pred cesarja Viljema in mu rekel, da bodo armade korakale nazaj v Nemčijo pud vodstvom svojih generalov iti ne pod cesarjevim.
Nacionalistični duh, ki veje sedaj po Nemčiji, zahteva tudi lo žrtev. To je značilno za bodočnost, ki se pripravlja. Na njegovo nieato bo baje prišel general Curi Baron von liani merstein-Equort, direktor v vojnem ministrstvu, znan vsled svojih stalnih slikov s cesarjem Viljemom in vsled svojih nacionalističnih govorov ob priliki Ivappo-vega puča. On bo od sedaj naprej vodil Reichsvvehr v tradicijah predvojne pruske discipline.
Poostritev delavskega boja v Franciji
Pariz, 25. avgusta, as. Stavka v Roubaixu in Tourqucinu se je zelo poostrila, ker se ie na občnem zboru stavkujočih odklonil predlog delodajalcev. Voditelj podjetij Lcy je izjavil, da stavku-joči, če sprejmejo njegov predlog, s tem priznajo, da so samo radi ene same besede povzročili stavke in zgubili s tem okoli 50 milijonov frankov na mezdah. Edina koncesiia, na katero je pristal, obstoji v eni sami besedi. Celo »Petit Parisien« smatra tako stališče voditelja delodajalcev za nezaslišano provoka.cijo delavstva, in celo društvo bivših frontnih bojevnikov protestira v odprtem pismu na ministrskega predsednika proti takemu postopanju Leya.
Francoski manevri
Paril, 25. avg. as .Eclio de Pariš« poroča o franoeskih manevrih na italijanski meji: Poveljstvo vodi general Carence, poveljnik 15. armadnega zbora. Višek vaj je bil namišljen napad po več infanteri.i.skih o«ldelkih na Col de Valetta, glavno zapirališče za dohod v dolino reke Var. Potek manevra je vodstvo zadovoljil, ker se je posrečilo napad odbiti. General Carence je po vajah inspiciral Val de Gale in St. Dalemas de Selvage, kjer gradijo Francozi v zadnjem času velike obmejne utrdbe.
Cehoslovaški manevri
Praga, 25. avgusta. AA. V okolici Seviča v južni Slovaški se vršijo manevri, katerim so prisostvovali razen vojaških atašejev pri praških poslaništvih tudi šef generalnega štaba holandske vojske general VCinkelraann ter nemiki oficirji na čelu s komandantom Mannom in kapetanom Tu-ssaintom, To je prvič, da se nahajajo nemški oficirji med inozemskimi vojnimi atašeji na češkoslovaških manevrih.. Češkoslovaški vojni ataše sc je že udeležil nemških manevrov.
Vojaški manevri v Italiji
Faenza. 25. avgusta. AA. Po enodnevnem odmoru so se iznova začeli veliki vojaški manevri. Odločilnim dogodkom no prisostvovali kralj, vojni minister in generali vojske iu milice.
Flecter predsednik ameriškega tarifnega odbora
Washington, 25. avgusta. AA. Vlada Združenih držav je imenovala bivšegu poslanika v Rimu F 1 e c t e r j a za predsednika larifnega odbora. Novemu predsedniku tarifnega odbora so bila dana obsežna pooblastila glede izvajanja novih carinskih zakonov. Lisli se nadejajo, du bo to imenovanje olajšalo trgovinska pogajanja s posameznimi državami.
Uspe' polet preko oceana
Newyork, 25. avg. as. Oceanski letalec Gronau. ki je v nedeljo zjutraj pristal v bližini zaliva Cart-vvrighl, je radi goste megle, trajnega deževja in netočnih zemljepisnih kari svoj polel zvečer prekinil v Queensporl Harbor Novaecot.iju, 100 milj vzhodno od Hallfaxa. Kam namerava dalje, še ni znano. On in njegovi trije spremljevalci se zdijo zelo utrujeni, radi posrečenega poleta pa so zelo srečni.
Nadaljnja vesl navaja, da je Gronau ob 11.50 srednjeevropskega časa svoj polel nadaljeval.
Rim. 25. avg. AA Davi ob 5.27 je na letališču Littorio minister za letalstvo Balbo dal v Imenu predsednika italijansko vlade odhoduo znamenje za polet okrog llalije. Tekmovanja se je udeležilo 52 letalcev,
Pristojnost naših konzulatov
v inozemstvu
Ljubljana, 25. avg. AA. Kraljevska banska
uprava razglaša:
Minislrslvo za zunanje '.adeve je prejelo od kraljevskega poslaništva v Washingtonu poročilo o lerilorijalni pristofnosli jugoslovanskih konzulatov v severni iu srednji Ameriki. Po tej razdelitvi spadajo pod:
i. generalni konzula! v Nevvyorku: Newyork, Pennsvlvania, VVost Virginia, Ohio, Alabatua, Ten-nessee, Main, Nevv Hampshire, Vermont, Masschu-eslls, Conneclicut, I? ho de l'-lnd, Nevv ,lersey. Dela-vvare, Distrikt cl Columbia l). C'.. Maryland, Virginia, Norih Carolina, South Carolina, Georgia, Florida: — 2. generalni konzulat v Chicagu, Michlgau, Illinois, Arkansae, Louisana, Misaouri, NVisconsin, lovva, Minnesotaj Indiana, Mis.sissipi, Kentucky; — 3. generalni konzulat v San Frančišku: Colorado, ldaho, Mcniana, Ulah, Wyoming, Nevv Mexiko, TeKaš, Oltlahbma, Kansatt, Nebraska, Norih Dakola, > California. Nevada, Arizona, Oregon Washinglon, Alaska, Havajski otoki in Filipini.
Razeu gornjih je v Clevelandu časlni vicekonzul.
Pod časlni konzula! v Guateniuli spadajo republike cenlralne Amerike.
V	Mexiku je častni konzulat, časlni konzulat je nadalje iudi v Helniosu v Mexiki.
V	Osa ki na Japonskem je častni konzul, takisto v 1'orl au Princu na Haitskih otokih.
Terltorijalna pristojnost jugoslovanskih konzulatov v francoski republiki z Alžirjcni in Sirijo je sledeča:
1. generalni konzulat v Marseillu (generalni konzul g. A d j e m o v i č, uradnik min. za zunanje zadeve (Bouches de Rhone — Pyrenees — Ariege Aude — Herault — Tam — Aveyron Lozere — Gard
—	Ardeche — Vaucluse — Drome — Hautes Al-pes — Basses Alpes — Var — Alpes Maritinnes; — 2. genaralni konzulat v Bordeauxu (generalni konzul R. Šumenkovlč, uradnik min za zun. zadeve): Rhone — Loire — Saon et l.oire — Ain — Jura — llaute Savoie — Isere; — 3. konzulat v Havru (častni konzul C. Kronjieimer): Seine — Inferiur
—	Eure; — 4. konzulat v Lillu (častni konzul Le-grand): Nord — Pas de Calais — Somme; — 5. konzulat v Nantesu (častni konzul Habrillet); — 6. konzulat v Toulousi (časlni konzul Melter de Labere-tlio): llaute Garonne — llaut — Lure — Gerard — Lot et Garonne — Tarne et Garonne — Lot; —
7.	konzulat v Alžitju (časlni konzul Blaohett); —
8.	konzulat v Beyrouthu v Siriji (častni konzul E. Carbonniers).
Teritorijulna pristojnost kraljevih predstavništev v avstrijski repuldiki je sledeča:
Teritorljalno področje kr. konzulata v Gradcu je štajerska, kr. konzulata v Celovcu: Koroška, Sol-nograd, Tirolsko in Vorarlbeg, konzularna pristojnost kr. poslaništva na Dunaju pa se razteza na Dolnjo in Geni jo Avstrijo ter na Gradiščansko.
Po poročilu angleškega poslaništva v Belgradu je področje angleških konzulatov v naši državi razdeljeno takole: konzulat v Zagrebu obsega dravsko, savsko in primorsko banovino; konzulat v Sa-vajevu banovine vrbasko, drinsko in zetsko; konzulat v Belgradu dunavsko, moravsko in vardarsko banovino.
Zakon o skladiščih
Belgrad, 25. avgusta. AA. Podpisan ja zakon o javnih skladiščih. Ta skladišča morejo imeti za narodno gospodarstvo znaten vpliv in zato so tolike važnosti. Namen jim je poenostavljenje in olajšanje blagovnega prometa in blagovnega lom-barda ter podpiranje in pospeševanje blagovnega kredita. Ta svoj smoter bodo dosezala z izdajanjem skladiščnih listov.
Kot javna ustanova bodo javna skladišča deležna tudi posebnih pravic. Semkaj spadajo: pravica do reekspedicije in do ekspropriacije. Razen tega se jim more odobriti tudi pravica, da dajejo posameznikom na blago, spravljeno v skladiščih, posojila ter pravico, da imajo carinska skladišča ter carinska in trošarinska odpremišča. Vendar ne bodo smela pod kaznijo ukinitve poslovanja trgovati z blagom, ki je shranjeno v njihovih skla-diščih.
Od javnih skladišč je treba razlikovati zasebna skladišča, ki ne spadajo pod zakon o javnih skladiščih. Razmerje med zasebnimi skladišči in deponenti urejajo zasebnopravne pogodbe, vendar taka skladišča ne smejo izdajati skladiščnic.
Javna skladišča so dolžna shranjeno blago zavarovati. Zavarovanje je dopustno le pri zavarovalnicah. Shranbeni rok traja najmanj tri mesece. Drugi roki so dovoljeni po pravilniku podjetja ali s pogodbo z deponentom, Deponent sam ni vezan na rok. On lahko vzame blago vsak čas iz skladišča.
Zakon dovoljuje Zvezi poljedelskih zadrug in zadrugam poljedelcev ustanavljanje zadružnih sfela-diiC za shranjenje žitaric in drugih poljskih pridelkov. Ta skladišča smejo izdajati skladiščnice tako kakor javna skladišča z istim pravnim učinkom. Zadružna skladišča imajo iste pravice in dolžnosti kakor javna skladišča, imajo pa še to pravico, da smejo trgovali z blagom svojih članov, V važnejših središčih se bodo mogli ustanoviti veliki elevatorji ali silosi, ki so za racijonalno organizacijo naše žitne trgovine nujno potrebni.
Belgrajske vesti
Belgrad. 25. avg. AA. Danes popoldne jc bila v ministrstvu zunanjih zadev konferenca zastopnikov ministrstev zunanjih zadev, trgovine in industrije in poljedelstva. Na konferenci je prišlo v pretres vprašanje nujnih ukrepov, ki bodo potrebni zaradi nemotenega tranzita našega svežega grozdja v inozemstvo Čez Madjarsko.
Belgrad, 25. avg. z. Monopolska uprava je vo-tirala potrebne kredite za -zgraditev devet popolnoma novih modernih in higienskih skladišč po banovinah zn shranjevanje surovega in predelanega tobaka. Z delom se bo pričelo takoj.
Belgrad. 25. avg. AA. V P i r o t u bo 2S. in 29. t. m. veliku živinorejska, perutninarska in čebelarska razstava. Ministrstvo z« jioljedelstvo jo dajo za to razstavo podporo 15.000 Din, podprla pa bo to razstavo ludi kraljevska banska uprava mo-ravske banovine, da dobe poljedelci vzpodbudo ia rejo boljših vrst živine, perutnine in čebel ^ter za čini večje ustanavljanje živinorejskih in perutnl-narekih zadrug Istočasno bo v Pirotu tudi velika razstava preprog.
Šahovski turnir
Llegge. 21. avg. as. Igralo se je sešito kolo, v katerem je Thonuis z domskim gambitom premagal Murslinllu. T;i rtukovver jc premagal Sultuii Beveffu. Ileinis sta ostali partiji Ahnes-Czepiorka in ISieuu-ov ič-Weenink. Prekinjena »tu bili (Mirti.ji .SulUnkun -Colle in Czeipiorka-' Hubinstcin. Stuiijr |«> h. kolu Sultan kan 5 (I), Tartuikovvcr 4 in pol, Nieincovič in Tliomus 3 in pol, Colle 5 (1). Czepiorka 5. Aliucs 2 in pol (I), Rubin«tain 2 (2). Plbzi 2 (1), Wccnink 2, Mar-I 6hali in Sultan Beycfl 1. _
Ljudski praznik v Trebnjem
Veličastna katoliška manifestacija rudarjev
Rudarsko romanje na Brezje in Bled pod pokroviteljstvom ihofa
dr. Tomaiiča
Vsak dan v življenju našega rudarja: nov člen na verigo bede in gorja. Vsaka misel v njihovem srcu: zalet ranjene ptice proti prividu solnca — ob črno podtalno steno. Vsak pogled njihovih oči: osteklenel krik obsodbe in krivice, ki je namesto maslenega kruha in potice delež njihov. Iz črnega kamna, pekočih žuljev in krvavih srag ča-rajo zgarane roke — zlatnike mogotcem sveta, žene in otroci teh zgaranih rok pa nimajo, da bi najskromneji želji našli plodna tla. Desetletja so šla z blazno brzino mimo njih, reka solz in krvi je narastla v morje, kriki obsodbe so se zgostili v preteč vulkan... Iz kaosa razbičanih misli so vstajali krivi preroki — glasniki lažnega vstajenja. Njih geslo je bilo: »Proč od vere, proč od Boga! Porušimo oltarje, preženimo oznanjevalce božje ljubezni in resnice! Ustvarili si bomo paradiž sami — ne v nebesih, na zemlji!«
zagorjanske rudarje in steklarje gg. prof. Paulič in delavski vikar Zalar, za trboveljske rudarje pa gg. mariborski škof dr. Tomažič, trboveljski župnik Gašparič in kaplana Zmavc in Medvešek.
Po sprejemu v Ljubljani sta romarska vlaka v presledku en eure nadaljevala svojo pot. Oba vlaka sta bila povita s številnim cvetjem in zelenjem. Povsod, kjer sta vlaka imela svoj pristanek, so bili božjepotniki od tovarišev-delavcev prisrčno pozdravljeni.
V Kranju jih je v imenu župnije pozdravil g. kaplan dr. Pogačnik, v imenu del. strokovne zveze pa gg. prof. Watzl, dr. Šilar in organist Mohor.
Po prihodu vlakov na Otoče so se romarji podali peš na Brezje. Med potjo so peli cerkvene pesmi s presvetlim škofom na čelu. Dasi je bila soparica huda in je romarjim lil pot v curkih s čela, je bilo razpoloženje veselo in intimno ubrano.
Romarji pri poslovilnem govoru prof. Pauliča na blejskem otoku.
Škof dr. Rozman blagoslavlja nov dom.
Pogled na prosvetni tabor pred novim Prosvetnim domom.
stvo domačinov služila napredku in izobrazbi fa-ranov. Zlasti glavna dvorana s prostorno in praktično galerijo je dovolj velika, pa tudi oder je zgrajen na moderen način. Lahko bo koristno služil namenom in ciljem ljudske dramatike. Stranski prostori doma so prirejeni za manjše sestanke, za oblačilnice, eno sobo bo imela za uporabljanje tudi domača hranilnica in poso.ilnica, ki Je k domu doprinesla največje žrtve.
Prosvetni dom je slovesno blagoslovil pre-vzvišeni knezoškof dr. Rožman, dočim je nadškof dr. Jeglič poslal zborovalcem v Trebnje ganljivo In vzpodbudno brzojavko. Škof Rožman se je v Trebnje pripeljal iz Stične, kjer je v soboto posvečeval dva nova duhovnika, z avtomobilom. Zato Je ljudstvo zastonj čakalo svojega novega škofa na kolodvoru ob prihodu dopoldanskega vlaka, s katerim bi se sicer imel pripeljati iz Stične. Pač pa je s tem vlakom, kakor z onima iz Novega mesta in iz Št. Janža prišla množica drugih gostov. Iz Ljubljane zlasti stolni župnik kanonik dr. Klinar, iz Novega mesta pa mil. prošt dr. Ce-rin. katera dva sta škofu ob blagoslovitvi asisti-rala.
Gospod škof je po prihodu v Trebnje takoj vkorakal v slovesnem sprevodu med zborom duhovnikov in zbranega ljudstva v dekanijsko cerkev, kjer je bral sveto mašo, pred njo pa množici v natrpano pcclni cerkvi naslovil lep, topel cerkven govor, poveličujoč mis-tično telo Kristusovo, bistven del katoliške religije. Pred vhodom v cerkev Je prevzvišenega pozdravil najprej trebanjski dekan Ivan Tomažič, nato trebanjski župan Zupančič. v Imenu domačega ženstva pa IJhanova Mici.
Po darovani sv. maši in njej sledeči blagoslovitvi doma, je z balkona novega prosvetnega doma spregovoril najprej g. dekan Tomažič, ki je pozdravil vse zbrane goste, prebral prišle brzojavke ter nato predlagal odposlnnje pozdravni}) brzojavk nadškofu dr. Jegliču v Gornji grad. Nj. Vel. kralju Aleksandru na Bled, ter naposled zastopniku Svetega očeta, Nj. ekselenci Pellegrinetiju v Relgrad. Vsi predlagani brzojav i so bili od navzočih navdušeno sprejeti, Nj. Vel. kralju Aleksandru pa so vsi zbrani na poziv g. dekana Tomažiča vzkliknili trikrat n»»"»u-šeni »2ivio<l
hovitimi domisleki prepleten govor, ki so ga zbrani z zanimanjem poslušal in ob koncu govornika nagradili z navdušenim ploskom.
Po vsem tem se je ob vnetem igranju želez-uičarske godbe >Sloge< iz Ljubljane vršila na dekanijskem vrtu prav prijetna in živahna zabava. Ne moremo dovolj pohvaliti in ponovnokrat omeniti dejstva, da so vsi domači gostilničarji, 7 njih, v znak solidarnosti s prosvetnim društvom ter skladno z namenom prireditve, zaprli v nedeljo popoldne svoje gostilniške lokale. Tako se je na veseličnem prostoru zbralo vse, kar je tega dne prišlo v Trebnje. Z večernimi vlaki se je ljudstvo po večini razšlo, noseč s seboj vtise tega lepega praznika, za katerega se je toliko trudil zjasti g. dekan Tomažič, pa nič manj kaplan Miha, ki mu je bil ta dan gotovo krona vsega dela in prizadevanja, vesel praznik za dolga leta.
V krčevitih sunkih se je zazibala zaslepljena množica črnih, sklučenih teles, oči so zažarele v
ognju ekstaze, dlani so se zjeklenile v pest--- —
tako so šli, bedni in blodni, za svojimi »vodniki«. In glej: ko so mislili, da so svojemu vstajenju, svojemu odrešenju že čisto blizu, za korak — so se jim nenadoma odprle oči in so se prebudili — razočarani, ogoljufani. Krivih prerokov, lažnih vodnikov nikjer; vsenaokoli noč, črna, brezupna noč. Le tam daleč nekje, tam visoko nekje na strmi gori, je zablestelo iz mraka nekaj svetlega, loplega, skrivnostnega: lesen križ — simbol njihovega pre-rojenja in vstajenja ...
Naši rudarji, naši delavci — vslajajo. Vstajajo iz večletnega duševnega mrtvila, duševne zagre-njenosti. Razočarani obračajo hrbet onim, ki so hoteli napraviti iz njih stroje brez duše, brez srca. Zakaj: mrtva je duša,.mrtvo je srce, ki je porušilo v sebi najsvetejše, kar je nekoč v njem zgradila mati: vero v Boga, vero v Njegovo dobroto. Njegovo resnico, Njegovo ljubezen.
Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje.
Preko 1500 src je zatrer>etalo v pobožni želji, da poroma k Mariji Pomagaj na Brezje in ji potoži svoje težave in gorje ter si izprosi njeno milost. Preko 1500 src se je znašlo v eni misli, eni ljubezni — in so se podali na pot.
Vodstvo romanja so prevzeli: za hrastniške in
Slovesna otvoritev učiteljskega kongresa v Belgradu. Spredai kraljevi zastopnik.
In je zablestel iz daljave lx>žji hram, v Katerem je našlo tolažbe in uslišanja že toliko žalostnih, potrtih in bolnih. S srcem joolnim svetlega zavzetja in sladkega pričakovanja se mu je približala procesija delavcev-trpinov, delavk-trpink. — Božji hram je zažarel v stoterih lučili, Marija Pomočnica je nevidno razpela svoje roke, in srce vseh je bilo bogato, bogato ljubezni in velike vere.
Ob 17 so se vršile pete litanije, po litanijah pa se jc začelo spovedovanje, ki je trajalo pozno v noč,
Ob 8 zvečer je imel pridigo č. g. p. Hugo Brcn, ki je s prekrasnimi besedami opisal trpljenje naših rudarjev in delavcev. Naj navedem samo par odstavkov iz njegovega govora:
»Dragi romarji iz jx)dzemskih rovov!
Ljubeča mali bi ne mogla biti bolj vesela, da bi se njen mrtvi otrok nenadoma dvignil iz groba in ji padel v objem, kakor je nebeška Mati Marija vesela, da sle se vi, živi pokopani, dvignili iz svojih rovov in pohiteli semkaj v njeno materinsko naročje. Po človeško govorim, če pravim, da ona v tihih, samotnih urah rada gleda te-le spominke, ki so jih ji poslali njeni otroci v zahvalo za prejete milosti in dobrote. Mislim pa, da se njeno oko na nobenim tako dolgo ne pomudi kakor ob tistem črnem, ki bo gotovo tudi vašo j>ozornost takoj vzbudil. Iz premoga je, vaši stanovski tovariši iz Vestfalije so ji ga prinesli. Kadar ga pogleda, ji Njeno materinsko srce pravi: Ubogi moji otroci, ti premogarji. Ti pač najbolj čutijo prekletstvo greha: Ob potu svojega obraza si boš služil kruh. S krampom morajo izsiljevati iz kame-nitega srca matere zemlje svoj bori košček vsakdanjega kruha. Da, predragi, če je kdo, ki čuti z vami, je to vaša Mati Marija. Zalo je prav, da ste se v tej težji krizi, ki jo doživljate, k Njej zatekli. Da ji boste s tem večjim zaupanjem izročili svojo pravično jiravdo, bo predmet mojih nadaljnjih besed ...
Nerazumevanje delavske duše in iz tega izvirajoče nevjvištevanje njegovega dela in njegove osebnosti za kulturni napredek in blagostanje človeštva, še več: to teptanje njegovih pravic do plačila izvršenega dela — je delavstvu zagrenilo dušo, mu jo deloma napolnilo s sovraštvom do te droJ-be, ki nima zanj nc smisla ne srca ...
Vsak ima pravico do svojega mesta na sobicn. do svojega mesta pri mizi, ki jo je naš neb«4ki Oče za vse pogrnil.
Kar pa je pri tem boju nerazumljivo, je to, da se je pretežna večina delavstva jiostavila v boj tudi proti Bogu, proti Kristusu, ki je vendar prinesel na svet evangelij vseobčejra bratstva in predvsem zasužnjenemu delavstvu evangelij svobode in enakopravnosti.
Cujte predragi, kaj vam pravim! Ni je bilo
Nato je zborovalce, ki so se bili v množicah zbrali na prostornem dekanijskem vrtu pred novim domom, pozdravil še j>redsednik domačega »Prosvetnega društva, nakar je začel s svojim govorom slavnostni govornik univerzitetni profesor dr. Viktor Korošec iz Ljubljane. Poudarjajoč predvsem neomajno načelnost in zavednost katoličanov pa hkratu praktično izživljanje teh načel v smislu Katoliške akcije, je gospod govornik nanizat v svojem globokem govoru vse dobrine, vse smernice in vse vezi, ki naj resničnega katoličana vežejo s Cerkvijo in z vero, ki naj bo temelj vsega ustvarjajočega na zemlji.
