Stane:
Za celo lelo.....K 20 —
za pol leta......«   10 —
za Cetrt leta.....«    5'—
za  1 mesec......«    1'70
Posamezna Stevilka 60 vin.
UredniStyo   in   upravniStvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovzu), pritliCje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Nekaj o ureditvi valute. !
Štev.  1
Ptuj, 4. januarja 1920
II. letnik
Drzavni kancelar Goschen je rekel ne-koc, da spadajo valuta, religija in ljubezen v wsto onih problemov cloveStva, ki jih ne bo mogoce nikdar reSiti do kraja. Nad GO0O strokovnih in nestrokovnih piscev se je v ladnjem stoletju pccalo a praSanjem denar-ne vrednote in vendar kolika negotovost v tozadevnih ukrepih raznih viad !
V Jugoslaviji imamo v valutnem oziru nekaj posebnega. Ujedinjeni smo v enotno drzavno telo in vendar tvori ta politicna enota dva gosdodarska teritorija, na katerih imamo dve razlifini valuti, ki ju loci nepre-stopna stena menienega kurza. V easu, ko je mogoce doseci najviSjo produktivnost na-rodnega gospodarstva le potom intenzivnega roSirjenja gospodarskega teritorija, je go-spodarski promet med Srbijo in ostalimi po-krajinami Jugoslavije podvrzen neprestanemu in neverjetnemu kolebanju menienega kurza. Ta nestalnost onemogoca trgovcu in indu-strijeu vsakrSno kalkulacijo.
Ljudstvo zahteva izenacenje valute. PraSanje jo le, na kaki podlagi naj se izvrsi prehod od stare valute na novo. Ce se misli posploSiti dinarska vrednost, kronska pa od-praviti, ali naj se vzame za podlago kupna moe, kakrsno imata dinar in krona doma, ali nestaini meni&ni kurz ? Znano je, da ima
dinav v Srbiji približno isto kupno moč, kakor krona v Sloveniji. Če bi se pa vzel za podlago valutnega preustroja belgrajski borzni kurz, bi Hrvatska in Slovenija toliko Časa gubila na denarni vrednosti, da bi se v Srbiji cona vseh produktov prilagodila zakonito določeni višji kupni moči dinarjevi, to je, da bi se za 1 dinar v Srbiji dobilo približno Štirikrat toliko, kakor danes. V istem razmerju bi seveda v Sloveniji in Hrvatski vsled padca denarne vrednosti cene produktom rastle. Če znaša danes dnevnica recimo 40 K, in bi se dinar v razmerju 1 : 4 posplošil, je jasno, da bi dnevnica po uvedli dinarske vrednosti znašala 40 dinarjev. Saj uvedba dinarja ne znači drugega, kakor [da se v momentu nastopa nove valute gotovo število kron izenači enemu dinarju. Po zamenjavi krone za dinar bi bilo v državi ravno toliko denarja, kakor do zdaj.
To bi bilo isto, kakor če bi n. pr. dve-, deset-, dvajsetkronske bankovce zamenjali vse za stokronske. Nižjo enote bi zginile, končna svota pa bi po izmenjavi ostala ista.
Znižanje cen v Sloveniji in Hrvatski s tem nikakor ni v zvezi, če se hoče doseči to, je treba radikalnega sredstva premoženjske oddaje in visoke davščine od premoženjskega prirastka, da se omeji s tem ogromna cirkulacija banknot. Še le po tej radikalni operaciji naj bi se izvedla dinarska valuta in sicer v razmerju faktične kupne moči dinarja in krone, ne gleda na inozemske valute.