Popoldne je imel najprej gosp. škof dr. K ož-m a n v dekanijski cerkvi litanije, nato pa se je v veliki dvorani novega prosvetnega doma vršil koncert pevcev vsega trebanjskega pevskega okrožja. Nastopilo je skupaj 11 zborov, s Čateža, iz Tržišča, Št. Janža, Mirne peči, Mirne, Trebnjega, Podgrada, Št. Ruperta, Trebelnega, Žužemberka ter Novega mesta. Vsak zbor je zapel dvoje dobro podanih, lepo naučenih pesmic, le zbor iz Podgrada je zapel eno samo, zbor iz Trebnjega ]>a zalo kar tri. Končno so združeni zbori zapeli tri [>esmi, ki so mogočno in veličastno donele j)0 dvorani in skozi okna na veselični prostor, kjer so jx>sluhnili tudi krog miz zbrani gostje.
Stolni župnik, ljubljanski kanonik dr. K 1 i -n a r je imel po litanijah na množico zbran, z du-
Vodstvo izleta s presv. škofom dr. Tomažičem in uniformiranimi rudarji z zastavami na Brezjah.
Ljubljana, 25 avgusta.
Trebanjska fara, ž njo pa vsa trebanjska dekanija in sploh velik kos Dolenjske od Grosupljega doli pa do Novega mesta in Št Janža in žuženberka na drugo plat, ta kos naše romantične, čeprav tihe in vase zaprte naše zemlje, je doživljal v zadnjih dneh veličasten praznik svoje moči, velike požrtvovalnosti, delavnosti ter končno praznik katoliških načel. V soboto in v nedeljo so se namreč v Trebnjem kot središču deka-nije in obenem stikališču treh dolin, temeniške, mokronoške in one, ki sega preko Ponikve in Mirne peči Ija do Novega mesta, z velikim zanimanjem domačinov in bližnjih okoličanov vršili prosvetni dnevi.
V soboto se je najprej vršil fantovski in dekliški tečaj, o katerem smo že poročali.
Višek slovesnosti je doživela nedelja, ko se je v Trebnjem zbralo ljudstva od blizu in daleč, skupaj do 3000 ljudi. Ta dan je bil v Trebnjem blagoslovljen novi prosvetni dom, ki so ga farani s trudom in ljubeznijo gradili dve leti. Domači kaplan Jenko, nihče ga drugače ne kliče kot po imenu, Miha, ta je bil duša vsem delom, vsemu prizadevanju, vsem naporom, ki so bili potrebni za ta krasni dom, ki stoji zdaj v ponos fari, deka-niji, vsej Dolenjski, ki želi in hoče izobrazbe. Dom sam je čedna, solidna in prostorna zgradba, ki bo gotovo z usfiehom in v popolno zadovolj-
žene, je ni in je ne bo, ki bi bila lako globoko poj-
mila dušo delavca in z vsem njenim življenjem in čuvstvovanjem, z vsem njenim upravičenim stremljenjem, kakor jo je pojinila Marija, že ko je bila še na tem svetu. Saj je bila delavčeva žena, ki med ženami najbolje pozna delavčevo dušo in čuti z njo. Žena delavca dninarja je bila, ali, če že hočete, malega obrtnika. Kot taka je delila z njim vse skrbi in težave uboge delavske družine. In vi še dvomite, da bi vas Marija razumela v dno vaše zagre; njene delavske duše in da bi imela srce za vas, ki ga v plemenitosti, sočutju in ljubezni prekaša le eno, božje Srce?«
Prekrasne govornikove besede so se globoko do j mile vseh navzočih.
Po pridigi se je razvila rimska proccsija, katero je vodil presvetli škol dr. Tomažič. Očarujoč je bil pogled na 1500 prižganih lučk, ki so gorele v časi sv. Trojice in slavo Marije Pomočnice; mar-sikaka solza se je utrnila tako na delavčevem obrazu kot na licu delavke trpinke, ko je vsa množica pela nabožne ljudske pesmi. Petje pa se ni razlegalo le med procesijo, ampak so peli romarji v Marijinem svetišču vso noč.
Ob 4 zjutraj so se začele sv. maše, ob pol 6 je imel pridigo presvetli škof dr. Tomažič, v kateri je delavcem onisal Marijino vzgleduo življenje in apeliral na njih srca, nai se v vseh življenjskih težavah z zaupanjem obračajo Nanjo. Po pridigi je hrastniški pevski zbor pod vodstvom g. Beltrama zapel delavsko himno, katere besedilo je zložil in komponiral nalašč za to priložnost č. g. lazarist Mav iz Celja. Slovesno sv. inašo za delavce je na-roval presvetli, nakar je vsa cerkev zapela: »Kristus tnora kraljevati«.
Romanje na Bled.
Po končani priložnosti so se delavci odpeljali na Bled. kjer so občudovali lepoto Vintgarja in Gorenjske. Ob 11 se je vršila služba božja s pridigo na blejskem otoku za vse one. ki niso šli skozi Vintgar na Bled. Na nrisotne goste Srbe in Nemce ic vzorno obnašanje romariev in njihovo petje napravilo najugodnejši vtis, tako da so prišli vodstvu izleta čestitat k uspehu.
Med veselim netjem v čolnih po jezeru so se božiecotniki zbrali ob 4 spet na otoku, kjer ie imel poslovilno pridigo g. prof. Pavlič, v kateri je omenil, da mora biti v sedanjih časih vsak kristjan voiak Kristusov, razložil je pomen in namen katoliške akcije za delavstvo, pozval navzoče, naj na Jerneievo nedeljo vsako leto prirediio božio pot k »Mariji Pomagaj« na Brezje in naj zbudijo zani-manie »obeh slovenskih škofijah za jubilejno cerkev Kristusa Kralja« v Hrastniku.
Po končanih litanijah so romarji odšli na po-slaio Bled, od koder so se odpeljali v rudarske revirje med veselim netiem in prispeli brez vsake najmanjše nezgode domov.
Vreme ie bilo tako ugodno, da lepše ni moglo biti. silno vročino so "a gasili božienotniki z ma-linovcem: zato pa tudi na fei božji poti ni bilo opaziti niti ene<ra, ki bi radi hude vročine pogledal tnalo oreveč v kozarec
Zahvalo smo dolžni direkciji državnih železnic in spremstvu obeh vlakov, ki so šli vodstvu izleta povsod kar najbolj na roko. V imenu delavcev-rudariev zahvalimo tudi presvitlega škofa dr, To-mažiča, dalie vodstvo izleta, vrli zbor hrastniških pevcev, marljive orcdajalce in prodajalke hladnega tnalinovca ler sploh vse, ki so pripomogli, da je rominie tako krasno usnelo.
Na veselo svidenje čez leto dni na Brezjah!
Konjske dirke na Cvenu
Kje ni slovenskega duhovnika
Sladka gora, 23. avgutta.
Tu in tam pridejo letoviščarji iz bližnje Rogaške Slatine, da ti ogledajo naš kraj in zlasti nato lepo romarsko cerkev, in pripovedujejo, kako je Slatina močno obiskana in o udobnostih, ki te nudijo letoviščarjem na Slatini. Neka dama iz Mo-nokovega se je izrazila, da se ji Slatina v mnogih ozirih bolj dopade kakor Karlsbad, Vsi stanovi so tam častno zastopani, tudi duhovniki, zlatti pravoslavni, in judovski rabini.
»Pa čudno se mi zdi«, pravi neki letoviščar, »niti enega slovenskega duhovnika pa ni.« Kaj je temu vzrok, je na dlani; malo jih je med nami, ki bi se mogli stanu primerno oblačiti, kaj še le, da bi mislili na letovišče v Rogaški Slatini.
Vsakega moškega boste očarali
če boste za nego svoje kože uporabljali samo preizkušeno Paracelsus liljanovo mlečno kremo, katera podaja koži mladeniško lepoto in svežost. -Zato bodite energični in zahtevajte vedno Paracelsus liljanovo mlečno kremo in odbijte vsak poizkus, da bi se Vam dala »slična« krema.
Ljutomer, 24. avg.
Danes, v nedeljo, popoldne so se na Cvenu pri Ljutomeru vršile jesenske kasačke in galopske dirke, ki jih je priredilo Kolo juhačev in vozačev v Ljutomeru. Tekem se je udeležil tudi g. minister dr. Shvvegel, okrožni inšpektor dr. Schaubach kot zastopnik bana, g. dr. Trstenjak, srezki načelnik v Ljutomeru, g. Mihajlovič, predsednik centrale ja-hačev iz Zagreba, g. VVaren Lipplt, predsednik ko-njerejskega društva za celo državo, g. Rosenberg, predsednik kola jahačev In vozače v v Mariboru, zastopniki vojaških oblasti in lepo število okoliškega prebivalstva. Sicer pa je bil obisk sdabsi kot drugekrati. Dirka je imela bolj domač ljutomerski značaj. Tekmovali so samo domači konji iz ljutomerske okolice. Vsota nagrad 11.500 Din, dolgost proge 800 m.
Izid tekem je bil sledeči:
L Enovprežna dirka za 3 letne konje (dirka Itodaun);
1. Alojz Razlag Sitarovci. 1900 Din nagrade, z žrebico Borico.
I.	Franc llerič, Boreči, 800 Din nagrade, z žrebcent Finišetn.
3.	.ložet' Slavič, Bunčani, 500 Din nagrade, z žrebico Psino.
4.	Marko Makovec, Lukavci, 300 Din nagrade, z žrebico Vino.
5.	Jakob Vaupotič, Lukavci, 200 Din nagrade, z žrebico Lijo.
II.	Enovprežna dirka za 2 letne konje (dirka Ljutomer):
1.	Franc Kardinar, Banovci, 1000 Din nagrade, z Usko.
2.	Alojz Slavič. Banovci, 000 Din, z Nino.
3.	Alojz Novak, Banovci, 400 Din. z Lovino.
4.	Franc Oalunder, Veržej, 300 Din, z Nenado.
III.	Enovprežna dirka za 3 do 12 letne konje (spominska dirka Joško Rajh):
Delavci za Marijin praznik
Kamnik, 25. avgusta.
Ta praznik — uradno za delavce — ni praznični, ampak delovni dan. — Ravnatelj tovarne »Titan«, g. ing. Oskar Winkler, je pa dal svojim delavcem na glasovanje: ali delo ali praznovanje. Izid je bil sledeči:* 330 delavcev je glasovalo, 37 za delo, vti ostali pa za praznovanje.
Preč. g. dekan Matej Ribar v Kamniku je javno povedal izid tega glasovanja v pohvalo in vzpodbudo ubožnim delavcem, ki so gotovo v večini iz ljubezni do Marijinega dneva glasovali proti ifrlu, čeprav so izgubili s tem že itak skromni del svojega zaslužka!
10. kongres Pax Romanae
27. avg. do 3. sept. 1930.)
Desel kongresov pomenja veliko delo. Desetkrat se je sešla katoliška študirajoča mladina vseh narodnosti in vseh držav, vsako leto drugje. Nešteto stikov so navezali mladi katol. inteligenlje med sabo, spoznali druff drugega in razmere posameznih dežel v intimnih prijateljskih razgovorih, Saj je baš to, rekel bL, drugi glavni del vsakega kongresa. To, kar je ustvarila >Pax Romana.: od svojega 1. kongresa, morda niti ni zapisano v poročilih in drugod. To živi kot ogromna, ves svet objemajoča mladostna in verujoča skupnost, spričo česar izginja ves zunanji, sicer potrebni organizacijski aparat, ki morda pri *Pax Romani:; vsaj do letos ni bil najboljši. Zavedajoč se vsega tega, zremo desetemu našeniu kongresu nasproti. Slovenska dijaika zveza* se bo ko< redna llanica Pax Romanaet udeležila kongresa v Mflnchenu z dvema delegatoma, svojim predsednikom g. Etbinom Doj-cem, cand. phll., in referentom za inozemstvo g. Nikom Kurelom, dipl. phiL G. Niko Kuret se vrhu lega udeleži kongresa tudi kot predsednik Sekretarijata slovanskih kat. akademskih organizacij.
Program kongresa predvideva poleg obilega organizacijskega dela tudi dve predavanji izredne važnosti, prof. Steffes-a iz Miinstra o ^Kulturnem in socialnem položaju katolicizma v Nemčiji« ter o »Religioznem položaju katol. akademika*. Spored kaže nadalje sejo komisije za intelektualno kooperacijo, komisije za misijone in skrb za vzhodnoazijske akademike v Evropi, komisije za izmenjavo akademikov in potovanja ter zaključno zborovanje alcademičark. Sestali se bodo tudi vsi duhovni vodje akademikov. Uvodno sveto mašo bo celebriral Em. kardinal-nadškof dr. M. Faulliaber. Sv. maše se bodo nadalje celebrirale za padle vseh narodnosti, za misijone in za mir (elcsc. apostol, nuncij Vassalo di Torre Grossa). Udeleženci bodo obiskali
1.	Alojz Razlag, Sitarovci, 1900 Din, z Borico.
2.	Franc lleric, Boreči, 800 Din, z Finišem.
3.	Jožef Slavič, Bunčani, 500 Din, z Psino.
4 Slavko Vrbnjak, Staranovavas, 300 Din, s
Silvo.
5. Ludvik Kardinar, Krapje, 200 Din, z Tulpo.
IV.	Preponska dirka za častniške in civilne konje (Cakovec—Varaždin):
1.	liudolf Kiler, kapetan II. ki., Cakovec, 1400 Din, s Koketo.
2.	Vladimir S. Petkovič, poručnik, Cakovec, 000 Din, z Dilberjem.
3.	Nikola Mikelič; poručnik, Cakovec, 400 Din, z Lasto.
4.	Božidar Blarič, poručnik, Cakovec, 250 Din,
s Pavo.
V.	Enovprežna dirka za 4 do 12 letne konje (Warren Lippitt):
1.	Miha Filipič, Staranovavas, 2200 Din, s
Polilo.
2.	Franc Skuhala. Križevcl pri Ljutomeru, 900 Din, z Eggo.
3.	Alojz Slavič, Banovci, 600 Din, z Nelko.
4.	Ludvik Slavič, Grabe, 300 Din, s Prlmo.
VI.	Dvovprežna dirka za 8 do 12 letne konje (spominska dirka Kosmanit):
1.	J. in L. Slavič, 2500 Din, s Psino in Primo.
2.	Fr. Heric. 1000 Din, z Finišem in Felčiko.
3.	Franc Skuhala in A. Jelen, 000 Din, z Eggo in Elso.
4.	A. Razlag in J. Vaupotič, 100 Din z Borico
in Lijo.
Sicer se je izvršila dirka v najlepšem redu brez vsake nezgode. Te vrste šport je med prebivalstvom ljutomerskega okraja zelo razvil. Te vrste konjereja je danes šport, ki malo nese, pa veliko stane — zlasti truda.
1. sept. oberamergauske pasi jonske ij/re in priredili jim bodo slavnostno predstavo, Schillerjev :-De-metrius* ler IX. simfonijo Beethovnovo.
Kongres obeta bili važna manifestacija mlade katoliške misli in bomo o njem sproti poročali.
Blagoslovitev kopališča v Dol. Logatcu
Dol. Logatec, 24, avg.
Ob navzočnosti vseh civilnih in vojaških oblasti, kulturnih društev in velikega števila občanov je bilo danes dopoldne blagoslovljeno in predano v uporabo občinsko kopališče, ki po svoji moderni in praktični izvedbi tvori nov člen v verigi že izvršenih ter še v načrtu se nahajajočih javnih del dolnjelogaške občine. Domači g. župnik je pred blagoslovitvijo imel kratek nagovor. Že stari narodi so delali kopališča in Rimljani so jih na-zivali po imenih svojih velikih cesarjev. Tudi dol-njelogaška občina je uvidela, kako velike važnosti bi bilo kopališče za tukajšnje ljudstvo in lotila se je z občudovanja vredno vnemo te naloge in danes je kopališče gotovo. Kopališče je skupno, smotre-no urejeno z namenom, da nudi voda res vsem koristi in ki naj ne bo nikdar torišče kakih temnejših namenov. Zato to kopališče kot kraj dobre, koristne, poštene in potrebne zabave blagoslavljam.
Po blagoslovitvi je povzel besedo g, župan G. Oblaki Občinski odbor se je zavedal važnosti preprostega grškega reka »Najboljše pa je voda« in je hotel imeti tudi to najboljše: vodo, zrak in solnce kot dar božji nuditi v uživanje vsem. Culi so se očitki, da bo to kopališče naprava samo za premožnejše sloje in za sloje, ki jim preostaja časa. Da to miselnost spodbije, so vklesane v pročelje kopališča pod zlatim napisom »Voda, solnce, zrak« še besede: »Za vse je božje bogastvo«. Tu ne bo razlike med bogatim in preprostim, ker je osnutek kopališča že od početka baziran na tocijalni osnovi. Velik del stroškov za zgradbo kopališča je šel v delavske roke prav v času, ko je bila kriza ne delovnem trgu najobčutnejia. Vstopnina za kopališče nima namena tvoriti v občinskem proračunu aktivne postavke in -bo zato tako nizka, da se bo mogel s temi božjimi darovi vedno okoristiti tudi najsiromašnejši, Na kako amortizacijo občina ne bo gledala, Hočemo zdrav, nepomehkužen rod, ki naj mu kopališče služi v krepitev telesa, da bo res zdrava duša v zdravem telesu. S to željo predajem kopališče v javno uporabo.
Zdravstveni referent srezkega načelstva logaškega g. dr. Papež je čestital občini na tako lepi skrbi za svoje občane, poudaril je važnost kopališča za ljudsko zdravje, pohvalil smotrenost in dovršenost naprave s higiienskega stališča ter končno pozdravil tudi tukajšnjega Sokola kraljevine
Vsak ve,
kako dobrodejni vpliv imajo ASPIRlN-tablcte na vsako bolezen prehlada, revma-tizem, zobo- in glavobol. Veš, da je lažje se paziti, kot se zdraviti.
Ravnaj se po tem
vzemi že pri prvih znakih prehlada 1—2 ASP1R1N-iableii. Prihraniš si mnogo gorja. Zapomni si: pravočasno vzemi
Aspirin«
tablete.
Pazi pa na to: vsak zavoj ln tableta nosi Bayer-jev križ.
Jugoslavije z željo, da bi kopališče uspešno doseglo svoj namen
Za Rdeči križ je pozdravil in čestital občinskemu odboru na tako krasno uspeli izvedbi te prekoristne zamisli njegov predsednik, upok. šolski nadzornik g. Punčuh
Med blagoslavljanjem oz. otvoritvijo kopališča je tukajšnje pevsko društvo pod vodstvom gosp. Gučka zapelo par lepih pesmi ter s tem pripomoglo k prazničnemu in svečanemu poteku otvoritve. Blagoslovitev kopališča pomeni za dolnjelogaško občino res pravi praznik in smo občani na svoje kopališče ponosni ter g. županu hvaležni za njegovo delo in trud.
Pastir v boju s kačami
M. Sobota, 23. avg.
Na pašniku v bližini Gomilic je zadela fanta Markoja Štefana precej huda nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala mlado življenje.
Fant je pasel. Da bi si pregnal dolgčas, si je ogledoval okolico. Prišel je do nekega grma. Hotel je oditi žc mimo, a hipoma je poti grmom nekaj zašumelo. Postal je pozoren in je pogledal, kaj je povzročilo šum. Kar osupnil je. Zagledal je namreč štiri kače. Nekaj časa je premišljeval, kaj bi storil, potem pa se je previdno umaknil in si je preskrbel primerno palico. Tako oborožen se je zopet bližal grmu, da bi uničil kačjo zalego. S palico je zamahnil. Zadel ni nobene. Kače so sikajo zapustile mesto. Preden je mogel zamahniti še enkrat, se je stresel od groze. Na nogi je začutil nekaj mrzlega. Krog nje se mu je ovila ena kača. Z mrzlično naglico jo je strgal dol, toda prepozno. Kača ga je na treh mestih pičila.
Kačji pik ni ostal brez posledic. Fanla je kmalu napadla mrzlica. Noga mu je močno zatekla, sam pa je padel v omedlevico. Domači so videli, da je stanje skrajno nevarno, radi tega so ga takoj peljali v Beltince k zdravniku. Ta je storil vse potrebno in edino hitri pomoči se ima fant zahvaliti, da ostane pri življenju.
DIŠAVE SLON
KoMnlsho posodo
aluminijasto, emajlfrano, modro, sivo, rujavo, prvo vrstnih znamk, ima v največji izberi vedno ua zalogi tvrdka z železnino
STANKO FLORIANClC
Liabljano	Sv. Petra cesta 35
P. Hugo:
Ob našem bodočem nebotičniku
Ce se bo sploh smel lako imenovati. Za naše skromne razmere že. A v Ameriki, domovini nebotičnikov, se imenuje >skyscraper samo listi, ki mu je treba na noč desel nadstropij »odšrav-fat . da si ponočnjakinja luna ne razbije glave na svojih pohodih. V njih vrsti bi bil naš nebotičnik pritlikavec. Da pa bo kralj naših hiš, priča jama. kjer bo korenlnll. Vedno bolj se globi. Ne manjka radovednežev okrog nje. Tudi mene je že parkral pognala tja. In pazno sem zasledoval časopisje, kedaj nam bo kaj poročalo o kakih rimskih izkopinah. A doslej kakor je videti še niso na ničesar takega zadeli. Pač pa so odkrili že precej starih zidin iz poznejše dobe. Neki prijazni delavec ml je dejal, ko sem gledal to ostallne: »Kalne, tu je bil nekdaj vaš samostan?« Morda je le kak drugI leh misli. Vsekako se je in se še bo marsikaj govorilo o teli in drugih najdbah na parcelah tega okrožja, ki se sedaj zazidavajo. Zato bo morda zanimalo, če malo osvežimo spomine na preteklost.
Ve« blok hiš in parcel ined sedanjo Dunajsko in Aleksandrovo cesto ter Tomanovo in Gajevo ulico, z delom FrOlichove hiše. je nekdaj tvoril klariški samostan, ženske veje frančiškanskega reda. Klarise so kmalu za frančiškani prišle v deželo. Najprej so sp nastanile v Mekinjah pri Kamniku I. 1300. Dobrega pol stolptja pozneje so prišle v Skofjo Loko, kjer so sedaj uršullnke. Od tam »o se naselile sredi i7. sioi. v Ljubljani. Tedanji ljubljanski odvetnik Mihael Friderik lliller, premožen mož, ki je bil brez otrok, je v svoji oporoki (umrl je 1. 1032) volil 60.000 gl v ta namen. Tej
glavnici je ljubljanski poštar in ugleden meščan Mihael Taller dodal še 0000 gl. Ker je bilo s tem glavno, finančno vprašanje za prvo silo rešeno, je bil 1. 1048. položen ogelni kamen za novi samostan. Gradnja se je vlekla celih esem let. Šele 1. 1656. je bil samostan s cerkvijo blagoslovljen.
Določeno je bilo, da ga bodo zasedle štiri sestre deloma iz mekinjskega, deloma iz škofjeloškega samostana. A pri tem so se pojavile precejšnje težave, ki so naselitev zavlekle. Oba imenovana samostana sta takrat spadala še pod oglejskega patrijarha. Njegov arhidijakon za Gorenjsko, kamniški župnik Jurij Scarlieh (Skarllč), se je odločno proti vil določenim sestram dovoliti izhod iz samostanov. Pa tudi tedanji ljubljanski škof Oton Friderik grof Buchhaim je bil nasproten novi redov-niški naselitvi, dasi je šlo za prvi ženski samostan v Ljubljani. Protivil se je pred vsem zato, ker so klarise po cerkveno-redovnem pravu pod oblastjo dotičnega frančiškanskega provincijala.
Takratni provincijal P. Zigmund Bellram, ki je vso stvar vodil, se je obrnil na vlado. Ta mu je 17. dec. 1657. odgovorila, da je ukazala omenjenemu naddijakonu, naj določene redovnice izpusti iz mekinjskega oz. škofjeloškega samostana, ljubljanskemu škofu pa, naj jih v novi samostjm vpelje. Naddijakon se je udal, ne pa škof. Ker je vlada računala z nadaljnjim odporom, Je istočasno določila, da naj za sdučaj, če bi sp škof branil, isto stori frančiškanski provincijal. To se je tudi zgodilo. Dne 28. dec. 1667., kakor ve povedati frančiškanska proviacijalna kronika, so bile sledeče sestre slovesno vpeljane v svoj novi dom: M. Marija Luknnič kot prednica in SS. Uršula Herzog, Terezija Stihi tc» Ivana RaumšisL V«e «o bile 1? škofjeloškega samostana, dasi vladni odlok govori tudi o meklnjaklh.
Škof je bil pa vznevoljen, ker se je to preko
njega zgodilo. Pritožil se je najprej pri vladi, ki ga je pa zavrnila. Nato se je obrnil v Rim, kjer je uspel. Dne 22. nov. 1659 jih je še enkrat sam slovesno vpeljal in jim posvetil cerkev na čast sv. Mihaelu. Tudi pozneje so ves čas ostale pod škofovo jurisdikcijo, škofi so jim določali spovednike in drugo duhovno pomoč.
Samostan se je v teku let prav lepo razvil. Število redovnic je polagoma naraslo do trideset, ined katerimi je bilo mnogo plemkinj, ki so prinesle precej dote s seboj. Klarise so po svojih pravilih sicer strogo premišljevavni red, ki se kakor karmellčanke ne bavijo z vzgojo ženske mladine, ali kakim običajnim karitativnim delom. Ker pa dotlej Ljubljana ni imela nikake samoslanslte šole za žensko mladino, so na vedno prigovarjanje Ljubljančank le začele s šolo za deklice. Naval je bil tak, da pri najboljši volji niso mogle vsem kaj. Šolo so vzdrževale do prihoda uršulink lela 1702. Takrat so »stare nune«, kakor so jih jel i Ljubljančani imenovati, to delo prepustile njim kot poklicnim vzgojiteljicam. Pač niso vedele, da so si s tem v daljni bodočnosti podpisale smrtno obsodbo. Ker Jožefu II. niso imele ničesar na zunaj pokazati, je bil njih samostan odpravljen.
Njih cerkev, ki je stala ob sedanji Aleksandrovi cesti, je bila torišče živahnega verskega življenja, zlasti še kapela presv. Srca Jezusovega, ki so jo 1. 1702. cerkvi prizidali. Tu je bil začetek češčenja presv. Srca v naši deželi in sedež istoimenske bratovščine, ki so jo pozneje frančiškani kljub Se obstoječi jožefinski prepovedi dalje gojili ln s katero si Je naš Baraga naprtil proces, ki mu Je ukresal misijonski poklic. V tej kapeli so se vršile razne veličastne slovesnosti, za kar so redovnice pridno skrbele, da se pobožuost do presv. Srca hitreje ln bolj razširi ined nami.
V teku let se je pri samostanu marsikaj
prizidalo in razširilo. Ze prva prednica Lukanič, podjetna in energična žena, kakor piše g. Iv. Vrhovnik, je začela zidati, kar ji je prav prišlo. Kajli 1. 1671. je vlada samostanu na vsak način hotela vsiliti vdovo junaškega, u nesrečnega grola Petra Zrinjskega. Prednica se je pa prav tako odločno branila. Med raznimi vzroki je navajala tudi tpga, dn je morala radi zidarjev klavzuro odpreti in radi tega ne more jamčiti, da bi grofica med tem, ko bodo sestre v koru, ne ušla iz samostana.
Kakor rečeno je samostan z mekinjsklm In škofjeloškim vred postal žrtev jožefinskega po-groma. Ob zaprlju je štel 22 redovnic, povečini plemkinj. Zadnja opatica je bila M. Jožefa Prešeren. Nekaj sester je odšlo nazaj v svet, nekaj jih je pa zaprosilo za sprpjem I; uršulinkam, ki so jih blagohotno sprejele. A vlada jih je še v samostanski celici preganjala, ker je zahtevala od njih, da se popolnoma pouršulinijo. Zadnja njih je umrla v tukajšnjem uršulinskeni samostanu leta 1839.
Samostan je, kakor poroča g. Vrhovnik, vlada sprva ponudila sestram elizabetinkain, ki ga pa niso hotele sprejeti. Nato ga je določila za vojaško vporabo. Dala je podreti cerkveni zvonik in vse skupaj, samostan in cerkev, preuredila za vojaško oskrbovališče iu bolnico. Temu namenu je služil tja do popotresne dobe. Samostansko premoženje, v gotovini, ki je znašalo nekaj nad 156.000 gl. je vlada kasirala, opravo pa razprodala. Za slike, kipe in bakroreze je iztržila celih 32 gl.
Sedaj bo izginila tudi zadnja podzemska sled o nekdanjem samostanu. Lahko rečemo, da tako temeljilo ni bil izkoreninjen noben naš bivši samostan, kot bo nekdanji klariški v LJubljani.
Xaj pravite ?
Počitnice s o, pa malo popotujem po »lah lepi 'domovini. Saj šele na izletih in daljših potovanjih človek občuti v so lepoto naše slovenske zemlje. Nedavno me je pot zanesla v malo slovensko mestece. 2e oddal eč (polujem namreč večinoma, peš!) tem zagledal visoke dimnike tovarn, ki so mc glasno opozarjali, da naj malo bolje pomotrim ondotne razmere. V tem mestecu je okrog tisoč delavcev, ki so nekako sorazmerno razdeljeni po dveh tekstilnih tovarnah, treh parnih žagah in rudniku, ki ima lo prednost, da je lasi Trboveljske druibe.
Srečujem delavce in delavke, same blede in iiiete obraze. Jetilca se vtihotaplja v la izmozgana telesa. Ustavljam, izpraiujem:
>Koliko zasluiite in kje delate t*
»Delam v predilnici. Na »iiht« zaslutim, petindvajset dinarjev. Moja žena zasititi malo manj, ker nekje pere, drugače ne bi mogla preživeti pet o<ro/c.«
Drugi dela na rudniku. Še vedno praznujejo. Na štirinajst dni osem šihtov po 40 Din znese na štirinajst dni ravno 320 Din ali na mesec točno 640 dni brez vsakih odbitkov, ki znesejo na mesec okrog 90 Din. S temi soldi mora preživeti osem otrok, ženo in sebe.
Srečam starega možakarja, prisodil bi mu jih petinšestdeset. Osem otrok ima doma nepreskrbljenih in je kurjač na parni žagi. Na dan dela po dvanajst ur in še več (pri teh letih!). Z a to svoje delo prejema mesečno nekaj nad 800 dinarjev.
Tiho sem poslušal in se s čudom čudil: masa proletarijata je pri nas manj kot suženj in mašina. V starih časih niso plačevali sužnjem ni Jicka. Toda gospodar je preživljal sužnja in družino. Kje more danes prciiviti dostojno delavec sebe in družino? Mašina (pa najsi bo lokomotiva ali motor) rabi za to, da se vrti in brezhibno deluje, silne množine olja in bencina. In to znese na mesec veliko več, kot najboljša plača našega delavca. In ko se ustavi ali pokvari, jo da gospodar popravili za teike novce. Kdo in kateri gospodar pri nas popravi svojo delovno moč, če zboli?
Resnično, gospod urednik, tole sem razmišljal ves čas, ko sem hodil iz lega kraja človeške bede in nesreče in sem sklenil, da o tej stvari še enkrat nekaj povem o temle količku, če m! bo dovoljeno.	Vialiciis.
Koledar
Torek, 26. avgusta: Zcfirin I. papež; Bernard Of.; Pelagija.
Osebne vesti
— Duhovniške izpremembe v lavantinski
Škofiji. Nastavljeni so: Albert Pravst. za kaplana na Muti, Štefan Lejko v Dobrovnik, Jožef Tivadar v Gornjo Lendavo. Karol Jaš k s*. Urbanu pr.i Ptuju, Andrej Stakni v Sevnico ob Savi, Jožef Kuk \ Središče. Mihael Barbič v Dravograd ter Stanislav lah iz Makol v Ribnico na Pohorju.
Novi grobom
■f" Šmartno pri Litiji. Umrl je g. Frane Sirk iz Lupince .član hranilnice in posojilnice, 'kateri je bil dolgoletni zaslužni član načelstva in je z Vsem zanimanjem in veseljem sodeloval pri hranilnici, katerega bo težko pogrešala. Zaslužne imi odborniku blag spomin!
■f" Glinje. Na Loki pri Glinjah jc umrl g. Andrej Vfclman, posestnik ,in bivši dolgoletni župan občine Medborovnica. ustanovnik in blagajnik Hranilnice in posojilnice v Glinjah itd. po kratki bolezni, 68 let star.
N. v m. p.l
Šolske vesti
A Na državnih osnovnih šolah v Ljubljani bo naknadno vpisovanje za novo šolsko leto v ponedeljek t. in v torek 2. septembra, obakrat od 8—12.—. šolska maša in učiteljska konferenca bo d,ne 3. septembra, 4. septembra pu redili pouk, ako šolska oblast ne ukrene drugače. Vse ostalo je razvidno iz naznanil na šolskih deskah v vežah posameznih šol.
A Na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. (Beethovnova ul. 7) bo vpisovanje učencev v 1. irazred, dne (t. septembra od 8—10 dopoldne v ravnateljev! pisarni. o<l 10—12 pa vpisovanje lanskih učencev v 11.—VIII. razred v posameznih učilnicah. Vpisovanje tujih učencev bo za vse razrede isti duri od 3—4 popoldne v ravna-iteljevi pisarni. — Popravni, razredni, dopolnilni, nižji in višji tečajni izpiti se prično 1. septembra. Razpored bo objavljen dne 31. avgusta na deski v veži šolskega poslopja.
i Državna deška meščanska šola v Celju. Pona.vljalni izpiti bodo dne 29. avgusta, zavrlrui dne 30. avgusta. Pričeteik vedno ob 8. uri. Vpisovanje v vse razrede se začne 1. oz. 2. septembra od 8 do 12. Nanovo se sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili 4. šolsko leto. S seboj naj prinesejo šolski izkaz ter krstni list. Ostale podrobnosti so nabite na uradni tabli.
y Vpisovanje v državno meščansko šolo v Zgornji Šiški se bo vršilo dne 31. avgusta, t. 1. od 9—12 dopoldne v zdravniški sobi poleg vhoda. Učenci na j prineso s seboj običajne listine. A,ko nimajo šolskega izkaza, pridejo lahko tudi brez njega, ker se bo o njihovi sposobnosti ravnateljstvo naiknadno samo prepričalo. Učencem, ki ne vstopijo v srednjo šolo, se priporoča, da se vpišejo v meščansko šolo iz četrtega razred« osnovne šole, ker so ravnateljstva dolžna sprejeti brez izjeme vsakega učenca, ki je dovršil četrti razred. Ti učenci pridobe tudi eno leto, ker jim peti razred osnovne šole lie pridobi ni-kakih večjih pravic. — Pouk se prične s sveto mašo dne 9. septembra 1930 ob 8 zjutraj.
Mala kronika
ic Blagoslovitev nove Šote v Zaplani pri Vrhniki. V Zaplani so zgradili krasno šolsko poslopje na dva razreda. V nedeljo dne 31. avgusta bo slovesna blagoslovitev.
ic Šolgarsko-Jugoslovanska komisija v Ljubljani. Kakor je poročal žo včerajšnji »Slovenski List« jc v nedeljo zjutraj prišla v Ljubljano 10-člansko bolgarsko-jugoslovanska komi-sj«, ki je te dni v Vrnjački banji obravnavala likvidacijo dvolastniških posestev na meji. Komisijo vodjo Bolgar Rakusanov in Jugoslovana ur. jankovič in general Ilič. Komisijo so sprejeli n« kolodvoru zastopniki naših oblasti. Komisija jc nato imela službeni obisk pri g, banu,
VII. mednarodni akademski misijonski kongres v Ljubljani
H koncu vseh letošnjih bolj ali manj svečanih, bolj ali manj pomembnih kongresov, -se bo v dneh od 6. do 11. septembra vršil v Ljubljani VII. mednarodni akademski misijonski kongres, ki pa ne bo vzbujal pozornosti s hrupom in z zunanje mikavnimi in zunanje pomembnimi manifestacijami, ampak bo vsaj v svoji temeljni zamisli zgolj duhovna tekma idejnih borcev svetovnega misijonstva, ki je danes problem Evrope in je problem sveta.
Povojna Evropa je doživela dokaj misijonskih kongresov, vršili so se skoro v vseh državah, toda izrazito mednarodni, hoteči zajeti akademsko mladino in jo preroditi v misijonski mednarodni ideji, so bili le kongresi na Poljskem, v Nemčiji, v Češkoslovaški, na Ogrskem, v Avstriji... letos pa bo v Jugoslaviji. Tako je bilo sklenjeno na lanskem mednarodnem akad. misij, kongresu v St. Gabrijelu v Avstriji.
S pripravami za ta kongres je že od februarja meseca t. 1. zaposlen poseben pripravljalni odbor, ki je zlasti v inozemstvu razvil živahno propagando. Na pomoč mu je priskočilo časopisje skoro vseh evropskih držav: Nemčije, Avstrije, Francije, Poljske, Ogrske, Belgije, Italije itd. Objavilo je obširna poročila o kongresu in evropsko javnost seznanilo s celotnim programom kongresnih prireditev. Uspehi so vidni. Priglasilo se je že nad 150 inozemskih udeležencev: profesorjev, akademikov raznih fakultet, učiteljev itd.
Ne smemo p« prezreti, da se je za kongres z vso ljubeznijo zavzel tudi jugoslovanski episkopat. Vsi jugoslovanski škofje so člani častnega odbora in nekateri se bodo kongresa tudi osebno udeležili. Izredno čast bomo pa imeli, da dobimo v svojo sredo častnega predsednika kongresa, nuncija svete stolice Hermenegilda Pelegrinettija, ki bo 7. sept. daroval v Ljubljani pontifikalno mašo in pokrovitelja kongresa, zagrebškega nadškofa dr. Ante Bau-erja, ki bo kongres tudi otvoril, daroval pa pontifikalno mašo dne 8. sept. Poleg jugoslovanskih škofov so v častnem odboru tudi odlični predstavniki laične inteligence, naj omenimo samo bana savske banovine dr. šiloviča in bana dravske banovine ing. Scmtfca
Glavna, duhovno ves kongres in vsa zborovanja pronicujoča ideja pa bo:
Kristus Kralj zmagaj nad duhovno Otopelimi, Kristusu Kralju sovražnimi silami materijalizma, Kristus Kralj premagaj ruiilce, iz krščanstva ustvarjene in v krščanstvu preizkušene in uveljavljene družabne oblike, Kristus Kralj vladaj vsemu svetu.
Probleme in ideje: misijonstvo in svetovni mir, misijonstvo kot pogoj za trajno idejno zdravje človeške družbe, vpliv misljonslva na kulturo in po-
Maribor
men misijonstva za kulturo, pomen misijonstva za države nekdaj in zlasti sedaj, žilavo zasnovani boj med množečimi se verskimi toki orijenta in krščanstvom. za materialistično usmerjene ljudi nepojmljivi heroizem in idealizem misijonarjev, neovrgljivo oplojevalno silo misijonstva v znanstvu, v šolstvu, v vsej kulturi in civilizaciji sveta in človeka, bodo razglobili na zborovanjih ideologi in strokovnjaki, ki so se po dolgoletnem sistematičnem študiju prikopali do dognanj, ki danes presenečajo svetovno naobraženstvo.
Kongres pa bo nudil tudi širšim slojem dosti gradiva, giasno izpričujočega veličino misijonske misli: zaznati bodo mogli poživljajočo moč krščanstva v filmih, v poljudno tolmačenih misijonskih problemih s spretnljevanjem skioptičnih slik in spoznati iz praktično prikazanih idej razmah misijonstva v današnji najbolj razrvani, materialistično zagltišeni dobi ter končno doumeti, da se važnega misijonskega problema zavedajo in oklepajo ludi države ^ot take.
Isleno smo uverjeni, da bo Jugoslavija v zanosu svojih moralnih, iz krščanstva vzniklih sil, poklanjala kongresu svoje simpatije in z zanimanjem zasledovala izvajanja zborovanj. Prav posebno so pa vabljeni Slovenci, slovenska inteligenca, ker ves kongres bo v njeni sredi, v Ljubljani.
Naša kraljevska vlada sama je kongresu precej spočetka pokazala in dokazala svojo naklonjenost fer uvaževala želje in prošnje pripravljalnega odbora; prometno mirislrsivo je dovolilo vsem udeležencem polovično vožnjo na jugoslovanskih železnicah, inozemskim pa je dovolilo fin. odn. zunanje ministrstvo brezplačne vizume, Omeniti pa že moramo, da se je na prošnjo odbora takoj odzvala tudi Jadranska plovidba na Sušai(u in dovolila vsem udeležencem polovično vožnjo na svojih parobrodih po Jadranu.
Polovična vožnja velja na železnicah od 5. do 20. sept. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek, zahteva pa naj moker žig in s tem listkom se bo mogel peliati brezplačno domov, seveda, če se bo izkazal, da se je kongresa res udeležil. Legitimacije proti plačilu 15 Din, oolrebnc za uveljavlienjc pravice do polovične vožnje, izdaia in bo izdajal VII. Ciam v Ljubljani. Semeniška 2, za časa kongresa pa tudi biro VII. Ciam v hotelu Miklič nasproti kolodvora.
Kongres, ki je po svojem obsegu in po svoji idejni zgraienosti mednarodno razsežne važnosti r>rvi in prvikrat v Jugoslaviji in poleg tega šc v Sloveniji, naj bi s svojimi idejami oolodil vso našo javnost do zanosa, da je zmaga in blagor člo<ešlva le v Krislusu, Kralju svela.
Program objavimo prihodnjič.
obiskala mestni magistrat in divizijsko poveljstvo, nato pa muzej. Narodno galerijo iu Grad. Popoldne so imeli člani s svojimi danianvi in z zastopniki naših oblasti kosilo v »Unionn«. nato pa so odšli ua Bled. Včeraj zjutraj jih je sprejel zunanji minister dr. Marinkovič, nato pa so sii gostje ogledali Vintgar, Bled in odšli v Bohinj. Snoči so preko Ljubljane odpotovali proti Zagrebu.
ic Pokolj na Studencu. Včerajšnji! ■»Slovenski list« izčrpno poroča o velikem pokol j u, ki se je izvršil v soboto okoli polnoči v gostilni pri »Jančetu* na Studencu. Ivan Čuk. Josp Krk-lec in Franc. Drinski. delavci pri »Obnovi« iin vsi trije doma iz okolice Pregrada na Hrvaitskean, so z noži napadli domačine. Zabodli so 35-letnega delavca Matevža škofa s Studenca, ki je za izkrvavitvijo takoj umrl. Težko ranjena pa sta bila delavca Franc Brumer ,s Studenca.dn Josip šare iz Ljubljane. Ranjen« je bila tudi gos<tilni-čarka Ivanka Dimnikov«. Vsi trije ranjenci so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico. Napadalce. ki so pobegnili, pa «o orožniki že v nedeljo izsledili in sicer so vevški orožndkii že kmalu po pokolju uretirali Čuka. ostala dva pa so aretirali štep&njski orožniki v nedeljo popoldne. Vsi trije so bili privedeni v sodne zapore v Ljubljano, sodišče pa je uvedlo strogo preiskavo.
ic Izpreniembn govorilne pristojbine v telefonski relaciji Sv. Lenart v Slov. goricah . Spielfeld. Po ministrskem odloku znaša odslej pristojbina za tia\adno govorilno enoto v telefonski relaciji Sv. Lenart v Slov. gorica h-Spiel-feld 16.50 Din in ne več 29.70 Din.
ic Izprememba poštnih okolišev. Kraj Laze (obč. Črraošnjicfl), ki je spadal dopihdob v okoliš pomožne pošte v l.lršnih selih (nadz. posta Novo mesto), je prideljen pošti v Čnnov njicah.
ic Nov prisfojbenik za zračno pošto jc stopil v veljavo dne 15. avgusta 1930. Pisemske pošiljke se morejo odpravljati v naslednje drŽave: po Jugoslaviji (dopolnilna pristojbina z« pisma za vsakih 20 gr ali del tc teže) I Din; v Avstrijo, Bolgarsko, Grško. Madžarsko in Romunsko 2 Din; v Češkoslovaško, Francijo, Kotand-sko, Italijo, Nemčijo, Poljsko, Švico in Turčijo
3 Drin; v Anglijo, Belgijo, Dansko, Gdansko. Le-tonjo, Litvo, Norveško in Švedsko 4 Din; v Estonijo. Finsko in špansko 5 Din; v Egipt 8 Din, v Argentini jo. Brazilijo in Čile 26 Din, v Rusijo do Moskve 8 Din, čez Moskvo v evropske kraje 12 Din, čez Moskvo v azijske pokrajine 22 Din: v Palestino 10 Din. v Irak 18 Din, v Perzijo 20 Din in v Britansko Indijo 30 Din. (Pri tem je pomniti tole: Ako želi pošiljatelj, da se njegova pošiljka odpravi z zrakoplovom v kako evropsko ali izvenevropsko državo, mora plačati poleg običajne poštne pristojbine še zgoraj omenjeno dopolnilno pristojbin«) zn zračni prevoz. Dopolnilna pristojbina, ki Je določen« za pisllla, velja tudi za odprte dopisnice, ker se smatrajo za pi-smA. 7, zračni) po^to se odpravljajo čez Berlin pošiljke za: Dansko. Gdansko, Estonijo, Finsko, Le toni jo, Litvo, Norveško, Švedsko in Rusijo; čez Park pošiljke za: Belgjio in Italijo; čez Dunaj pošiljke za Holandsko: čez Alek»an<lrijo pošiljke za Egipt, čez Strasburg |>o*i.ljko za: Ar-gentinijo, Brazilijo in čile. V pristojbeniku za Argentini jo, Brazilijo in Čile je določena dopolnil«« pristojbina z« vsakih 5 gramov ali del te teže 26 Din. Potrebno je. da so napisana pisma za te države n« kar najbolj tankem in lahkem papirju, ker bi se drugače leliko zgodilo, da bi morale stftlnke zaradi težkega pisemskega papirja plačati za navadno pismo 52 Din ali 104 Din, če bi pismo tehtalo 10 oz. 20 gramov. —
Dne 17. t. m. se je odprl zračni promet nn prog Zemun—Aleksandri ja. Iz Zeninnn odhaja Avion vsako nedeljo oh i 1.30 in prihaja v Alek-sandrijo v ponedeljek ob 18.
Ur Vzajemnost brez Praedicnte smo te dni razposlali, rraedicatp je zadnjič izšel v dvojni številki 4-5. — Toliko v vednost, da ne bo nepotrebni! reklamacij. — Uprava.
:k Radi izredno živahnega zanimanja za I. državno razstavo lovskih psov je naslala potreba podaljšati prijavni rok psov za sestavo kataloga vključno do srede 1. j. 27. I. m. zvečer. Ponovno se vabijo vsi lastniki čistokrvnih lovskih psov, posebno oni v Ljubljani in bližnje okolice, da svoje pse zagotovo takoj prijavijo. Razstavni odbor J. K. S. in uprava Ljubljanskega velesejma.
ic Sadno vino ali sadjevec, spiBal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v LJubljani; cena izvidu 10 Din. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo. da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleje priporočamo.
ic »Državoinanstvo«. Dr. Fran Ogrin (Kamnik) je izdal in založil Dopolnilo k bržavoznan-slvu«. To obsega pregled nove državne organizacije in novih zakonskih predpisov, izdanih do konca julija t. 1. (20 strani). Izide do konca lega meseca. Razpored v Dopolnilu Je isti kakor v prvotni knjigi tako, da se morejo najti takoj vse nove zakonske določbe glede dotlčne stvari. Prvotna kniiga in Depolnilo se moreta dati — radi enakega formata — skupno vezati sicer pa se vlepi slednje v prvo. Cena prvotni knjigi (broširani) je znižana na 20 Din, skupno z Dopolnilom pa stane 26 Din, samo Dopolnilo 12 Din (brez poštnine). Ker je prvotna knjiga v nekaterih delih že zaostala, je rabljfva le z Dopolnilom, potrebna pa vsakomur in primerna kot pomožna knjiga v šolah. Dobi se pri banovinski zalogi šolskih knjig, v knjigarnah in pri pisatelju.
"A* V okvirju dunajskega sejma priredi modna palača Julius Krupnik, Dunaj VII.. Kai-scrstrasse 115, veliko modno razstavo na naj-iiiiietnejši izpeljavi. Vsi. ki nameravajo obiskati dunajski velesejein, morejo že sedaj popolnoma zastonj na.ročiti vstopnice z« to modno revijo.
Xanvalu. Podpisani se najprisrčnejše za-hvjMjujcmo gospodu Jenaterlu. tukajšnjemu rud-niJuemu zdravniku za izredno požrtvovalnost in ljubeznjivost, katero je izkazal ob celi dolgi bolezni naše. hčerke iui sestle Justine Stendler. Rodbina Stendler in Drnovšek.
ic Zobozdravnik dr. Rodoschek zopet ordi-
mira.
ic Zobozdravnik dr. Sfiligoj sprejemu do preklca od 14—18 ure.
* Korpulentnl ljudje morejo s skrbno rabo naravne >Franz-Josek-grenčice doseči izdatno izpraznjenje frev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom Franz-Josefc-vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. :>Frani-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Znatno znižane cene za Ovomaltlne
Od velika škatlja Din 56,— 1. srednja škatlja Din 32.-— avg. mala škatlja Din 16,—
Moč za delo
črpamo iz naše hrane, čim bolj je hrana koncentrirana in čim lažje je prebavljiva tem lažje se pretvarja v telesno energijo
OVOMMJJME
je koncentrirana, okusna, lahko prebavljiva, krepi Ina hrana.
□	Minister Shvegel v Mariboru. V nedeljo ponoči je prispel i/, Ljutomera z avtomobilom v Maribor minister Shvegel. ter se nastanil v hotelu »Meran«. V nedeljo dopoldne je ogledal nekatere mestne znamenitosti. Ob II je imel konferenco z zastopniki mariborskih gospodarskih krogov in tukajšnje zveze gostilničarskih zadrug. Konferenca je trajala približno 4 ure. Ob tej priliki so se obravnavale pereče gospodarske zadeve in druga vprašanja, ki se nanašajo na razvoj tujskega prometa iu gostilničar-sko obrt v Mariboru. Zveza gostilničarskih zadruga je ob tej priliki priredila \ počastitev ministra banket, ki se je vršil v hotelu »Orel«. Nato si je minister ogledal moderno ureditev posameznih prostorov in se zelo laskavo izrazil o njih. Ob pol 4 popoldne je s svojim avtomobilom odpotoval v spremstvu svojega tajnika dr. Kožarja na Bled.
□	Izkop italijanskih grobov. Včeraj je pni-spel v Maribor italijanski vojni knrat don Ro-berto Buzzoni. Stopil je v stik z ravnateljem •mestnega pogrebnega zavoda Jugom radi ek^liu-niacije 120 italijanskih grobov iui mestnem pokopališču v Pobrežju, v katerih so bili med vojno pokopu nI italijanski ujetniki. Zemeljski ostanki vojnih Ujetnikov se bodo pripeljal v Ljubljano, kjer bodo skupno z drugimi izkopanimi zemeljskimi ostanki italijanskih \ojnili ujetnikov, ki so se le dni izkopali v Celju in Slovenski Bistrici, pokopani v skupnem grobu no tamošn.jem (ljubljanskem) pokopališču pri Sv. Križu.
Q Strel iz zasede. Ko so se v noči mi ponedeljek vračali 21-letni posestniški sin Anton Klobasa iz Klinove in 23-letni Ljudev.it Martela iz Gučove pri Sv. Lenartu pri sv. Goricah domov. jo iz zasede padlo troje strelov. Klobasa in Matelii sta težko ranjena obležala. Klobasi je šel strel skozi trebuh. Mu teti pa skozi prsa. Oba ranjenca so prepeljali v lukajšno bolnišnico. Njuno »tanje je zeli> resno Napad je poi il j ined mariborskim okoliškim prebivalstvom razumljivo razburjenje in vznemirjenje in sirei tem bolj, ker se v poslednjem času stični napodi i/ zasede na mirne pasante čim dalje bolj po-nu vija jo.
□	Nobenih izprememh v tuk. bolnišnici.
Svojočasni razpis vseh pri mafija tov pri marr-borski splošni bolnici, o čemer smo bili poročali. je povzročil v vseli tukajšnjih krogih pravcato senzacijo. Sedaj pa je ministrstvo zh narodno zdravje predmetni razpis razveljavilo, tako. da ne bo prišlo pni tuka jšnji bolnici do nobenih izpremeanb. ter so se v se Jiajrazličnejše govorice, ki so v tej zvezi k loži le po mestu. |>o-kaznle kot neutemeljene iin brez vsake «lvarne podlage.
□	lz tukajšnjega kn. šk. dijaškega semenišča. Za I. orefekta je nastavljen Jakob Richter. dosedaj kaplan pri Sv. Petru niže Maribora; za II. prefekta je postavljen dosedanji III. pre» fekt Rudolf llanželič, za III. prefekta pa semenski duhovnik RupeiU Pitšujak.
□	O katoliški akciji je predaval i nedeljo popoldne v dvorani Prosvetne zveze predsednik lavantinske Kat. akcije Franc Jerebic. Predavanju. ki se je vršilo v okvirju Posclske zveze, jc prisostvovalo veliko število zborovalecv. ki so z vidnim zanimanjem sledili izčrpnim informativnim prednvntoljeviin izvajanjem.
□	Ugotovljeno. Že včerajšnji »Slovenski list« je poročal, da se je |»osrečilo ugotoviti identiteto neznanega obešene«, ki so ga prod tremi tedni našli v gozdu za Piramido. Gre za 69-let-negii mlinskega oskrbniku v Bistrici pri Lim-bušu in bivšega paznika v ruški tvornici vžigalic Franca Kunpleža. Identiteta se jc namreč mogla ugotoviti na podlagi obešenčevc obleke, ki jo je spoznala Kunpleževa žena za moževo. Vsa je bila v skrbeli za usodo svojega moža. ki ga ni bilo tako dolgo domov. Po dveh tednih je izvedela, da so pisali časopisi o najdbi neznanega obešenca zn Piramido, nakar se je na njeno prijavo pri orožniški postaji uvedlo postopanje v svrlio ugotovitve neznančeve identitete, ki se jc z uspehom zaključilo.
□	Krvavo maščevanje radi odpusta iz službe. Posestnik in čevljarski mojster Alojzij Ja-ger iz Stanovskega je imel za vajenca pri sebi Franca š.. ki ga je pa pred nedavnim odpustil. Bivši vajenec jc radi tega kuhal hudo jezo na svojega mojstra, kateremu se je hotel za odpust osvetiti. V nedeljo zvečer je ua cesti pričakal domov se vračajočega Jagerja in navalil nanj z nožem ter mu prizadejal štiri nevarne bodljaje v pleča. Jagerja, ki se ie zrušil v mlaki krvi sredi ceste, o odpremili \ tukajšnjo splošno bolnišnico; njegovo stanje je zelo resno. .\«pu-dačapa išče orožništvo.
|J N« Ptujsko goro napravijo romarski izlet \ nedeljo, dne 31. I. m. vsa društvu frančiškanske župnije, l/lel je združen z občnim /.borom. V slučaju, da bi dovoljenje za polovično vožnjo ne dospelo pravočasno, se bo izlet pie-
ltžlL
□	V samomorilnem nnmenu sc je zastrupila 25-lctna žena pleskarskega pomočnika Olg« L. v svojem stanovanju v Jezdarski ulici H. Domači so njeno namero pravočasno opazili; v splošni bolnišnici so jo takoj obudili k zavesti ter ji nudili takojšnjo učinkovito pomoč, \ zrivk poizkusa samoumora ui znan.
□	Šcntiljskega slavij« dne 8. septembra so udeležijo vsa mariborska narodna društva (Narodna odbrana, Jadr«tisku Straža, Meja itd) Mestno avtobusno podjetje je liaprošeno, naj opcije omenjenega dne promet na progi Mari-lx>r-št. Ilj.
□	Razburjenje, pod oboki drž. most i. V nedeljo ponoči je prišel delavec Josip V. pod oboke drž. mostu, kjer stanuje pri Mariji P. Začel se je ii/. neznanega razloga prepir, ki je povzročil med stanovalci pod,mostne kolonije nemalo vznemirjenje in zgražanje. Nekateri stanovalci so skušali oba prepirajoča se pomiriti in posredovati; Josipu V. pa je to očividno šc bolj razvnelo, tako da jo zgrabil za stol in da jc z udar. ceni. namenjenim Mariji I'., zlomil Mariji ške-tovi, ki je branila Marijo P., levo roko. V interesu miru in reda pod oboki bi bilo, da se preprečijo takšni in slični razburljivi prizori, ki ka. I i jo in motijo mirno žitje stanovalcev pod oboki, Josipa V. mi zaprli: predali ga bodo sodišču rudi težke telesne |Kjiškodbe,
O Nesreča v kamnolomu. 19-lctnemu delavcu Jožefu Ačku se je v bistriškem kamnolomu na neki pečini lako nesrečno spodrsnilo, dn je padel približno pet metrov globoko in du si je pri padcu zlomil desno nogo v gležnju. Prepeljali so g« v splošno bolnišnico.
□	Nedisciplinirani kolesarji. V včerajšnjih policijskih beležkah ni ovckovečei»ih nič manj nego 17 mariborskih kolesarjev in sicer (>»• lonca. ker je kolesarila navzgor |>o \etrinski nlt> e.i, dvunnjstoricu p« radi vožnje |X> prepovedn-uih ulicuL
Jubilejno zborovanje slovenskih planincev pri Češki koči
Slovanska manifestacija na slovenskih planinah
Med sv. mašo pri »Češki koči«.
Kranj, 'Jo. avgusta.
Romantična Jezerska dolinica je preteklo nedeljo zaživela v živahnem ritmu, gostobesednega in glasnega razpoloženja, planincev in planink, ki so pohiteli v prelepi gorski svet mogočnega velikana Grintovca, da se udeleže slavnosti ob priliki praznovanja 30 letnice Češke koče pod Grintov-cem. Na drugi strani pa se je planincem prožila spontano |>orojena prilika dati izraza svojemu hrepenenju, ki mika in vabi turista v gore in gorsko prirodo.
Pod visokimi vrhovi gorske rajde, ki obkrožil inično ravninico, na kateri se nahaja »Češka koča«, na svetih tleh koroških v bližini nenaravne državne meje, se je zbrala pogumna in odločna četa slovenskih planincev, ki se je poklonila ma-noni pokojnikov, katerim gre zasluga, da je ta del slovenske zemlje ostal zvest in vdan svoji slovenski narodnosti, da ga ni pogoltnila nenasilna pohlepnost predrzno nastopajočega tujca, lil ko je iz ust govornikov zadonela krepka in glasna beseda, odmevajoča in odbijajoča se od visokih vrhov in skalnatih grebenov, je značil ta odjek in pomenjal, kot da polaga slovensko planinstvo slovesno zaprisego, da bo branilo slovensko zemljo, naše slovenske planine tako v bodoče kot jih je v preteklosti. Bil je to gotovo najlepši in najpomembnejši prizor.
vanskih turistovskih društev in podpredsednika Kluba čeških turistov« in redakterja glasila >Tu-rist (50000 izvodov) konservatorja g. Jenička iz Prage, zastopnika hrvatskih planincev ravnatelja gosp. Pasariča, nadzornika dr. Senjora kot zastopnika slovenskih podružnic in načelnika mariborske podružnice ter njegova namestnika dr. Š n u d e r 1 a in g. Pučnika, knezoškofove-ga odposlanca gosp. dr. Kordina, zastopnika kranjske in kamniške podružnice.
Po teh pozdravih je prebral dr. Tomiušek poročilo o poteku otvoritve koče pred 30 leti in je slavil zasluge in večen spomin onih mož, ki so skupno z brati Čehi v težkih razmerah zgradili - Češko kočo«, simbol in misel slovanske vzajemnosti in solidarnosti, ki jih ni več med nami, da bi praznovali ta jubilej, da bi videli, kako uspešno je ta koča služila svojemu smotru. V času, ko se je slovenska misel teptala in preganjala, so prišli na pomoč Čehi in zaustavili prodiranje nemškega turizma v naše planine in ohranili Jezersko pred tujcem. Češka koča. je dala Slovencem pogum, da so začeli graditi večje planinske domove in koče, da so korak za korakom osvajali gorske postojanke. Za turistovskim zbližanjem med Čehi in Slovenci je sledilo politično in gospodarsko. Spričo vseh teh dejstev šele zamoremo pravilno oceniti izreden pomen te jubilejne slavnosti. ki je pred-
Dr. Tominšek govori.
Sv. maša in pridiga.
Od vseh krajev in strani so prihajali in se zbirali planinci, po vseh potih in stezah so odmevali glasovi in tako nekako do 10. ure je bila planinska družba zbrana, ko se je slavnost otvorila s poklonitvijo Stvarniku s sv. mašo, ki jo je na prostem daroval odposlanec knezoškofa ljubljanskega g. dr. Kordin. Lepo sliko je nudil prizor, ko je množica planincev pokleknila po skalnatih gorskih tleh.
Ob koči je bil postavljen oltarček ki so ga pomagale okrasiti navzoče planinke. Po 10 je pristopil g. Kordin, kot zastopnik ljubljanskega škofa in je ob največji pozornosji navzočih mnogo-brojnih turistov opravil sv. mašo. Po evangeliju je pozdravil v imenu ljublj. ordinarija prevzv. gosp. knezoškofa dr. Rožmana, in Aljaževega kluba ter izročil čestitke. V govoru je iznesel tri glavne misli, da so planine simbol moči, svobode in ljubezni. Zavestno je v nas hrepenenje po skrivnostno mogočnem, ki ga razodevajo vekoviti skladi pečin, ki reproducirajo to silo v naših slabih močeh. Zavestno je v nas stremljenje po svobodi, katere je polno stvarstvo v planinah, ki kipi svobodno v nebo in oprošča človeka nižav življenja ln ga stori pravega božjega človeka. Zavestna je v nas ljubezen, ki jo v polni meri razodeva bogata narava, ki se koplje v višinah v toplih žarkih solnca, ki je simbol bratstva in ljubezni, ki nas druži v eno, da smo vsi bratje in sestre.
Molitev in daritev naj bosta zahvala Vsemogočnemu, ki vzbuja v nas la globoka čuvstva, ki se izlivajo v psalmistovo pesem: Benedieite, mon-tes, Dominum!
Zborovanje.
Po opravljeni službi božji pa je stopil na nizko skalo starosta slovenskih turistov in dolgoletni poglavar planincev, ravnatelj gosp. dr To-minaek, ki ,ie otvoril slavnostno zborovanje i>PD. ki so prisostvovali tudi bratje Hrvatje in Čehi. Pozdravil je najprej vse oficielne zastopnike, ki so prišli v imenu različnih korporacij in oblasti. Da še enkrat rekapituliramo: dvornega svetnika dr. Marna zastopnika vlade, dr. Zobca in dr. Ogrfna kot zastopnika okrajnih načelstev v Kranju In Kamniku, vicekonzuln češkoslovaškega konzulata g. Cibelko, za »češko Obecr g. Jo-v a n o v I k e a a , za čeho-slovaško-jugoslovansko Lfgo g. Rasto Pustoslemška, zastopnike ča-sopiaja, zastopnika mestne občine ljubljanske g. ravnatelja Ciuho in dr. Klepcu, kranjskega lupana g. P I r c a , župana iz Jezerskega g. M u -rija, ki je pripeljal seboj lepo število domačinov, češkega gosta, predsednika »Asocijacije slo-
Ljubljana
Ljubljana se bo razvila
stavljala pravo planinsko slovansko manifestacijo, ko so si podali roko v pozdrav in zvezo zastopniki Čehov, Hrvatov in Slovencev. Ob tej prevažni 30 letnici smo se poklonili spominu naše zveze z brati Čehi in jo utrdili za bodočnost
Nato se je na predlog dr. Tominška sklenilo poslati naslednje brzojavne pozdrave: Nj. Vel. kralju Aleksandru L, prezidentu ČSR g. T. Masaryku, prezidiju mesta Praga, klubu Čeških turistov v Pragi, poljskemu Tovarištvu Taterzansky v Krakovu, Zvezi hrvatskih planincev v Zagrebu in bolgarskemu Turističeškemu Družestvu v Sofiji. Pismene in brzojavne čestitke pa so poslali: ministrski svetnik dr. Iržabek Praga, pisateljica Gabrijela Preisova Praga, naš veliki prijatelj in alpinist dr. Dvorsky, g. Skoty, šef oddelka za turistiko v Belgradu dr. Žižek, ki ne more priti osebno, a pošilja čestitke in pozdrave in slednjič klub čelio-slovaških turistov na Dunaju.
Sledili so govori. Dr. Marn je pozdravil zbo-rovalce v imenu g. bana, g. jiodbana in v imenu zveze za tujski promet.
Govor zastopnika Čehoslovakov, konservatorja g. Jenička. Stopil je v ospredje zborovalcev-planincev borec in duša češkega planinstva gosp. Jeniček. »Češka koča je bila zgrajena v času nemškega političnega pritiska, zalo je ona danes naš simbol, spomin na one ležke borbene čase, obenem pa dom vseh slovanskih turistov. V to svrho treba organizacije. Turistika, ki je bila proklamirana pred 30 leti, je v vseh slovanskih državah dobro razvita. Dostop v slovanske turistovske koče pa imajo vsi turisti, zato zavračamo očitek Nemcev, da zanje ni prostora v kočah, kar so očitali tudi Čehom. S turistiko bomo budili in gojili solidarnost in složen nastop, obenem pa vzgajali ljudstvo. Bodimo propagatorji dobrih nazorov, ideje, bratstva in vzajemnosti. Govornik slika nastanek koče in omenja može, ki so se z vso energijo zavzeli za gradnjo te koče. katerih voditelj in iniciator je bil u.niv prof. dr. Karel Chodounsky. Vmes med govorom ukaže govornik pol minute odmor v počastitev spomina vseh onih, ki so padli za Slovan-stvo. ki so pripomogli do te koče.
Vicekonzul g C i belka je pozdravil zbo-rovalce v imenu konzulata ČSR v Ljubljani.
V imenu hrvatskih planincev je pozdravil in čestital ravnatelj g. Pa sn r i č.
Za g. Pasiričem je pozdravil v imenu kamniške podružnice to pluniusko slavje vladni svetnik dr. Ogrin, ki je želel tej čeho-jugoslovenski postojanki vekovit razvoj.
Gosp. Rasto P u s t o s 1 e m š e k je omenjal, da nadaljuje delo bivše češke podružnice v SPD
Ljubljana, 25. avg.
Z žilavostjo, kateri je le malo primer, se Ljubljana otresa \se ovirajoče jo navlake preteklosti, skrbno izbira iz podedovanegu vse, kar ji more še dalje služiti, obenem pa vneto skrbi za svoj razvoj v bodočnosti. Razvoj, ki ga je Ljubljana napravila v zadnjem desetletju, od lela 1920 do leta 1930, je izredno velik iu ljudje, ki su pred leti in leti obiskali Ljubljano in pridejo sedaj zopet na obisk, recimo naši Amerikanci, strme nad tem, kako čudovito se je povzdignila Ljubljana.
Ali razvoj Ljubljane še ni končan in tempo njenega dela še ni dosegel svojega viška, temveč se zdi. da pospeševano napreduje. 2e letos je Ljubljana dosedaj gradila izredno mnogo, kakor smo zadnjič jicrcčali, sedaj pa se pripravlja na živahno gradbeno sezono tudi javna inicijativa, ki je letos prvo polletje nekako počivala. Na lastne oči se sedaj Ljubljančani prepričujejo, da misli mestna občina prav resno zgraditi tramvaj v Šiško in kmalu se bodo mogli prepričati, da misli mestna občina prav resno tudi z
regulacijo Ljubljanice.
Danes je v Ljubljano prišla rešitev, s katero ministrstvo odobruje v splošnem vse načrte letošnjega programa v proračunaneni znesku približno 6 milj. Din. Ministrstvo naroča banski upravi, da ta dela takoj razpiše, tako, da bo možno še letos pričeti z regulacijo Ljubljanice. Prva dela bodo: postavitev zasilne zatvomice, ureditev nabrežij in zgraditev tromostovja pred frančiškani. Prihodnje leto, ko bo regulacijski program za Ljubljanico še večji, pa prično s poglobitvijo struge in drugimi deli. Računajo, da bo Ljubljanica regulirana najkasneje do leta 1931.
Zgraditev tromostovja pa bo načelo zopet problem regulacije Marijinega trga. Izginiti bo moralo sčasoma poslopje s tiskarno vSlovenijo«. Na mesto tega poslopja namerava zgraditi tvrdka J. C. Mayer veliko trgovsko palačo. Prav tako bo moralo izginiti ludi ozko poslopje tvrdke šmalc, ki res kazi ta lepi trg. S postavitvijo tromostovja pa bo načeto še drugo važno vprašanje, namreč
O Otroci se vra4ajo z letovanja. Oni, ki jih je bila na letovanje na Homec poslala pred tremi tedni Slovenska krščanska ženska zveza. V nedeljo popoldne se je s Homca vrnila zadnja skupina, 18 dečkov, vsi iz Trbovelj. S tem je končana kolonija omenjene organizacije, ki je trajala v vsem i dva meseca in je obsegala štiri skupine otrok, dve skupini dečkov in dve deklic. Otroci so se na Homcu počutili prav dobro, prijetno, v brezskrbnem veselju so preživeli teh par tednov, zredili so se pa v 14 dneh bivanja na Homcu kar za 1 in pol do 2 kg. — Drugo leto namerava SKŽZ kolonijo še povečati in razširili, ker se je letošnja izkazala tako imenitno, toda premajhno in prekratko.
0 Dunajska opereta v Ljubljani. Gledališka uprava opozarja občinstvo, da se preloži gostovanje dunajske operete na torek in sredo 20. in 27. t. m. v istem repertoarneni redu. Vstopnice, kupljene za ponedeljek, veljajo za torek, kupljene za torek pa veljajo za sredo zvečer. Dunajski gostje priredijo v četrtek 20. t. m. svoje zadnje, zaključno gostovanje. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
O Ljubljansko realčno poslopje se prenavlja in popravlja. Ta monumcntalna stavba, zgrajena v letih 1872-74 po bivši Kranjski hranilnici v šolske svrhe, je bila od prevrata sem znotraj in zunaj skrajno zanemarjena: marsikaj ie iz poslopja in kabinetov v teku lOletne dobe tudi zginilo. Na poslopju in njegovih fasadah je iel zadnja leta odpadati tudi omet in poslopje sploh je kar kričalo po popravi in radikalni restavraciji. Zdaj se potrebna dela na tem krasnem poslopju — post tol diserimina rerum — vendar izvršujejo: zidarska dela in ona raznih profesijonistov so v teku, tako da se bo poslopje novemu šolskemu letu predstavilo v dostojni svetli barvi in prenovljeni obliki, s čimer se bosta mesto in država lahko ponašala!
O Nori asfaltni hodniki se delajo v Gorupovi ulici, od Rimske ceste proti obrtni šoli. Hodniki so do tri metre široki ter so zgrajeni v toliki dolžini ceste, kolikor je že zazidana s hišami. Tudi ob Aškerčevi cesti, ki pelje mimo obrtne šole proti Emonski cesti, vlivajo na hodnik, ki so ga bili v zadnjih dneh zgradili, asfaltno plast. Čez Gorupovo ulico polagajo ob Rimski cesti nov prehod za pešce, zgrajen iz granitnih kock. Ko se zniža in uravna še cestišče samo, bo Gorupova ulica, ki postaja vsled obrtne šole in tehnične fakultete vse bolj prometna, postala mnogo lepša in prijaznejša.
© Romarji. Od nekdaj živi stara slovenska navada, iz roda v rod se ohranja, da je treba po spravljeni žetvi in košnji poromati na božja pota, da se Bogu in Mariji zahvali za pridelke in bla-
kam s Prešernovim spomenikom?
Ta spomenik je postavljen tako nesrečno, da je ravno na osi Miklošičeve ceste in na osi bodočega mostu za pešce. Ta spomenik bo treba sčasoma prestaviti kam drugam.
Tlakovanje cest.
Po naročilu gradbenega odseka je mestni gradbeni urad izdelal načrl, kako naj se tlakujejo ona ulice, ki pridejo zato v poštev pri kaldrminskem fondu. Ta načrt je gradbeni odsek obravnaval v eni zadnjih sej in se izrekel za sledeče:
I.	Carinsko dvorišče naj se tlakuje z granitnim drobnim tlakom, skupaj 4200 m-'. Načrte za carinsko poslopje in :a dvorišče je gradbeno ministrstvo že odobrilo, čeprav rešitve še ni v Ljubljano.
II.	Nova Vilharjeva cesla k carinskemu skladišču se bo tlakovala z granitnim drobnim tlakom v obsegu ll.0!X) m2. Cestišče bo široko 9 metrov.
III.	šmartinska cesta se bo tlakovala z granitnim drobnim tlakom, ki bo zalit z asfaltom. Cestišče bo obsegalo 4000 m».
IV.	Masarykova cesta bo v strmem delu tlakovana z drobnim tlakom v obsegu 750 m3, za srednji del in del ob tovornem kolodvoru (skupaj 48G0m5) pa lwsta izdelani varijanti za drobni tlak in za valjani asfalt. Valjani asfalt bo zopet novost za Ljubljano. Dosedaj ga še nimamo, vendar se pa valjani asfalt po drugih mestih zadnja leta splošno uporablja.
V.	Resljeva cesla bo tlakovana z valjanim asfaltom. Cestišče bo široko 9 metrov in bo obsegalo 4300 m5.
VI.	Gosposvetska in Celovška cesta bosta tlakovani: tramvajski pas z velikimi kockami, dva stranska pasova pa z valjanim asfaltom, skupaj 18.600 m8.
VIL Bleivveisova cesta bo tlakovana v obsegu 9100 m5 z valjanim asfaltom.
Podrobni načrti za vsa ta dela se še izdelujejo in bodo v kratkem predloženi gradbenemu ministrstvu.
Vsa la velevažna dela bo mogoče izvršiti že prihodnje leto in kakor kaže, ne bo prihodnje leto v Ljubljani najbrže nobene brezposelnosti.
goslov. Ni pa to romanje več tako vidno in izrazito kot je bilo v prejšnjih desetletjih. Takrat so v tem času romale kar cele procesije voz skozi Ljubljano, romarji pa so pobožno peli in molili. Zdaj se vozijo božjepotniki že močno z vlaki, pa tudi z avtobusi, ki prepeljavajo ljudi že prav skoraj v vsako večjo vas. Kljub temu pa je opaziti v zadnjih sobotah in ob nedeljskih jutrih mnogo kmečkih voz, ki vozijo skozi Ljubljano romarje na razne strani. Zlasti je priljubljena božja pot na Dobrovo, ki traja še vso prvo polovico septembra, ter tudi na dolenjsko Krko, kamor se vozijo zlasti Gorenjci in kmetje iz ljubljanske okolice.
0 Otava je zrela, spet se začenja košnja na barju. Prvi znak te dobe so vselej kosci, ki se pojavljajo na Krekovem trgu pod kostanjem. Tam jc že od nekdaj nekakšna borza koscev in tovarniških delavcev. Semkaj prihajajo kosci od vseh strani, hkratu pa prihajajo tudi gospodarji z vseh strani ter si izbirajo kosce. Ta izrazit poklic pa vse bolj gineva, ker ga izpodrivajo, kot vse drugo delavstvo, stroji, ki mnogo prej, pa znatno ceneje opravijo košnjo. Škoda prav za prav; ,gm.ogo romantike ie v naših narodnih koscih in del narodnega življenja zginja z njimi s sveta. Gospodarji pc-nujajo koscem na »borzi« na Krekovem trgu po 30 do 40 Din na dan ter hrano. Ljudje so zadovoljni, da sploh kaj zaslužijo.
© Griža v "Ljubljani. Včerajšnji »Slovenski list je poročal, da je izbruhnila v hišah okoli top-ničarske vojašnice griža in je bilo že več ljudi prepeljanih v bolnišnico, med temi tudi univ. profesor dr. Veber in njegova dva sinčka, od katerih je starejši, desetleten, že umrl. Vest Slovenskega lista-; je bila točna in ne pretirana, dasi bi jo »Slovenski list prav lahko razpihnil, če bi mu šLo zgolj za bulvaren efekt in ne samo za informacijo javnosti. Včerajšnji »Slovenski Narod/ pa se je najbrže ustrašil, da bo ta bolezen zašla še v Knaf-Ijevo ulico in je vest »Slovenskega lista« brž — demantiral. Bog daj, da bi demanti -Slovenskega Naroda« odstranil nevarnost griže iz Ljubljane!
0 Utonil v Gruberjevem prekopu. Dne 25. t. m. je gojenec deškega vzgajališča v Ljubljani Zajec Florijan odšel z dovoljenjem upraviteljevega namestnika po opravkih na vrt na Kodeljevo. Ko je svoje delo opravil, se je šel kopat v Gruberjev prekop. Kljub temu, da je bil vešč plavanju, je utonil, ker ga je zagrabil vrtinec. Trupla še niso našli.
0 Huda nesreča kolesarja. Včeraj okrog pol 5 se je na Celovški cesti, v bližini stražnice pripetila huda nesreča. Čevljarski mojster Franc Mi-klavčič se je s kolesom zaletel v neki avtomobil in obležal nezavesten na cesti. Dobil je veliko
Vezeaine na učiteljski razstavi v Belgradu.
Češkoslovaška-Jugoslovanska Liga, v katere imenu nastopa.
/feduji je govoril dr. Sen jo r iz Maribora, kot zastopnik podružnic SPD in kot odbornik Če-| ško-jugoslovanske Lige v Mariboru in še posebej
kol načelnik mariborske podružnice. | Okrog 12 se je lepo slavij* zaključilo in planinci so po kratkem oddihu in okrepčilu razhajali ' na razne strani. Hrvatska delegacija ostane par dni v koči.
Planinski praznik je potekel nad vse lepo
in je bil spričo lepega obiska res prava slovanska manifestacija in predstavlja združitev sorodnih iu bratskih misli in vezi, ki so se učvrstile za bodoče skupno delo v korist in smoter zedinjenega Slovanstva. Zastopnikom Čehov 111 Hrvatov kličemo pri odhodu prisrčen Bog Vas živi!
Poudari se še lahko dejstvo, da je precejšen promet na progi Kranj—Jezersko zeio dobro oskrbel s svojimi vozovi znani avtobusni podjetnik g. Paar Fr. in jc njegovo podjetje toplo priporočati za podobne prilike.
rano na glavi in si je najbrže tudi pretresel možgane. Nezavestnega ga ie reševalni avto prepeljal v bolnišnico.	. .
0 Nesreče. Pokoren Anton, lesar na Ilovici pri Ljubljani, se je včeraj vsekal v desno [»ko. -Zupane« Mihaela, delavca v tobačni tovarnlje«-crabil jermen in mu zlomil desno roko. - Lampe Franc e padel v nedeljo z motor a in ^ poškodoval. - Kern Anton, delavec, ne je v nedeljo zvečer vozil proti Mostam pri Ljubljani in se za etel v avtomobil. Dobil je težke poSkodbe po obrazu in -po glavi. Njegovo »tanje je resno.
PopU živine in vprege. Mestno načelstvo
v Ljubljani poživlja vse lastnike živine in vprege (voz vseli vrst) v svrho splošnega popisa sivine • vprege, da se javijo v mestnem vojaškem uradu Ambroževem	sobi št. 3, im naslednjem
abecednem redu (po začetniiM rodbinskega i^mena): A—J dne 20. avgusta 1030; K—K dne 3". av gusla 1030; S-
cusia i»oo; o—2 dne t."septembra 1930. Zamud-niki dne^. septembra 1930. Prinest morajo seboj . ri-,	(voj. gtočne liste, potne liste
vse živinski listine ,	. . , .
itd ). Kdor se v določenih dneh ne zglasi, bo najstrožje kaznovan po vojaškem zakonu - Mestno načelstvo v Ljubljani (vojaški urad), 25. avgusta 1930.	, .
© Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma uljudno naproša vse, ki bi mogli za cas letošnjega jesenskega velesejma, to je v dneh od 31. avguste do 15 septemhra 1930 ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu ua razpolago prenočišča, da javijo tako svoj naslov mestnemu ekspe litu, Mestni trg 27/1 I., soba št. 50. ali pa ravnateljstvu velesejma Ker se zbere v teh velesejmskih dneh na tisoče' tujcev, katere moramo »prejeti z največjo gostoljubnostjo pod svojo streho, naj bodo prijave kolikor mogoče številne.	.
G) Oddaje stavbnih del. Za linijski dohodar-stveni urad na Opekarski cesti se bodo oddala stavbena dela za malo pr.zemno hišico Vsa tozadevna pojasnila in načrti so na razpolago v pisarni ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada na Gosposvetski cesti 17, Ponudbe )e vložiti pri navedenem ravnateljstvu do 1. septembra t. 1. do 12 opoldne, — Mestno načelstvo v L|ubl)am.
G) Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška Vil.
© Zobni zdravnik dr. Puher zopet redno ordinira.
Celje
es Gledališka družina KPD ima ta teden zopet vsak večer redne vaje v telovadni dvorani Doma v Samostanski ulici. Članstvo in gostje družine morajo tem vajam prisostvovati polnoštevilno. Novi
eostie so dobrodošli.	« .. ,. , • „
Raziskovanja v celjski opat.jsk. cerkvi o katerih smo že kratko poročali, niso imela tol ko namena ugotoviti, če se nahajajo pod sedanjim ometom treske, nego dognati P^dvsem stavbene faze cerkv. arhitekture. Da so pod on etom freske, ie sporočit v župni kroniki že zgodovinar Orožen, ki |8?k videl v 40 letih pretekfega stoletja, ko jc graški podobar M. Rosenberger postavil sedanjo prižnico. Ko so prošli petek odstranili prižnico. so S v steni za njo dv'e plasti slik. Starejša slika-rija - ohranjen je dobro hk Kristusa ~je slikana ui suh omet ln je bil poleg slike tudi obsiren teks ki pa je močno poškodovan in v kratkem času m bilo mogoče celotnega besedila rekonstruirat., la starejša plast spada še v 14. stoletje Slikar.)a je tudi kakovostno dobra in primerno ohranjena. Novejša plast, nekako iz srede 15. stoletja je na odkritem prostoru ohranjena le fragmentančno in tudi po kvaliteti menda zaostaja za starejšo plastjo. Radi nedeljske službe božje, so prižnico postavili nazaj; vsekakor je poslikana vsa notranjščina ladje in del zunanjščine, kar vse čaka svoječasnega odkritja Nadalje je bilo ugotovljeno, da jiomeni a-dja v današnji obliki vsaj že tretjo fazo v zgodovini prastare župne cerkve, vendar je v zvezi z dognanji našega celjskega zgodovinarja g. M. Ljubše prav verjetno, da je bila na istem mestu ze prej cerkev, ki je bila postavljena v globokem srednjem veku. To cerkev so v 13. stoletju povečali, jo okoli
I.	1300 dvignili, jo verjetno pod grofom Hermanom
II.	obokali in znova povečali, potem ko so že poprej postavili kapelo Žalostne Matere božje. Zadnje povečave so se izvršile v začetku 18. stoletja, ko sta bili prizidani Frančiškova in Križeva kapela; 1. 1903 pa je bila povečana zakristija. — Raziskovanja so bila uvedena za topogralski opis celj: skih cerkvenih spomenikov, ki ga piše umetnostni zgodovinar g. Marjan Marolt in ki izide v kratkem pri zgodovinskem društvu v Mariboru.
jjr V celjski bolnišnici je umrla Eliza Tanšek, 66 letna beračica iz Teharja. Izdihnila je v nedeljo, t. m. Naj ji sveti večna luč!
sss Težka nesreča mladega fanta. 27 letni posestnikov sili Kari Antloga iz Ootovelj se je vračal v nedeljo zvečer v družbi drugih fantov na kolesu iz Št. Petra v Savinjski dolini proti Ootovljam. Na križišču, kjer se od državne ceste odcepi cesta v Gotovlje, mu je privozil naproti avtobus, ki obratuje na progi Št. Peter—Vransko. Šofer avtobusa je zavozil na ovinku v Antlogo, ki je tako nesrečno zletel s kolesa, da si je zlomil nogo in prebil lobanjo. Ponesrečenca so morali včeraj prepeljati v celjsko bolnišnico in je njegovo stanje še povsem negotovo.
& Razborit avtomobil ima neka tvrdka v Osi-jeku. Pred nekaj dnevi se je tam nekje v Levcu zadel ob brzojavni drog na desni strani ceste, od-frčal malo proti sredi ceste, napravil majhen lok in priletel nazaj na desno stran ceste, pa se zaletel v nišo posestnika g. K. Na hiši je podrl precej zidu, močno poškodoval vrata, sunek pa je bil tako močan, da je tudi v notranjščini razpokalo zidovje. K.-jeva žena, ki je ležala v postelji v pričakovanju veselega dogodka, je dobila pri tem živčni pretres, ker stoji njena postelja ob zidu, v katerega se je avto zaletel. Nad njeno posteljo je zazijala razpoka, ki sega še v sosednjo sobo. Šofer je pri zaslišanju pred orožniki priznal, da je bil nekoliko vinjen, pravi pa tudi, da mu je počila gumijasta cev na kolesu. K. trpi nad 5000 Din škode, zdravje njegove žene pa seveda tudi ni zastonj. Priče pravijo, da je vozil šofer z brzino 70 km in bo treba takle avtomobil pač nekoliko ukrotiti.
13 Na državni dekliški meščanski šoli v Celju sc vrše ponavljalni izpiti za 4. razred danes 26. t. m., zavrsnl izpiti od 27, do 30. t. m., izpiti za pri-vatistinje od 29. do 30. t. m., ponavljalni izpiti za Ostale razrede pa od 29. do 30. f. m. Vpisovanje se bo vršilo 1. in 2. septembra. Pričetek izpitov in vpisovanja vedno ob 8 zjutraj. Vsa druga obvestila So na šolski razglasili deski.
& 4 blazine za zofo, črne barve, vezene, je našel Tone Toplišek, uslužben v vili Krisper v Za-vodni, v domačem kozolcu. Najbrž jih je skril tam kak tat. Kdor jih pogreša, naj se oglasi na celjski policiji.
Naročajte .Slovenca'!
Krško
Ker je po cerkvenem koledarju za ljubljansko škofijo Angelska nedelja šele prva v septembru, je običajni romarski shod pri sv. Rozatiji lete v nedeljo 7. septembra.
Novo mesto
Opis Gorjancev prične izhajati v št. 8. »Planinskega vestnika«. Naše bajne Gorjance opisuje g. učitelj Pirnat Viktor v Novem mestu,
Dr. Pavlič prične zopet ordinirati danes.
V Novo mesto se je zopet povrnil g. župan dr. Bežek.
Tržič
Darovi za m.sljone so bili preteklo nedeljo razstavljeni v spodnji sobi kaplaniie. Katoliška akcija naše župnije je naprosila dekleta, katerim so se rade pridružile tudi nekatere gospe, in narejenih je bilo lepo število rutic za brisanje keliha in prtičev, na katerih bo v misijonskih krajih ležalo božje Telo in sveta Kri. Vsi ti prtiči so iz pravega, predpisanega platna in lepo ročno vezeni. S kakšnim veseljem in s kakšnimi čuvstvi so požrtvovalne roke to izvrševale! Čast jim! Tudi drugih predmetov je bilo ob tej priliki darovanih za mi-sijone. Kar je najlepšega, to bo poslano misijonski pisarni v Ljubljano in bo najbrže tudi razstavljeno na letošnji misijonski razstavi. Tudi misijonski teden se je letos izredno lepo obnesel. Čilamo v našem župnijskem Cerkvenem glasniku, da je Katoliška akcija po nabiralkah nabrala v enem tednu za misijone vsoto 3200 Din.
Društvena godba je imela preteklo nedeljo svojo letno prireditev na prostoru za Virjem. Udeležba vseh slojev je pokazala, da vsi cenimo trud in napredek naše lepo urejene godbe. Na predvečer je napravila godba koncert na glavnem trgu.
Turistov je v £ših hribih vedno zelo veliko. Na Kofcah. ie vedniTvse živo in tudi pot od šent-anske cerkve preko Zelenice do Žirovnice dobiva vsled svoje lahkote in lepote vedno več prijateljev. Zadnji čas prihaja na naše planine tudi več turistov iz Avstrije.
Ljubelj je oživel. Tudi v času starih vozen) ni moglo iti čez ta prelaz toliko voz, kolikor gre sedaj avtomobilov. Ob lepih dnevih se kar komaj vrstijo.
Cirilovi bratje imajo v nedeljo 31, t. m. na športnem prostoru za Virjem svoje prve javne tekme iz raznih panog lahke atletike. Poleg drugih lepih nastopov bo najzanimivejši pač boj za prvenstvo v peteroboju, ki bo obsegal: tek na sto metrov, met krogle, skok s palico, skok v višino in skok v daljavo. Za zabavo bo poskrbel nastop moderne vojske biez pušk in plinov. Po tekmah se vrši ljudska veselica z bogatim sporedom in s sodelovanjem naše domače, priznane godbe. Prireditev vzbuja že sedaj veliko zanimanja in bo gotovo nekaj lepega.
^ rahlo kot sap ica pokriva polt
Domžale
V nedeljo je gostovalo napram SK Disku dvoje moštev. Rezerva je odigrala prijateljsko tekmo s SK Dunav iz Ljubljane in po lepi igri zmagala s 4:1 13:0). Igra je bila prav' lepa, izredno fair in zanimiva. Moštvo SK Dunav tvorijo fizično šibki igralci, ki napram izborno razpoloženi in fizično dokaj močnejši rezervi SK Diska niso mogli uspeti. Pri domačinih skoro ni bilo opaziti, da bi bila kje kaka vrzel. Častni gol gostov ie padel iz ofside pozicije, vendar je sodnik gol priznal. Nato sta nastopila k prijateljski tekmi SK Svoboda z Viča in prvo moštvo SK Diska, ki je svojega nasprotnika odpravilo s 3:2 (1:2). V prvem polčasu so bili gostje boljši, v drugi polovici igre pa popolnoma brez moči proti dobro razpoloženemu napadalnemu kvintetu domačinov. SK Svoboda si je nato pomagala z izredno surovo in nevarno igro, kar ie igro popolnoma pokvarilo, Zato so v drugi polovici igre potihnili celo vneti navijači, pristaši Diskovega lokalnega rivala — SK Domžal — in se umaknili s tiho resignacijo nekoliko od igrišča. V interesu športa apeliramo na vse merodajne faktorje, predvsem LNP, da prepreči tako protisportno nastopanje. Upamo, da ta apel ne bo našel gluhih ušes. Med odmorom se je vršil propagandni tek 10 rund okoli igrišča — km 3.200 —, kjer ie dosegel prvo mesto Maihenič A., niemu pa sta sledila Pirnat kot drugi in Rihtar, ki očividno ni bil disponiran. Kakor čujemo, igra v nedeljo v Domžalah SK Pri-morje. Tu hoče SK Disk preizkusiti svcie moči za 1. podeželsko mednarodno tekmo s Villacher Sport-vereinom ob priliki proslave svoje desetletnice 6. in 7. septembra.
Cerknica
Nedelja. Zaradi lepega, solnčnega dneva smo se danes izživeli po večini pri kopanju. Kopališče Koleno ob potoku je bilo polno kopalcev. Tudi na
jezeru je bilo zelo živahno. Jezero vpada kar naprej. Če bo suša trajala še kaj dolgo, je verjetno, da se bo jezero še posušilo, — Godba tukajšnjega gasilnega društva je odšla na veselico v Logatec, kamor se je tudi peljalo nekaj Cerkničanov. — Tudi v Begunje, kjer imajo danes žegnanie, je šlo precej ljudi po »štruklje«. — Pri kopanju je nekaterim zopet zmanjkalo: največ denar, pa tud: druge stvari, tako n. pr. lep užigalnik, vreden 80 Din. Na sumu imajo dva. Če sta osumljenca prava, bi zaslužila eksemplaično kazen, da se ne bo uresničil pregovor, ki pravi, da raste iz malega veliko. — Op.aziti je bilo tudi par skupin, ki so si šli ogledat jezero. — Dan je potekel brez vsake nesreče, celo običajni kolesarski karilmboli so izostali.
Tombola protitliberkulozne lige, ki se ie vršila 17, t. m. je prireditelje popolnoma zadovoljila. Prodanih je bila velika večina tablic. Čisti izkupiček znaša 7269 Din. Glavna dobitka sta zadela s tombolo g. župan Werli (moško dvokolo »Tribu-jia«) in pa tukajšnji mesar g. A. Bavdek (pohištvo). Ljudje so s svojo mnogoštevilno navzočnostjo pokazali, da imajo smisel za prekoristno društvo in da ga po svojih močeh radi podpro, za kar jim je odbor kraievne protituberkulozne lige v Cerknici hvaležen, hkratu sc pa priporoča še v nadaljnjo naklonjenost in podporo.
imaš korajžo iti sedai na pokopališče -— gremo sta-viti, da ne greš,« In stava je obveljala. Kmečki fant, že vinjen, gre res o polnoči na pokopališče — in zdaj —- začne, zvoniti, Ljudje po vuseli, v strahu, da je kje izbruhnil požar, so hiteli skupaj. Ker pa požara gasiti ni bilo treba, so hoteli skoro fantovo gorko kri ohladiti v potoku Ribnici, kar bi bili storili, če ne bi bili to starejši inožie ubranili. Kazen pa zasluži ne toliko tn [ant, kot tisti, ki daje mladim ljudem piti čez mero in fantje, ki pijanost tovariša tako grdo izrabljajo.
Rekordni obisk Triglava. Kar so obiskovalci Triglava zamudili prejšnje tedne, so ta teden nadomestili. Krasni solnčni dnevi so privabili na stotine turistov, po največ Nemcev — na Triglav. Planinske koče so bile dobesedno nabite. Tukai bi povedal še nekaj —- kar je zdaj popravljeno. Ko je še hodil na Triglav eden prvih slovenskih turistov, pok. g. France Kadilnik, ie bila na vrhu neka steklenica, v katero so turisti dajali lističe s svojim podpisom. Ta in ona »lrajlica-< (to piše Kadilnik) pa je kar vodniku dala listek in tako »je bila na Triglavu«. Prav tako se je godilo do zadnjih dni tudi nam »Triglavbesteigerjem«. Na Kredarici so imeli pečat — Aljažev stolp 2863 m '—-in lako si pisal dragim znancem itd. sedeč v lepi sobi — kako piha, kakšen ie razgled z vrha. Hvala Bogu, da so zdaj na vrh nesli pečat »Triglav 2865 m«.
Iz službenih objav
Dne 16. oktobra 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiške knjige Stanenberg vi. št. 190. obstoječih iz hiše iu zemljiških parcel. Cenilna vrednost Din 12.648. Najmanjši ponudek Diu 8.432. — Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
Dne 19. septembra 1930 ob 0 bo pri sodišču v sobi št. 7 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Doberna, vi. Št. 49, hiša z gospodarskimi poslopji Din 50.000, zemljišča Din 95.011.00, pritikline Din 2.845. Cenilna vrednost 147.8^6.60 Din. Najmanjši ponudek Din 98.571. K nepremičnini zemljiška knjiga Dobrna vi. št. 49 spadajo sledeče pritikline: 1 voz, 1 plug, stiskalnica, več sodov, slamoreznica in drugo gospodarsko orodje v ceuilni vrednosti 2845 Diu. Vadij znaša 14.785.66 Din. —Okrajno sodišče v Celju, odd. III.
Dne 22. septembra 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 7 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Če-lie-mesto vi. št. 557 hiša 45.480 Din, vrt 5640 Din. Skupna cenilna vrednost 51.120 Din. Najmanjši ponudek 25.560 Din. Vadii znaša Din 5112. — Okrajno sodišče v Celju, odd, III.
Osrednja bohinjska sirarska zadruga v Bohinjski Bistrici r. z. z o. z. izbrišejo se člani načelstva: Ogrin Franc in Rozman Ivan; vpišejo sc pa člani načelstva: Sodja Janko, posestnik na Bohinjski! Bistrici št. 21, Kavalar Anton, posestnik in župan na Bohinjski Bistrici.
Agrarna zajednica za Dravsko in Savsko banovino v Crenšovcih, Po sklepu občnega zbora dne 29. jun. 1930, so se izpremenila zadružna pravila.
Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o. z. Izbriše se član načelstva Stular Franc; vpiše s? član načelstva Sterle Franjo, čevljar v Ljubljani, Kavškova c. 224.
Agrarna zajednica v Cvetkovcih, r. z. z n. z. Zadružna pravila so se izpremenila.
Hranilnica in posojilnica v Bogojini, r. z. z n. z. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Casar Jožef, Elijaš Jožef, Vogrin Janez in Casar Josip, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: V'ogrin Štefan, posestnik v Bogojini (predsednik), Breznik Janko, kaplan v Bogojini (podpredsednik), Kutassv Evgen, mizar v Bogojini, Smej ložef, posestnik v Bogojini in Bojnec Matjaž, posestnik v Bogojini.
Kmetijsko društvo v Podkorenu, r. z. z o. z. Izbrišejo se člani načelstva: Gregori Janez in Hro-vat Martin; vpišejo se člani načelstva: Pečar Janez, posestnik iz Podkorena št. 67, in Mertelj Janez, posestnik iz Podkorena št. 62.
Mlekarska in sirarska zadruga logaška, r. z. z o. z. v Dolnjem Logatcu. Izbrišejo se člani načelstva: Verbič Jakob, Fortuna Matija, Albert Fr. in Kune Janez; vpišejo se člani: De Gleri Anton ,ml., posestnik v Dol. Logatcu št. 35, Mihevc Ivan st., posestnik, Cevice št. 38, Dolenc Jernej st., posestnik, Gorenja vas št. 6 in Leskovec Valentin, posestnik, Gor. Logatec št. 87.
Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Kranju, r. z. z o. z. (Izprememba pravil.)
Posojilnica v Cerknici, r. z. z n. z. Izbriše se član načelstva Kravanja Milan, vpiše se član načelstva Gnezda Franc, jxisestnik in gostilničar na Uncu št. 10.
Posojilnica v Križevcih. r. z. z n. z. Izbriše se dosedanji član načelstva Franc Osterc, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Anton Slavič, posestnik v Bučečovcih.
Zadruga za izvoz jajc v Št. Jurjti ob j..ž., r. z. z o. z. Izstopili so iz načelstva:'Davila Slavko, Fleck Peter in Lovrek Mijo. Vstopili so v načelstvo: Regvat Ivan, trgovec v Pilštanju, Loschnigg Ivo, trgovec v Rogaški Slatini in Gregorič Izidor, trgovec v Bedekovčini.
Živinorejska zadruga v Velikih Laščah, r. o. p. (Izprememba pravil.)
Nedeljski šport
Predvsem beležimo dve važni zmagi našega prvaku Ilirije, ki jo gostoval te"dnl v Lincu napram Urfahru, drugo-plasiranem klubu gornjeavstrljskega prvenstva. Slutili smo lo že v naprej, kajti Ilirija je zopet v formi, kot je to dokazala teden dni preje v Mariboru. Tudi v Lincu ni jiopusltla in je prvi dan zmagala s 3:4, dočim je drugi dan odpravila nasprotnika z 2:3. Ni to majhen uspeh, kajti prav Urfalir je v zadnjem času povsod zaigral s tolikim uspehom, da je prav resno računati z njegovim šampionatom v Gornji Avstriji. Line pa jc tudi važno športno mesto, kjer vsako nedeljo gostujejo ugledna moštva z Dunaja, Gradca, Nemčije, Češkoslovaške. Navadno pa zapusti vsak gostujoč teani poražen mesto Line, kjer so tla posebno vroča. Toliko višje je torej ceniti uspeh našega prvaka, ki je v obeli tekmah jjrav zasluženo zmagal in zadovoljil tudi publiko s svojim znanjem.
V	Ljubljani pa se je končal zanimiv juniorski turnir. V finalni borbi sta se srečala Ilirija in mariborski Železničar. Obe moštvi sta si bili precej enakovredni, vendar je imela Ilirija majhen plus v fizični premoči. Tako je moral Železničar s 3:2 kapitulirati in pokal SK Ilirije so si definitivno osvojili njeni lastni juniorji. V tolažilni tekmi za posebno darilo pa je zmagal Mars s 3:4 nad sim-piticno Mladiko.
Novi prvorazredni ljubljanski klub Grafika je imel v gosteh celjsko moštvo Olimpa. Zmagali so s 8:1 sicer Ljubljančani, vendar je potek igre izkazal drugo sliko. Grafiki je treba še precej treninga, da bo mogla v jesenskem prvenstvu uspešno nastopati. V predtekmi pa je komb. Svoboda odpravila s 6:2 rezervo Grafike.
V	Mariboru so je posrečilo Rapldu, dn je s 5:4 odpravil renoiniranega tekmeca, Grazer Sporl-klub. Ilupidovci so igrali le za rezultat, niso pa pokazali kakih lepili taktičnih potez.
Zagrebčani so presenečeni nad zinago dunajskega VVacker-a, ki je s 4:1 porazil (iradjanskega. Neuspehi dunajskih profesionalnih klubov so zavedli Zagrebčane, da so celo Waeker-u odpovedali tekmo, ker je bil ta zanje baje jireslab nasprotnik, tako vsaj so [K>ročali dunajski listi. Le vsled intervencije Dunaja se je la tekma vendar vršila in VVacker lo ni bil »preslab nasprotnik«. — Mlada družina Sevnica .je gostovala v Zagrebu napram Con-cordlji v bazenski tekmi in podlegla s katastrofalnim rezultatom 31:2. Zagrebčanke so bile v odlični formi. — Zagrebški llašk je z zmago 3:1 nad Marso-nijo (Bred) definitivno osvojil prvenstvo Z. N.P.
V	Belgradu se je mudilo drugo-plasirano ogrsko moštvo Ferenrvaroša iz Budimpešte. Dočim je BSK prvi dan napram gostom zgubil s 3:0, je bila Jugoslavija poražena drugi dan h 5:2. — Lahka atletika v Belgradu je še jako slaba, tako je jiokazalo zaključeno prvenstvo.
Osječki Gradjanski .ie v Sarajevu zgubil tekmo za pokal J. N. S. napram Sašku s 3:2.
Nogomet Delavski šport. V
v tujini.
Bruslju se je vršil velite med narod nega značaja.
delavski nogometni turnir kajti na njem so sodelovale reprezentance iz Nemčije, Holandske, Anglijo, Francije ler Belgijo. Najprej so Angleži porazili Belgijce z 11:0. Zadnji so jako nesrečno sestavili svoje moštvo, kajti bili so za razred slabši od Angležev. V drugi tekmi so Nemci s 6:1 odpravili Francoze. Nemci pa so dosegli še lepšo zmago nad Holandsko, katero so premagali celo z 8:0. Z neodločnim izidom 2:2 se je končalo potem srečanje med Belgijo in Holandsko. Čudno pač, da so končno Francozi izgubili s 5:1 tudi tekmo napram Be.lgiji. — Obisk je zelo velik in na vsaki tekmi prisostvuje gotovo od V do 25 tisoč gledalcev.
Radio
Bohinj
Podružnico Matere božje v Bitnjah sedaj prenavljajo. Prav je, da se ohranijo take starine — saj je to kot znano najstarejša cerkev v Bohinju — nekdaj sloveča božja pot.
Nov reservoir. Dogradili so nov reservoir s približno 150 kub, metrov v zgornji dolini. Saj pa je bil potreben, zlasti za slučaj suše. Le kje so dobili napis »vodohram«, ki se blesti v zlatih črkah, se radovedno povprašujejo ljudje — tudi neslov-ničarji.
Žal je gotovo temu in onemu letoviščarju, ki nas je zapustil. Je menda pozabil, »da dež za soln-cem mora priti« :— velja tudi narobe. Pa so zadnji zares krasni dnevi še presegli število odišlih tuicev.
PofcaUsstvo. Od srede na četrtek ponoči so v zgornji dolini v neki gostilni sedeli fantje pri vinu pozno v noč. Pa se -oglasi eden: »Ti, K„ ali
z. z
Izbrisala se je nastopna zadruga:
Konjerejska zadruga za okraj Sv. Lenart v Slov Goricah radi končane likvidacije.
Nase dijašivo
Dijaški koledar 1930-31, ki ga letos izda zopet Slovenska dijaška zveza, je že dotiskan in se nahaja v knjigoveznici. Razpošiljati ga pričnemo že ta teden. Vezan bo v modro platno z rdečo obrezo. Obsega 123 strani in ima poleg tega še be-ležnico zadaj. Bo manjši od lanskega, priročneiši. Vsebinsko bo gotovo zrcalo naše današnje mladine; kaže njen duhovni obraz in niego hotenie. Cena koledarčku bo 12 Din (za dijake), 15 Din (za druge). Radi stroškov v tiskarni in knjigoveznici smo bili prisiljeni ceno malo dvigniti. — še enkrat prosimo vse krajevne poverjenike, da pošljejo svoje naslove na: Si. Jug, cand. phil., Akademski dom, MikloltSeva c. 5, Ljubljana, in označijo približno število zahtevanih izvodov.
Programi Radio-Litibflana t
Torek, 26. avgusta. 12.30 Plošče. 13.00 Ča-sovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz danainjih dnevnikov. 18.30 G. Rakuša igra na harmoniko. 19.00 Ga. Sax-Pristovšek poje samospeve. 19,30 Zabavno čtivo, Fr. Lipah. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse)	•
Sreda. 27. avgusta: 12.30 Plošče — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18.30 Tamburaški klub »Krimaši« — 19.30 Ura dobre knjige: Cankarjevi spisi — 20.00 Opera na ploščah — 22.00 Poročila in časovna najx>ved ,
Dragi programi t
Sreda, 27. avgusta:
Belgrad: 12.45 Koncert radio kvarteta — 10.00 Divji zapad Amerike, predava dr. Breznik — 19.30 Koncert radio orkestra — — 20.30 Koncert, judovski komponisti — 21.45 Večerni koncert radio kvarteta — 22.45 Narodne melodije (plošče) — 23.15 Beethoven: IILSimfonija (plošče). — Buda-pest: 12.05 Koncert radio kvarteta — 18.00 Koncert komorne glasbe — 19.20 Recitacije — 19.50 Vokalni iu instrumentalni koncert 21.45 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert — 15.15 Popoldanski koncert — 17.50 Napoleon v SehOnbrunskem gledališču — 20.05 Zabavni večer — 21.20 Mozartove vijolinske sonate
—	22.00 Večerni koncert. — Milan: 17.00 Plošče —19.30 Zabavna glasba — 20.40 Koncert operetne glasbe. — Praga: 12.20 Koncert radio orkestra
—	19.35 Ljudski koncert — 20.30 Komorna glasba —21.10 Ljudski večer. — Langenberg: 17.30 Večerni koncert — 20.00 Koncert. — Rim: 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert — 21.02 Vokalni in instrumentalni koncert. — Katovice: 18.00 Koncert tria — 20.00 Športna poročila — 20.15 Koncert solistov. — M. Ostrava: 11.00 Plošče — 12.20 Koncert 17.00 Konccrt radio orkestra — 21.10 Ljudski večer. —
Poizvedovanja
Izgubila so se zlata očala — stekla obrobljena z roževino — na Kongresnem trgu. Proli nagradi naj se blagovolijo oddati v Janez Trdinovi ulici št. 2, IIL nadstropje (T o m I n e c).
Izgubila se je črna |>elerlna od vrh Mokrice do Kamniške Bistrice. Pošten najditelj naj jo pošlje proti nagradi na naslov Brecelj Franc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
Tipična slika iz Taškenta, glavnega mesta sovjetske republike Azbekistau: na eni strani električna cestna železnica, na drugi pa »ladja puščave« — velblod
Kjer še potujejo z vet Modi
Pekinška kamela je pred stoletji edina omogočila veliko in romantično trgovino med Azijo in Evropo. Kamela je donašala prekrasno kitajsko svilo in atlas, zlati prah in jade. Kljub vsemu tehničnemu napredku je kamela v srednjeazijski trgovini ohranila kot transportno sredstvo svoje prvenstvo; za suhe se-vernokitajske ravni in mongolske puščave predstavlja še danes najneobhodnejše tovorno živinče. Iz Pekinga vodi že dokaj let železniška proga do 30 km oddaljenih premogovnikov, ki oskrbujejo Peking s kurivom. Toda večiua Pekinčanov še danes kupuje premog po velblodskili tovorih, ki tehtajo približno po 500 funtov. Naročiš n. pr. 12 tovorov in na določeni dan se ustavi pred hišo dvanajst s premogom natovorjenih kamel, ki z glasnim krikom protestirajo. ko morajo zaradi razkladanja poklekniti.
Večina pekinških kamel prihaja iz ala-šanskih peščenih planjav. Tri leta spremljajo mladiči svobodno svoje matere v karavanah. Četrto leto pa se tudi zanje začne resno življenje in težko delo. Ko je velblod star sedem let, je na višku svojih moči, in tak se ohrani do 12. leta. Potem se mu zobje tako obrabijo, da ni več sposoben za pašo v puščavi. Tedaj jih pošljejo odnosno prodajo na severnokitaj-ske ravni, odkoder se nikdar več ne povrnejo na domače peščine. Tu, kjer jim nasi-pajo krmo v vreče, morejo vršiti polno delo še do 30. leta starosti.
V svojih najboljših letih koraka velhlod po 3000 kilometrov daleč, po ozemljih, ki so brez poti in docela pusta. Tod in tam se nahajajo vodne jame, za katere ve vsak gonjač. Nekatere proge so posebno težavne. Tako je na pol poti v Turkestan proga, ki zahteva pozimi, ko nastopi oster mraz, izrednega napora od živali. V mestih Kalgan in Kueihua, ki sta od Pekinga oddaljena 130 odnosno 240 km. se meseca februarja zbirajo mnogoštevilne karavane, da odrinejo proti zapadu, to je v Kučengcu, staro mesto, ki predstavlja vrata v Srednjo Azijo. Čim mine najhujša zima, hite proti Turkestanu, da bi do spomladi dosegli tamkajšnje dobre pašnike, kjer bi imele kamele dovolj krme in bi se jeseni zdrave in močne vračale proti Pekingu.
Meseca februarja je Kueihua kakor ulj. Karavane se sestavljajo, tovori urejajo in računi zaključujejo. Gonjači hitro nakupijo še kakih drobnarij, da bodo po 2500 km dolgi poti delali med tovariši zasebne kupčije. Karavana za karavanp odhaja proti Mongoliji. Nekatere se ua poti združijo, da bi se mogle bolje braniti proti roparjem in volkovom ali pa enostavno zaradi družbe. Včasih korači po 1000 kamel v eni sami vrsti po puščavi Gobi; njihovi zvonci se slišijo cele milje daleč. Vsak dan prehodijo svojih 30 do 40 kilometrov. Vsak večer kamele raztovorijo, in ko se živali napasejo, jih privežejo in zastražijo z ljudmi in psi, kajti v Srednji Aziji je še veliko volkov.
Ko so živali opravljene, si gonjač pripravi svoj čaj in skromno večerjo, popuši ob ognju cigareto in zgodaj leže v svojem šotoru k počitku, da more ob jutranjem svitu zopet na pot
Svilo, bombaževino in čajno opeko prenašajo kamele na zapad. Cele tone čajne opeke gre v notranjost Azije. En del gre iz Kalgana čez Urgo v Sibirijo. V velikem delu Mongolije, Tibeta in Sibirije služi čajna opeka kot plačilno sredstvo. Večina tega blaga prihaja od Jangceja. Čajna opeka so v obliki plošč stisnjeni čajni odpadki, posebno čajni prah. Nihče v Aziji ne bo pil vode, če je mo-
goče dobiti košček čajne opeke. Vse, kar potrebuje gonjač, je drobtina čajne opeke in po- | vstalo in sc brez tuje pomoči obleklo, kakor
ščavi Gobi oboli ali se poškoduje, da ne more nadaljevati pf li. Žival ostane prepuščena sama sebi. Gonjač računa na to, da more na čudovit način ozdraveti; če bi jo hotel rešiti bolečin, bi se mu zdelo kakor umor.
Čudežno ozdravljenje mladega dekleta
»Munchener Zeitung'«; poroča o čudežnem ozdravljenju 23!etne Marije Zech iz Bederaua, ki ima enega brata duhovnika, drugi brat pa je v bogoslovju. Dekle je bilo preje zdravo in dobro razvito; pred 17 meseci ji je pa težka klada zmečkala desno roko. Najprej je iskala zdravniško pomoč v Krumbachu; toda roka je bila vedno slabša, prsti so postali trdi, koža je postala modro-rjava in pod pazduho se ji je napravila oteklina. Mes. julija je prišlo dekle k zdravniku v Augsburg, ki je ugotovil gnitje mozga. Sprejeta je bila v tamkajšni Vin-zentinum. Položaj se ji je slabšal; po vsem telesu so se ji napravili tvori. Dne 5. dec. je bila operirana na slepiču, dne 17. so ji izrezali bezgavke in nekaj dni nato odprli nov tvor. Proti koncu juliju letos se je stanje tako poslabšalo, da so zdravniki izjavili, da jc mogoče dekletu ohraniti življenje le s tem, da ji roko odrežejo. Domači zdravnik v Vinzen-tiuu in zdravnik, ki je dekle zdravil, sta določila operacijo na dan 14. avgusta, to je pred-mincli teden. V tem je prifla dekleta obiskat neka gospa iz njenega kraja in ji prinesla relikvijo bi. brata Konrada Parzhamskega. Dekle, ki je zelo pobožno, je začelo nato devet-dnevnico, ki se je končala 12. t. m. V noči na ta dan je dekle zaspalo po velikih bolečinah. Ko se je naslednje jutro zbudilo, je izginila oteklina, tvori so bili zaceljeni, koža zopet docela naravne barve in prsti voljni. Dekle je
soda. v kateri more skuhati čaj.
Na potu proti Rumenemu morju so kamele mnogokrat bogato obložene. Proti vzho-
da ne bi bila nikdar bolna, in 17. t. m. je popolnoma zdrava odšla iz Vinzentina. Slučaj je vzbudil splošno pozornost.
H. D. King, bivši angleški rudniški minister, ki je nedavno s svojo jahto »Islander«, s kalero se je peljal na izlet s svojimi hčerami in prijatelji, ponesrečil. Vihar je vrgel jahto na cornvvallske čeri in jo razbil. Vseh devet oseb je tonilo.
Mesinsha ura
V Mesini bo kmalu dovršena po zadnjem potresu uničena stolnica. Njen 45 metrov visoki zvonik je najvišje mestno poslopje. Ura, ki krasi zvonik, hoče po svoji zapletenosti prekositi oni, na kateri sta ponosna Strassburg in Praga. Na samem vrhu med dvema stebri-čema z zvonovi, ki bodo bili tire, stoji skoro 4 metre visok bronast lev. Vzpel se je na zadnje noge in drži mestno zastavo, ki zopet kaže leva. Malo nižje bo kikiriral bronast 3 metre visok petelin. Poleg vsakega stebriča stoji ženska postava. Kažeta Dino in Klarenzo, zgodovinska dekleta, ki sta zbudila Mesino leta 1282. ponoči, ko je hotel mesto napasti Karel Anžujski. Petelin bo pel trikrat na dan: ob solnčnem vzhodu in zahodu ter opoldne. Lev pa bo migal z repom in rjovel samo opoldne ter s tem sprožil postave v uri sami. Angel.
Polarna tragedija pred 33 leti: Od leve na desno: 1. Inž. August Andree, vodja prvega poleta na severni tečaj, ki je meseca julija 1897. z dvema spremljevalcema brez sledi izginil. — 2. Svobodni balon »Oernen«, s katerim je hotel Andree doseči severni tečaj. — 3. Zemljevid polarnih predelov, kjer je našel smrt inž. Andree s svojima dvema tovarišema. Pšica kaže Beli otok, na katerem so sedaj našli še pojx>lnoma dobro ohranjena Irupla.
du nosijo dragocene kože divjačine in kamen jade. Nedavno je tako prodirala skozi Azijo dolga karavana, ki je nosila sani jade. Vrednost tovorov je znašala na tisoče dolarjev, in da bi mogla karavana neovirano potovati, so prizadeti roparskim poglavarjem v naprej plačali visoko odkupnino. Svoje besede roparski poglavar nikoli ne sne.
Včasih pa karavane ne prineso domov nič drugega nego krste. Če umre v tujini Kitajec, je dolžnost njegovih najbližjih sorodnikov, da spravijo njegovo truplo v domačijo. V Kučengcu v Turkestanu živi mnogo kitajskih trgovcev- Ko kateri umrje, ga začasno pokopljejo in počakajo toliko časa, da umrje še toliko drugih Kitajcev, da se izplača za prenos trupel najeti karavano. Vsaki kameli natovorijo po štiri krste. Vodniki karavan so praznoverju in ne prevzemajo radi takega tovora, toda ker so pristojbine za prenos mrli-čev visoke, se le pečajo tudi s takimi posli.
Praznoverje gonjačev se razteza tudi na živali. Vrednost velblodje kože je enaka plači, ki jo prejme gonjač za pot skozi pol Azije, toda noben gonjač ne usmrti kamele, ki v n\i-
Ob Virjilovi 2000letnici: Levo: Virgilov grob pri Puzzuoliju; desno: Publij Maro Virgil (po starem rezanem drjSgulju).
Mrtvaški otok
Ledolomilec »Sedov«, ki se nahaja na znanstvenem potovanju v severnih polarnih predelih, je na potu skozi Karijsko morje v sibirsko Ledeno morje odkril sredi ledu popolnoma samoten in pust otok, na katerem ni nobenega živega bitja, niti ptičev. Ladja si zaradi plitkega morja ni upala do otoka; zato so odposlali skupino znanstvenikov pod vodstvom Schmidta in Samojloviča peš na otok. Najprej so hoteli živež in instrumente nato-voriti na sani, ki naj bi jih vlekli psi. Toda pokazalo se je, da so se bili psi' med vožnjo preveč odebelili in postali vsled tega leni in nepokorni. Člani skupine so morali težke sani vleči sami. Pot proti otoku je bila nepopisno težavna, ker so bile ledene plošče tako raz-rite in vsevprek nametane, da se je bilo treba za vsak posamezen korak boriti. Vmes so bile nevarne razpoke, pokrite le s tenkim ledom. Solnce se je skrivalo za težkimi oblaki in videti ni bilo ničesar; skupina se je ravnala zgolj po signalih, ki jih je cd časa do časa dajala parna sirena na ledolomilcu. Razen tega je člane mučila bojazen, da jih ne bi nenadoma zalotil vihar, ki bi raztrgal led. Po treh urah nepopisnega napora, ko so bili že vsi na koncu s svojimi močmi, se je slednjič pokazal pred njimi prvi grič gluhega kamenja. To pa še nikakor ni bil otok, marveč po vsej priliki ledenik. Ko so si tu potolažili žejo s stopljenim ledom, so prodirali dalje, skakaje čez ledene klade in plošče, ki so se utegnile vsak hip premakniti, prevrniti v morje. Slednjič je skupina dosegla kopno. Otok je docela pust, zelo dolg in raven. Na njem raste le mnhovje in ni nikjer niti ptice. Prav mrtvaški otok, na katerem vlada večen molk Pol po otoku ovirajo le številne razpoke in grape. Podrobnejše znanstvene podatke objavijo posebna poročila.
— PEOE—
odRlrnnl luko1 In brez sletln „Crem«» Oil*ol" Koblvn si? v lekarnah, ilrogerijnli in parfumerljali. Zalo ttu: »Cosmocheinia. Zagreb, Smičiklasovu Telefon 4S-93
ki z zvitkom kleči pred Marijo, opoldne izgine in pride namesto njega apostol Pavel s štirimi mestnimi pokrovitelji. Pokleknejo pred Marijo, ki jih blagoslovi. Nato vzame apostol Mariji zvitek in zopet izgine do prihodnjega poldneva.
Steklo dekle obgrizlo 15 oseb
Dne 22. t. m. se je pripetil v galaškem pristanišču strašen prizor. Stekel pes je ugriznil mlado dekle, ki pa ni vedela, da je pes stekel in je šla zato svojo pot dalje. Po preteku dveh ur je pa deklo mi ulici nenadoma zbesnelo: kriče je tekla po ulicah. Ko so jo hoteli ljudje ustaviti, je besno grizla in praskala okolu sebe in ranila 15 oseb. Ko so jo slednjič ukrotili, so jo prenesli v bolnišnico, kjer je čez par ur v strašnih bolečinah umrla. Od ogrizenih oseb sta dve v bolnišnici ter je njun položaj skoraj obupen; ostale so odpravili v Pasteurjev zavod.
Dr. Maria Montcssori, ustanoviteljica moderne učne metode v otroških vrtcih, ki obhaja 31. t. m. svojo 60 letnico.
Naš izvoz v juliju
Po pravkar objavljenih podatkih iz Belgrada je znašala v mesecu juliju t. 1. vrednost našega izr voza 513.9 milij. Din (v juniju 1930 508.0, julija •1929 621.3 milij.). Največ smo izvažali sledečih predmetov (v milij. Din); v oklepajih podatki za junij 1930); pšenica 19.5 (42.5). koruza 45.8 (52.3), konoplja 6.2 (10.1), goveda 26.8 (19.7), prašiči 18.8 (19.3), drobnica 12.1 (19.2), sveže meso 13.5 (8.9), jajca 38.8 (43.7), stavbni les 101.5 (109.9), drva 7.5 (6.6), hrast. žel. pragovi 11.2 (15.5), lesni izdelki 7.4 (6.0), cement 13.0 (12.8), baker 49.3 (38.7), svinec 4.5 (2.0), rude in zemlja 20.8 (39.7).
V primeri z julijem lani je naš izvoz nazadoval po količini za 16.5%, po vrednosti pu za 17.3%.
PREMOVANJE KONJ V BELTINCIH.	,
M. Sobota, 24. avgusta. I Vsakoletno konjsko premovanje v Beltincih je za vso Slovensko krajino velik dogodek. Letošnje premovanje je nadkrililo vsa dosedanja. Podalo je jasno spričevalo, da se v Slovenski krajini ne posveča pozornost samo goveji živini, marveč je tudi konjereja na precej visoki stopnji. Udeležba je pokuzala, kako veliko zanimanje je vludalo za ppimovanje. iz vseh krajev krajine je bilo prignani n 135 konj. Nagrajenih je bilo 73 konj in sicer: 14 s priznanicami, 10 z^diplomami, ostali pa z denarno nagrado. Razdeljenih je bilo 10.000 Din. K temu je prispevala banovina 7000 Din. Kmetijska odbora v M. Soboti in D. Lendavi pa 3000 Din. V splošnem je bil uspeh premovanja prav dober. Premovanje se je vršilo prav slovesno. Navzoči so bili: predsednik konjerejskega društva g. Petovar, kmetijski referent g. inž. VVenko, okrajna veterinarja gg. Šerbec in Sok, predsednika kmetijskih odborov gg. inž. Mikuž in župan Titan ter nekaj drugih predstavnikov. Premovanje je za napredek konjereje velikega pomena. Še večjo vzpodbudo pa bi dobili konjereje!, ako bi bili inerodajni krogi v vprašanju nagrad še nekoliko bolj širokogrudni. Več posestnikov je zaslužilo nagrado, a je niso dobili, ker je bilo premalo denarja.
*
Konkurzna stvar Kajieža Antona v Kočevju. Zaradi vpokojitve konkurznega komisarja starešine okrajnega sodišča v Ribnici Mejača Antona, se imenuje na njegovo mesto sodnik okrajnega sodišča v Ribnici dr. Tschinkel Karol.
Odprava konkurza. Prezadolženka Z i p s e r Nika, trgovka v Zalečah (Bled) 16. Konkurz se odpravi, ker je bila razdeljena vsa inasa, po § 139.
Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Gniušek Alojza, trgovca v Mariboru, Glavni trg. št. 6, registrovanega pod firmo Alojz Gniušek v Mariboru, je končano.
Seznam industrije, trgovine in obrti v Sloveniji (Dravska banovina) 1. Ta najnovejša knjiga tovrstno strokovne knnjiževnosti je najmodernejša zbirka ne samo golih naštevanj raznih naslovov, marveč nudi v strokovno razpredeljenih oddelkih industrijcem, trgovcem in obrtnikom dobavne vire sirovin, izdelanega in komercijelnega blaga in pa potrebščine za proizvajanje ali obrtovunje od posameznikov kot poedincev ali v obrtnih skupinah izdelanega blaga. — Posebno se vpošteva v knjigi uvoz in izvoz vseh v poštev prihajajočih pridelkov in izdelkov. Knjiga ni zaključena, marveč se stalno dopolnjuje z dodatnimi izdajami novih in še ne uvrščenih podjetij in s spremembami pri že uvrščenih podjetjih. — Ta živi leksikon naše industrije, trgovine in obrti bo pripomoček onemu, ki išče sirovine in blago za izdelavo, izdelovatelju pa odpira obenem nov krog odjemalcev. To knjigo in vse kompletacije kakor tudi vse tozadevne strokovne trgovske informacije za tu- in inozemstvo, daje Uredništvo Adresarja, Seznama industrije, trgovine in obrti v Sloveniji in drugih trgovsko strokovnih knjig v Domžalah.
Dobave. Ravn. drž. rudnika v Kaknju sprejema do 3. sept. ponudbe za dobavo katrana, barv, vazelina, ključev, žebl.jev ter strokovnih knjig. Ravnateljstvo drž. željezare v Varešu j>a za dobavo mila in zrnate kave. — Ravn. drž. rudnika v Velenju sprejema do 9. sept. ponudbe za dobavo šip, rio 15. sept. pa za dobavo plohov in žičuikov. — VrSile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne S. sept. pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave negašenega apna. dne 10. sept. pa glede dobave opeke; dne 4. sept. pri upravi policije v Zagrebu glede dobave motocikla s prikolico; dne 15. sept. pri upravi drž. monopolov v Belgradu glede doba-ve ovojnega papirja in žarnic, pri ravn. dri. žel. v Subotici glede dobave pisarniških potrebščin, pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobave razne pločevine ter glede oddaje pleskanja železnih mostov.
Prodaje. Dne 15. sept se bo vršila pri upravi policije v Zagrebu javna licitacija za prodajo stare obleke in opreme; pri ravn. drž. žel. v Subotici pa za prodajo starih gumijastih cevi.
Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 31. avg. do 15. sept. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije. Češkoslovaške, llolandije, Francije, Italije, Kanade, Mudjarske, Nemčije, švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosil ne stroje, mlatil niče, čistilnice, slamorez-n/ice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev kot bo na letošnjem vele-sejmu, še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobjlami, motorji in električnim tokom.
Borza
Dne 25. avgusta 1930. DENAR
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji čvrstejši. Promet je bil znaten. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, ostale devize pa je dala Narodna banka.
Ljubljana, (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2270.50 bi., Berlin 1845.50-1348.50 (1347), Bruselj 787.63 bi., Budimpešta 988.62 bi., Curih 1094 40—1097.40 (1005.00), Dunaj 705.33—79853 (796.83), London 274.60 b!.. Newyork 56.17—56.87 (56 27), Pariz 221.79 bi., Praga 166.84-187.64 (167,24). Trst 294.10-296.10 (295.10).
Zagreb. Amsterdam 2266—2272, Budimpešta 987 12—4)00.12, Berlin 1345.50—1348.50, Bruselj 787.68 b!.. Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 795.33-798.33, London 274.20-275, Ne*vyork 56.17-56.B7, Pariz 220.556-222.50, Praga 166.84-167.64, Trst 294.20—296.20. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 604 milij. Din.
Belgrad. Berlin 1345.50—1348.50, Budimpešta 987.12—000.12 Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 705.38 —798.33. London 274.20 -275, Ne\vyoi'k 56.17— 56.87, Pariz 220.79- 222.79, Praga 166.84-167.64, Milan 294.15—296.15.
Curin. Belgrad 8.J2875. Amsterdam 207.20, Atene 6.70, Berlin 122.86, Bruselj 71,85, Budimpešta 90.215, Bukarešt 3.06875, Carigrad 2.445, Dunaj 72.69, London 25-02125, Madrid 56.40, Ne\vyork
V primeri z junijem letos pa je boljši.
Skupno je v prvih 7 mes. t. I. znašal naš izvoz 2,825.000 ton za 8876.3 milij. Din, v prvih 7 mesecih lani pa 2.666.000 ton za 3610.4 milij,, torej se je povečal po količini za 6%, po vrednosti 'pa zu 7.4%.
Razvoj našega izvozu zadnje mesece je bil sledeči (v milij. Din);
Karadorde
(Roman, -napisal Stojan Živadinovič, ilustriral J. šenšin, izšel pri Gezi Kohnu, Belgrad 1930, cir., luksuzna izdaja v kvartu 200 Din, vezana 80 Din. broširana 60 Din, strani 349.)
1. tromes. i>ovpr.
april
maj
junij
julij
1980
542.0
615.8 542.6 508.0
513.9
19*29 436.7 615.4 533.7
580.2
621.3
514.325, Pariz 20.235, Praga 15.2625, Sofija 3.725, Trst 26.945, Varšava 57.70, Kopenhagen 137.95. Stockholm 138.30, Oslo 137.925, Helsingfors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne papirje je bila danes slaba in so tečaji popustili razen dolarskih papirjev, ki so čvrstejši. Promet je bil v promptni škodi, zlasti v Belgradu, tečaj pa je popustil. V .bančnih papirjih beležijo promet po običajnih tečajih delnice Praštedione, Poljo- in Zemaljske banke. Tudi v industrijskih i>apirjih je bil živahnejši promet. Po nespremenjenih tečajih so bile zaključene delnice Slavonije, Brodske tvornice vagonov, nadalje osiješke Sečerane, katere tečaj se je učvrstil na 310. Med paroplovnimi družbami je nadalje čvrsta Dubrovačka, pa brez prometa.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.75 bl„ 1% Bler. pos. 87 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 910 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Sešir 105 den., Ruše 280-300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88—88.50 (88, 87.50, 88), agrari 55—56, vojna škoda ar. 437.5 —438 (438), kasa 437.50—438 (437.50), 9. 437.50— 438, 12. 437—438, 8% Bler. pos. 97.50—97.75, 7% Bler. pos. 86-375—87.875 (86.875), 7% pos. Drž. hip. banke 85.50—86.25. Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36 den., Poljo 56—56.25 (56), Kreditna 96 den., Union 191—193, Jugo 77.50 —78.50, Lj. kred. 122 den., Medjunarod-na 68 den., Narodna 7900 —8050, Obrtna 36 den., Praštediona 910—920 (920), Etno 155—165, Srbska 186—188, Zemaljska 134—135 (133, 134). Industrijske delnice: Nar. šum. 25—26, Guttmann 147.50— 146, Slaveks 59 den., Slavonija 200—202 ( 200), Na-šice 1000—1150, Danica 103—109, Pivara Sar. 170 den., Drava 230—250, Šečerana Osjek 309.50-311 (309, 310), Šečerana Bečkerek 950—1050, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 180 den., Brod. vag. 110-112.50 (110), Union 115—120 (115), Vevče 124—131, Isis 85.42, Ragusea 377.50—395, Oceania 210—225, Jadran. plov. 500 bi., Trboveljska 398—400.
Belgrad. Narodna banka 8000 (10 kom.), 7% inv. pos. 92—92.50, agrari 56—56.75, vojna škoda 451-451.75 (1900 kom.), 9. 454.50 (1400 kom.), 12. " 461—462, Tob. srečke 35 bi., 7% Bler. pos. 89.25 (5000 dol.).
Dunaj. Ppdon.-savska-jadran. 88.70, Wiener Bankverein 18, Creditanstalt 47.40, EscomptegeSel. 159, Živno 91.80, Aussiger Chemische 169, Ruše 35.50, Slavex 7.40, Alpine 24.20, Trboveljska 49.50, Kranj. ind. 41, Leykam 4, Rima Murany 82.75.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 5 vag. hrastovih žaganih drv. Tendenca neizpremenjena.
Povpraševanje je za več vagonov testonov brez teslatov, za več vagonov lipovine. Ponujajo se pa: jelovlna konična roba med 21/20, 26, 26/27, 25 cm, 13, 18, 24, 50 uun, morali (remeljni) 4—6 m, 68/68, 34/68, 78/78, 39/78 mm, bukovi plohi 40 do 100 mm, 2—6 m, med. 28 cm, testoni 20 mm 2.25 m, med. 23 cm.
Žitni trg
Dočim javlja Budimpešta slabejšo tendenco, je pri nas položaj neizpremenjen. Zahteva se: za gornjebačko blago 177.50, Sombor okoL 175, Srho-bran' 180, za koruzo bačko 132.50, ban. 135, oves Novi Sad okol. 135—137.50, slav. 147.50. Nadalje se zahteva za termlnsko blago za tnarec Srbobran 203.50, ban. 202.50, cene zii februar so za 1 'A Din višje. Otrobi kakor tudi črna moka najdejo gladko odjem.
V Ljubljani so notacije neizpremetijeue.
Novi Sad. Pšenica 79/80 kg bač. 173—176, gor-njebač. 175—177.50, ban. Tisa šlep 175—177.50, Bega šlep 170—175, goruieban. 170—172, južnoban. 182.50—165, sr., slav. 78 kg 157.50—160, otrobi bač., sr., ban. 92.50—97.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet 30 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 2 vag. ječmena, 25 vag. koruze, 13 vag. moke. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenica okt. 17-17.33, zaklj. 17.01—17.03, marec. 19—19.08, zaklj. 18.71—18.73, maj 19.24—19.54. rž okt. 10.82—11.15, zaklj. 10.92—10.93, marec 12.05—12.38, zaklj, 12.13-12.15, koruza sept. 16,15 16.30, maj 15.93—16.21, zaklj. 15.93-15-95, transit maj 14—14.20, zaklj. 14—14.10.
Hinelj
Iz Vojvodine poročajo, da so bili v 1'etrovcu prodani prvi stoti novega pridelka in sicer po 35 j Din za kg. V Zatcu še ni prišlo do zaključkov v letošnjem blagu in zalo cene še niso znane. Obiranje nasadov je v polnem teku in so pridelki zelo različni. Ves pridelek cenijo v žateškem okraju 150—160.000 stotov, dočim je bilo lanskega pridelka haliranega 189.000 stotov. Pridelek je najboljše kakovosti. Zveza hmeljarjev v žateškem okolišu poživlja hmeljarje na nadaljno redukcijo nusadov, nadalje da prodajajo le po ceni, ki krije produkcijske stroške. Istotako poživljajo tudi nemške hmeljarske organizacije svoje člane.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Bdv. Saborsky & Co„ Dunaj.) Na prost trg je bilo privedenih 2504 goved, iz Jugoslavije 193. Na kontu-mačnem trgu je bilo 42 goved. Cene: Voli I, 1.65 do 1.80, najboljši 1.90-2, II. 1.55-1.65, III. 1.35 do 1.45, krave I. 1.80—1.50, II. 1.10—1.20, biki 1.10 do 1.40, klavna živina 0.60-0.90. Tendenca je bila zelo počasna. Najboljši voli so padli za 5, ostalo blago za 10, biki pa celo za 15 grošev.
V	zakup se da!
V	mestu Kradujevcu, središče Šumadije, se da za več let v zakup največja, najmodernejša in najbolj znana Pivnica »Talpara«, Pivnica je povsem moderna zgradba z dvorano za kino, z velikim vrtom In ostalimi prostori. Vse je moderno urejeno, Glede pogodbe se je obrniti na lastnika pivnice g. Ljubo Atanavkoviča, Brankov« ulica 1, Kragujevac. Priporoča se našim zanesljivim in sposobnim ljudem, da se zanimajo za zakup te pivnice.
Srbska zgodovina je neusahljivo bogata, tragično prenapolnjena s podvigi vseh vrst in višin, na večini strani herojska in občudovanja vredna, tako da bi malo enakih v vsej svetovni povestnici našel. Nekompromisnost, odpornost, samozavest, stoletna težnja za zlato svobodo so glavne in najsvetlejše njene karakteristike.
Po, mogel bi reči, zlati dobi srbske srednjeveške državne misli, ki pa je le v redkih in časovno kratkih intervalih zavzemala vsaj približno vse srbsko ozemlje, je nastopila s turško invazijo in po žalostnem in usodnem Kosovu težka, suženjska, več ko štiri-sloletna noč,
Srbsko ime je svetlo zagorelo šele začetkom devetnajstega stoletja s »prvim vetankom« (1804). To stoletje je dalo tri može, ki so se visoko dvignili nad ostalo množico, ki so bili za določeni čas luč naroda, ki so mu svetili in kazali pot in ga v drugi dekadi našega stoletja pripeljali do končne in popolne svobode. To so Karadorde, Aleksandar Obrenovič in kralj Peter I. Osvoboditelj.
O teh treh in o njihovih dobah piše g. Živadinovič romansko trilogijo. Prvi del z naslovom »Karadorde« je izšel pred štirinajstimi dnevi. Nadaljnja dva z naslovi po junakih, ki jih opisujeta, izideta po vsej verjetnosti leta 1931.
Karadorde je ena najprivlačnejših osebnosti nove srbske zgodovine. Najprivlačnejša radi svoje za oni čas in razmere široke orijentacije, radi ge-nijalnega poguma in odpornosti, radi obvladanja narodnih mas, radi nepregledne vrste uspelih drznih poizkusov in herojskih dejanj, ki so v logični posledici odgovarjala njegovemu značaju in vrednosti. Mogel bi ga nazvali velikega restavrutorja srbske državne misli. On je od svojega prvega nastopa, ko je kot sin kmečke Šumadije stopil na čelo peščici nezadovoljnih vstašev, dominiral, bil gospodar situacije, prva in zadnja beseda. Tak je ostal do konca, do zahrbtnega napada, ko mu je v radovanjskem gozdu 1. 1817. Vujica Vuličevič v spanju glavo odsekal.
Srbska književnost je do danes na zgodovinskih romanih zelo, zelo revna. Toliko pomembnih in odločilnih obdobij z briljantnimi osebnostmi je še premalo obdelanih ali pa sploh še niso načeta. Karadorda so kot najcentralnejšo osebnost prve polovice 19. stoletja že nekateri porabili. Omenjam Pero Todoroviča, ki je napisal roman o »vo-ždovi« (tako so sodobniki nazivali Karadorda) smrti.
Predno preidem na sam roman, samo par besedi o pisatelju. Stojan Živadinovič zavzema med srbskimi pripovedniki vidno mesto. Rodil se je 1. 1890. v Soko-banji in je poklice žonglersko menjaval. Od prvotnega ladijskega delavca se je preko opernega pevca in časnikarja prelevil v študenta, absolviral v Franciji pravo in je danes v diplomatski službi. Ta pestra razvojna skala je gotovo tudi en od vzrokov njegove izredne knjiž. plodovitosti. Menda ga v zadnjem desetletju ni bilo srbskega lista in revije, v kateri ne bi sodeloval. Nekaj njegovih krajših stvari je pred meseci tudi »Slovenec« v podlistku prinesel. Do danes je v knjigi izdal romane »Do poslednjeg daha« (Knj. Zadruga 1924), »Gospoda Zagonetka« (Narodna knjižnica 1930), v naslovu omenjeni roman in dvoje novelskih knjig (Ispod Ozrena«v »Cvijanovič 1923 »Dogadaji i ljudi«, Kohn 1924). To pa ni niti aleČ vse, kar je napisal. Po raznih revijah in dnevnikih razmetane krajše proze je gotovo še za par knjig. Največ je pisal iz balkanske in svetovne vojne in pa iz kmečkega srbskega življenja. Po smeri bi Živadinoviča opredelil v serijo v podrobnostih že v naturalizem prehajajočih realistov, seveda z amalgamom dvajsetega stoletja. Poudariti pa moram njegovo pohvalno lastnost, ki je posebej med današnjimi mlajšimi pisatelji tako malo cenjena: preprostost, V notranji strukturi dela ko v samem stilu. In preprostosti vedno sledi razumljivost. To o Živadinoviču.
. Karadorde je minijaturni, srbski, po duhu balkanski Napoleon. Morda je ravno to njegova tragika in vzrok končnega neuspeha, ker je živel časovno vzporedno z velikim Bonapartom. Kajti usoda srbske svobode se je odločala ravno v letih, ko je bil Napoleon na višku svojega poleta in je vsekakor metal senco na v onih letih po vsej Evropi po imenu znanega Karadorda. Posebej ver. jetno pa je dejstvo, da bi Rusija kot zaveznica Srbije v drugem deceniju minulega stoletja po vsej verjetnosti drugače pomagala Srbiji v bojih s Turki, da je ni naskočil Napoleon.
Živadinovičev »Karadorde« je v osnovi legen-daričen in mani zgodovinski. Znana stvar je, da velike in popularne osebnosti zelo zgodaj preidejo v legendo in mit. To se je zgodilo tudi s Karador-dem. Ta pot je tudi za umetnika svobodnejša in zato lažja in privlačnejša. Avtor celo v pogovoru (sicer nelogično) pravi, da je »često puta legenda sigurnija od istorije, jer nema suda, nema revizije«. Takoj pa moram pripomniti, da ta njegova legendarizacija Karadorda ni povsem uspela. Zakaj? Kratek odgovor. Legenda nujno zahteva romantike in izumetničenosli. Živadinovič pa je kot realist daleč, daleč od nje.
V romanu sta dva kroga: prvi in glavni, ki jc Karadorde sam z najbližjim okoljem in duhom samozavesti, in drugi, periferijski, kulisni, zalo po potrebi izveden v pretiranost in manj zgodovinski. Oba se med seboj nevidno prepletata, dopolnju-
jeta roman kot tak, ker ga z medsebojno infiltra-cijo poživljata. Nikakor pa zunanja, obodna ljubezenska zgodba med Mladenom in Darinko in Glišo in Milico in ob koncu Mladenovim bratom Nikolo in isto Darinko bitno ne dopolnjuje Karadordevega portreta.
Živadinovič je dal miljejno zadetega Karadorda od 1. 1804. na prvem vstaškem zborovanju v Orašcu blizu Topole do njegove tragične smrti. Posamezna obdobja devetih vojaško aktivnih Ka-radordevih let vstajajo pred nami. Nekateri momenti so zabrisani, posameznosti zamolčane, tu-intam se Živadinovičev roman zdi ko pestro pisana zgodovina in nič več. Mnogo manj važnih in vzporednih dogodkov je avtor samo nakazal. Obširno in impresivno sta podani največji Karador-devi zmagi, na Mišaru in zavzetje Belgrada.
V podajanju zgodovinskega miljeja je pisatelj marsikod zelo uspel. Eden najlepših opisov je vsekakor oni začetkom drugega dela knjige: »Zanese se potom cela zemlja. Zadimiše se vidici. Zatutnja nešto potmulo iz dubine, bez treska, bez nagle rike groma, polako, strpljivo i stalno... Iz gustih šuma, iz zaselaka, iz skrivenih jazbina rajinskih, nikoše mrki ljudi: ogorčeni, mrgodni, opijeni bu-nom i mirisom krvi.« ln podobnih močnih mest je več.
Priznati je treba, da se je pisatelju dovolj posrečilo podajanje celotne slike Srbije onih časov. Živadinovič je z uspehom v besedo prebil in pred nami oživil duh zgodovine. Posebej je zadel milje starega Belgrada.
Manj pa me je navdušilo njegovo podajanje postranskih osebnosti. Dočim so one zgodovinske (Čarapovič, Glavaš, Nenadovič, Leontijc) še nekam življenjske in prepričevalne, so zamišljene (Nikola, Gliša, Mladen itd) razen demonske Stane psihološko premalo poglobljene, tako da včasih izgledajo naivne. Obenem pa moram priznati, da je Karadorde sam podan zelo dramatično. Čudno sploh, da se nihče ne spravi na hvaležno snov in ne napiše globoke tragedije. Po materijalu bi bila pretresljivejša od Shakespearejevega »Macbetha«.
Na več mestih jasno izstopa Živadinovičeva ljubezen do prestroge ponazoritve telesnosti (ne mislim v prenesenem pomenu) in teatraličnega, tolikokrat naravnost neestetskega širokega podajanja morda celo iskanih grozodejstev, obglavljanj itd. Morda se te stvari dajo opravičiti; vendar so za kulturnega človeka predrzno in preveč samozavestno komponirane.
Škoda, da ni o Filipu Višnjiču, tem genijal-nem narodnem pevcu in guslarju, več besede. Kot Karadordev sodobnik in pesniški popularizator bi gotoyo zaslužil širšo pozornost.
Trdim, da je Živadinovič preveč idealiziral Karadorda, da ga je podal enostransko, preveč po svoje. To se da s stališča koncepcije romana opravičiti. Vendar bi bilo želeti par slik iz »vod-ževe« burne mladosti.
Dušan S. Nikolajevič po pravici zamerja avtorju, zakaj v romanu »ni izdelal scene, ki naj bi bila obenem tableau naš, naših šumadijskih zborovanj«. (Pravda, št. 212.)
Kamenica je bila Karadordeva propast. Kruta in fatalna. Ko registralno se da poslej slediti gradacija njegovega padca.
Med najboljšimi scenami je konec v: Epilogu. Starec — Karadorde je oslabel, narod jc začel'iti svojo pot, svobode je bilo konec. Fatalni Vujioa Vuličevič je po Miloševem (Obrenovič) naročilu iz zasede v Radovanju s sekiro ubil Karadorda. Tik pred umorom mu neki glas govori težko obsodbo: »Nečeš umreti, dok te na volujskim kolima ne budu nosili od manastira do manastira, da se busaš (trkaš) na prsa, da okupljenom narodu na saborima priznaš grehove i da s polovinom duše u grlu tražiš da ti oproste i da se mole za tebe.«
Tako je končal veliki Karadorde, oče »prvega vstavka«, ki je »biblija srbske slobode« in ki je vladal »naroda radi«.
Živadinovičev zadnji roman bi registriral kot enega najuspelejših po prevratu pri nas Toliko poleta ni pokazal avtor doslej še v nobenem svojem delu.
Nadaljnjih dveh zvezkov, ki bosta zopet vsak zase celota, nestrpno pričakujem.
Upam, da bo »Karadjordje« tudi v Sloveniji našel svoi krog čitateljev. Če katera srbska knjiga, ki je izšla v letošnjem letu, to zasluži, zasluži v prvi vrsti on.
Belgrad, 21. avg. 1930.	Tone Potokar.
Najboljše tamburice
Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja z jamstvom stara tovarna tamburic
STJEPAN M.OILC Slsak, 51, Hrvatska
Cenik tamburic pošljem na zahtevo zantoni. Odlikovan z dvema zlatima kolajnama

Marija Živič roj. Perles naznanja v svojem imenu, v imenu svojih otrok Ivota in Renate in ostalih sorodnikov pretužno vest, :ia je njen iskrenoljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
v	nr • * v
Ivo Ztvtc
podpolkovnik v pok.
po kratki, mučni bolezni, dne 23. t. m. na Dunaju umrl.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnega so se položili istotam k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1930.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka beseda SO par.,
Najmanjši oglas . >: 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
tlužbodobe
Pridno služkinjo
ki ima veselje do kuhe, išče manjša družina. — Dvofakova 3/1, desno.
Učenke
za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš. Ljubljana, Dalmatinova ul. 13.
———————■ I
Vajenca	1
za čevljarsko stroko lakoj sprejme Luka Zupan, p. Križe, Pristava 22.
Učenca ali učenko
s predpisano šolsko izobrazbo sprejme Kham Fr,, Miklošičeva cesta 8.
Stavbni tehnik
dobro verziran se sprejme. Nastop takoj. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 9651.
Samostojna kuharica
se sprejme k majhni družini takoj. - Naslov v oglasnem oddelku »Slov.« pod št. -9637.
Samostoj. gospodinja
dobi službo v župnišču na deželi. - Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 9503.
Vajenec
poštenih staršev, ki ima res veselje do trgovine, se spreme v trgovino z meš. blagom v Ljubljani. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9315.
Sprejme se
več dobrih kolarskih ali mizarskih pomočnikov za izdelovanje avtokaroserij. J. Peterca, Koseze, Ljubljana VII.
Varuhinjo
|c otrokom se išče v starosti 40 let. Imeti mora letna spričevala. Vpraša se: Dalmatinova ulica 15.
Kuharica
poštena, vajena preproste kuhe, dobi takoj dobro mesto v gostilni večjega kraja Gorenjske. Tudi začetnice niso izvzete. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 9619.
Kovaški pomočnik
se sprejme po možnosti s podkovsko šolo. Prednost ima tak, ki bi znal izdelovati boljše stvari. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Sprejmejo se le resni in trezni reflektantje, v primerni starosti. Nastop 15. septembra. Naslov se iz ve v upravi »Slov.« št. 9639 v Ljubljani in Mariboru.
Prikrojevalka moškega perila
samo res prvovrstna moč se takoj sprejme proti dobri plači. Naslov pove uprava »Slov.« št. 9208.
Kontoristinjo
zmožno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja, išče tovarna v Celju, - Ponudbe je poslati na podružnico Slovenca v Celju.
mi
Upokojen častnik
išče službo. Ponudbe pod »Agilen« upravi »Slov.«
ce
Zastopnike
za vse večje kraje sprejema Narodna štedionica i založni zavod d. d., fili-jala Beograd, Kralja Milana ulica 13/1. Siguren mesečni zaslužek najmanj 4500 Din. Zaželjen kapital od 1200 Din.
Stanovanja
Akademik
nujne podpore potreben, išče pisarniško ali kakršnokoli drugo službo. -Ponudbe pod »Skupen in vesten« upravi »Slov.«
Trgovski pomočnik
mešane stroke, zmožen šoliranja, želi premeniti sedanjo službo vsled viš. izobrazbe, s 15. septembrom, - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9554.
Absolventinja
tečaja za otroško vrtna-rico z maturo, išče primerne službe, - Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 49/9569.
Staroupokojcnec
po poklicu trg. pomočnik, zdrav, prosi dobrosrčne ljudi primernega zaposle-nja kot paznik, vratar, skladiščnik, hišnik ali podobno. Zmožen tudi nemščine in italijanščine. -Naslov pod »Obupno stanje« št. 9648 pove uprava »Slovenca«.
Krožna žaga
na električni pogon naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9476.
Naprodaj
1 vagon parjene buko-vine od 30 cm naprej, neobrobljeno blago. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9568.
Stroj
za izdelovanje cementne opeke se proda. Cena po dogovoru. — Poizve sc pri Francu Turk, Bršljin pri Novem mestu.
Šolske knjige
za L razred srednje tehnične šole (strojni oddelek) naprodaj. Naslov v oglas, oddelku Slovenca pod št. 9640.
Solnčno stanovanje
3 sob, pritiklin, komfort, II. nadstr., neposredno poleg sodišča, ugodna le-
ga za pisarno, posebno j Avtotaksi koncesijo odvetnika, prosto takoj I	'
it I. IX. Vprašanja na ' za Ljubljano, oddam. -~ "	Naslov v upravi »Slov.«
pod št. 9638.
I
Kupimo
Mizarske skobelnike
kupim. - Jurij Pollak, strojno mizarstvo, Kranj.
Vsakovrstno
zlato kopniš
po najvišjih cenab ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Talarje
birete, šemisete za vele-častito duhovščino ter obleke za gospode izdeluje in se priporoča Fran Himmelreich, kroj. mojster, Pred škofijo št. 9.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. > Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovlč, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Javna dražba
prostovoljna - starega pohištva in različnih hišnih predmetov se vrši v sredo dne 27. avgusta ob 9 dopoldne. Ambrožev trg št. 1, I. nadstr., Ljublj.
upravo pod »Rabim prostore« št. 9421,
blizu f ga Z:
deželi
i postaje (pro-most— Zagreb
Dva prostora
velika, svetla, pripravna za skladišče ali delavni-ali Maribor) — i š č e m J co, oddam v bližini kolo-opremljeno sobico. - Po- 1 dvora. Vprašati pri Jugo-nudbe mesečne najemni-1 Radiator — Kolodvorska
ne pod »Pripravno« upravi »Slovenca«, Ljubljana, do 5. septembra.
ulica 18.
Laško!
Proda se hiša z zemljiščem ali brez. - Naslov: Schmidlin, Laško.
Načrte in proračune
Lokal
na najprometnejši cesti na Jesenicah oddam takoj za pisarno, trgovino ali kaj drugega. Naslov v upravi lista pod 9592.
Pianino
»
Šoferska šola
I. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana. Dunaisks c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje
Učno mesto
pri krojaškem mojstru v novvmeški okolici se išče za 17 letnega fanta iz krščanske hiše s predpisano šolsko izobrazbo. -Mici Kump, Cerovec pri Toplicah, Dolenjsko.
lailužek
Tovarna kotlov
sprejme podeželske zastopnike. - Ponudbe pod »Visoka provizija« upravi »Slovenca«.
za zgradbe izvršuje Teh-, ceno naprodaj. - Naslov nični biro »Tehna«, Ljub- v upravi »Slov.« št. 9652. ljana, Mestni trg št. 25/1. - Zahtevajte poset inže-njerja-arhitekta.
Orgle,
_ harmonije, piščali in ven-
Posestvo na Polzeli , ^cenejc^Anton DderS je pod ugodnimi pogoji izdelovatelj orgel, Radov-naprodaj. Isto obstoji iz'.	Ijica.
stanovanjske hiše, večje • -
delavnice, pripravne za I	f
obrt, osobito mizarsko, ™wl,wl » prilično 3 oralov njiv in 1 in pol urala gozda, vse v neposredni bližini ko- , lodvora. - Pojasnila daje Mestna hranilnica v Mariboru.
Podpisani izjavljam,
da sem ozdravel in zopet delam, ter prevze-mem vsa stavbna in pohištvena dela. Delo dobro in solidno. Jernej Sitar, mizar, Šmihel pri Novem mestu.
Za svojega
oddamo 11 letnega zdravega dečka, zelo prikup-ljive zunanjosti in dobro razvitega. V poštev pride Ie vzgledno krščanska hiša. - Naslove sprejema uprava »Slovenca« pod šifro: »Karitas«.
PSenltno moho
najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
Svetov, znane originalne
ff a š e in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič, Maribor: Kari Lotz in Pinter & Lenard. — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10.
ta
MJHOS OLriAraj kJLu
MUJClMIOSC,
oa. »lAHoitfi, v
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriproitejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki Iranko. „TR1 BUNA" F. B. h., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4.
AutomoDilisfi!
Pozor!
Prodamo
III.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95.
Pozor čevljarji začetniki!
Zaradi smrti lastnika se proda kompletno čevljarsko orodje z različnimi potrebščinami dne t. IX. v Kranju pri g. Hinku Cigliču. Informacije pri njem ali pri Antonu Ko-šenina, Šmartno ob Paki.
Špecijalna delavnica za tapeciranje in „duco<l ličanje automobilov
MARTIN MALI - Domžale
Točna izvršitev!
Solidne cenel
HRANILNICA IN POSOJILNICA V SMARTNEM PRI LITIJI naznanja, da je dne 24. avgusta umrl gospod
Franc Sirk
dolgoletni in zaslužni član načelstva, posestnik v Lupinci.
Pogreb se bo vršil dne 26. avgusta ob pol 8 na Libergi. Šmartno pri Litiji, dne 25. agusta 1930.
<Wkmr OKesse
od 7. do 13. sept. 1930 (Rotunda do 14. sept.)
POSEBNE PRIREDITVE: Modni salon kožuhovine / Sejem za čevlje in usnje / Sejem pohištva / Reklamni sejem Razstava »Christliche Kunst«
MEDNARODNA RADIO-RAZSTAVA
Sejem železnega in patentiranega pohištva Moderna pisarniška oprema / Razstava živil in nasladil / Stavbni in sejem za zgradbe cest / Tehnične novosti in iznajdbe / Francoska, grška in indijska kolektivna razstava Poljedelska in gozdarska razstava s 111. avstrijskim živalskim sejmom. Brez vizuma! S semsko izkaznico in potnim Ustom prestop avstrijske meje prost / Madžarski tranzitni vizum se izda proti predložitvi sejmske izkaznice na meji / Znatne ugodnosti glede voznih cen na jugslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, po Donavi, na Jadranskem morju, kako tudi v zračnem prometu / Pojasnila vseh vrst. kakor tudi sejmske izkaznice (po 50 Din) se dobe pri
wiener msst a. (i., mm vii
kakor tudi za časa jesenskega sejma v Leipzigu pri informacijskem uradu v Leipzigu, Avstrijski sejmski urad, ter pri častnih zastopstvih v
Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska c. 31 Josip Zidar, Dunajska ccsta 31 ., Zveza za tujski promet v Sloveniji Dunajska cesta 1
KOT VIŠEK SEJMA
priredi
MODNA PALAČA jULIUS KRUPNIK
Dunaj VIL, Kaiserstr. 115 dne 10. septembra 1930 ob pol 8. uri zvečer grandiozno
MODNO HEV5JO
v veliki dunajski koncertni dvorani Prostori naj se zagotove brzojavno!
J.Maček
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih
najcenejši.
Mohorebe
kupujem in prosim ponudbe. — Willi Nuthmann, Grossmarkthalle, Dortmund (Deutschland). Tele-grammc: Nuthmann Grossmarkt, Dortmund.
Pozor!
Gradbeni mojstri! — Interesenti!
ORcreg 50 od% t. ceneje
Okrog 60 m:) gradbeni les 50 m3 deske 18 mm 20 m:i desk 25 mm 40 m3 desk 40 mm Informacije se dobijo do 1. septembra t. 1. pri gosp. A. Fornbacher v Kočevju.
Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Prešerna
zbrano delo
Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55-— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
111=111=
15*1*!
so »woS
"B 8^.38
sSHs oSo i-gaioo
3.23.§ -f*
1/3 CQ « T, T
*	,.=>0S ~0
•• t —
S
•	» S SSi
a d o , £
i1!15*
* »i co
3	N >
.5	i -
o
»	bn
sS
Rumeni gusarji
53
i>*m >
1 —Z oUi S*1 a
•So S - 3
'Ji.
> n
JOČ5 * I
MIEIIIE
(Sodobna zgodba.)
Mihael je hitel s Hi Fojem k veznim vratom, odrinil zapah ter zapovedal z dvignjeno roko mali gruči Kitajccv, ki so se gnetli ob vratih, naj mirujejo. Nato jim je Hi Fo v njegovem imenu razložil, kaj sc je zgodilo. Ko jim je povedal, da leži zloglasni Ming Vang Tang v lastni hiši zvezan, so vaščani z glasnimi vzkliki pokazali svoje veselje.
Prihitelo je še nekaj mož. Tako je zdaj gruča štela nad dvajset oseb. Mihael pa je četo Kitajcev kar najbolje izrabil; razložil je Hi Foju, naj bi vaščani šli stražit zadnjo stran hiše, kjer naj bi zgrabili in zvezali vsakega gusarja, ki bi se hotel izmuzniti. S palicami in poljskim orodjem oboroženi možje so odhiteli izpolnit povelje, le šest najbolj čvrstih je Mihael pridržal za neko drugo nalogo.
Vzel jih je s seboj v hišo, kjer so stopili skozi Vangovo sobo v predsobo, kjer je bila zaloga pušk. Tu jih je oborožil s puškami bolj za strah kot za rabo, ter jih peljal za hišo, kamor so se bili umaknili gusarji, ko so videli, da jim je v vsaki drugi smeri i pot zaprta. Tam so se zaklenili v veliko sobo.
Ehoj, Tim! zakliče Mihael. Potrebujem vas! Pustite svojega jetnika za nekaj minut!
Brodar se je prikazal na hodniku s svojim drogom v roki in vprašal: Kaj bomo pa zdaj, gospod?«
. Vangovi ljudje so se zaklenili v tole sobo. Ne smemo jih pustiti kar tako, moramo jih ujeti. Ker pa bi nas gotovo ne ubogali, ako jim zapovemo, naj vrata odpro, bo, mislim, najbolje, ako jih uderetc.«
»Kot bi trenil, gospod.;:
Tim se jo uprl z rameni ob lesovje in ga vrgel v sobo kakor da bi bil zlomil vžigalico. Mimo ušesa mu je priletel nož in se zasadil v nasprotno steno.
Tim pa se je vrgel na tolpo, pograbil najbližnjega gusarja ter ga potegnil iz gruče. Gusarji so kakor val planili naprej in se pripravili na spopad; ves pogum pa jim je vzel pogled na tega kitastega brodarja, ki je gusarje premetaval kakor igračo. Ko je pa še Hi Fo s svojim glasom prevpil ves strašni dirindaj in j zakričal, da je njihov glavar ujet in so na hodniku videli Mihaela in okrog njega zbrane vaščane, jim i je pa srce upadlo popolnoma, dasi morda sicer niso ! bili bojazljivci.
»Tim, zdaj pa potegnite vsakega lepo počasi iz sobe, reče Mihael, »preiščite vsakogar, če ima orožje in ga izročite Hi Foju in njegovim prijateljem, ki naj ga zvežejo, da bodo delali svojemu mojstru družbo.«
Posrečilo se mu je tudi Hi Foju dopovedati, kaj jo njegova naloga. Dva moža naj pošlje v sosedne iiišo po vrvi iz trave. Ko so se vrnili, se je spravil Tim na delo. Moža za možem je potegnil iz gruče, ga hitro preko obleke pretipal, če ima orožje, nato pa ga predal Hi Foju in njegovim prijateljem, ki so mu zvezali roke in noge.
Mihael pa ni čakal, da bi Tim svoj posel dovršil. Skrbelo ga je namreč, kako se neki Lovretu godi v Budžakovi hiši; ko je videl, kako so že kakih osem j ali devet gusarjev razorožili in se je prepričal, da z ostalimi — bilo jih je še kakih šest — lahko opravi. ! Tim sam jc rekel: »Tim, delajte s Hi Fojem in njegovimi prijatelji kar dalje! Jaz grem pogledat, kako i gre kaj mojemu bratu.«
Siva jutranja svetloba se je bila kot tat prikradla v vas. Ko je Mihael stopil iz hiše, je zapazil, da je bila vsa pokonci. Možje, žene in otroci so kar v trumah drli proti hiši, ki jo jc zadnjič imel zasedeno Budžak, in gneča je bila tolikšna, da Mihael sprva niti videti ni mogel, kaj jih tako zelo zanima.
Tedaj pa se je množica začela premikati proti njemu in zapazil je sredi nje Lovrcta s Čcngom in
Eh Sangom, ki so gnali tolpo gusarjev.
»Dobro srečo!« zakliče Mihael, ko se srečata z bratom. »Ali ste imeli mnogo truda?«
»Prav malo. Vezna vrata smo udrli ter Dlanili nanje, ko so spali; samo štirje so igrali fan-tan. Še preden so ,mogli spoznati, za kaj prav za prav gre, smo jim vzeli njihovo orožje in strašno so bili presenečeni, ko so nas zagledali. Zato so se kar brez upora vdali.«
»Ali ste vse zajeli?«
: Eden ali dva sta nam pri zadnjih vratih ušla, pa Čeng je poslal nekaj vaščanov, da ju ujamejo.«
»Škoda, da jih ni poslal več. Ujeti moramo vse. Ne bo namreč dobro, ako nam tudi samo eden uide in sporoči o tem spopadu v trdnjavo. Doslej smo imeli res čudovito srečo, a meni se že začenja v glavi vrtetil Padel nam jc v roke sam Ming Vang Tang in kakšna dvajsetorica njegovih ljudi, a kdo za božjo voljo naj mi pove, kaj naj z njimi počnemo?«
40. Treba se je nemudoma odločiti.
Predstavljajmo si zdaj položaj v mali kitajski vasi! Dva Holandca s Timom in tremi kitajskimi prijatelji sta stopila na vrat proslulemu gusarskemu poglavarju in več ko dvajsetorici njegovih ljudi, in sicer skoraj v neposredni bližini njegove lastne trdnjave, kjer je bila utegnila biti lahko prav močna posadka, na drugi strani pa jo grozila nevarnost, da se vsak hip vrno brodovje s stotinami gusarjev! Vaščani, ki jih je bilo petdeset ali k večjemu šestdeset vseh sku-paij, so bili miroljubni kmetje, ki so si jih bili gusarji podvrgli in jih prisilili, da so jim služili; vsi iz sebe so bili veselja, da se morda vendarle enkrat rešijo njihovega jarma. To je bilo pa tudi vse; kajti sami niso mogli kaj prida storiti, niti da si svobodo priborijo, niti da si jo v bodoče zavarujejo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ceč.
Izdajatelj: Ivan Kakovce.
'Irednik: Franc Krcmžar.