Obudimo si spomin
. . . naleto 1939, koje bilovse bolj jasno, da je svetovni spopad neizbežen, ko je fašizem že začel svoj osvajalni pohod, zaznamu-jemo v zgodovini Komunistične partije Jugoslavije dva zelo po-membna dogodka: konstituira-nje Centralnega komiteja KPJ v Bohinjski Bistrici od 15. - 18. marca in državno posvetovanje vodilnega kadra KPJ v noči od 9. do 10. junij v hiši Mihe Novaka v Tacnu.
Posvetovanje v Tacnu vredno-timo kot nadaljevanje zasedanja CK KPJ v Bohinjski Bistrici, saj je gradivo, ki so ga tam obravna-vali in pripravili, tu dobilo svojo široko potrditev. Samo od zase-danja v Bohinjski Bistrici do po-svetovanja v Tacnu se je CK se-stal trikrat, kar kaže, kako teme-ljito je bilo pripravljeno to po-svetovanje.
Posvetovanja se je udeležilo 31 udeležencev - dva gosta in 29 delegatov iz vseh pokrajinskih in nacionalnih partijskih organiza-cij, to je iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Vojvodine. Prisotni niso bili delegati iz Dalmacije in Makedonije. Posvetovanje je vo-dil Miha Marinko, poleg njega pa je iz Slovenije prisostvovalo še šest komunistov. Edvard Kar-delj, Tone Tomšič, LukaLesko-šek, Stane Žaga, Slavko Šlander in Miloš Zidanšek.
Na posvetovanju so bili pre-brani štirje referati. Josip Broz--Tito je v svojem referatu »Sta-nje v partiji«, ki je bil istočasno tudi glavni referat, razpravljal o problematiki odnosa med le-galnim in ilegalnim delom v par-tiji, o vključevanju žensk v KPJ — pri tem je poudaril, da je obli-kovanje ženskih partijskih ka-drov ena najpomembnejših orga-nizacijskih nalog, o teoretičnem in politično vzgojnem delu, o disciplim v stranki in o nujnosti politične budnosti.
Edvard Kardelj je svoj referat posvetil zunanjemu in notranje-mu političnemu položaju. V njem je predvsem razsvetlil interese imperialističnih sil v pri-meru Češkoslovaške in usmerja-nje nemškega fašizma v konfron-tacijo s Sovjetsko zvezo, pri no-tranjem položaju pa je spregovo-ril o strankarski politiki Jugoslo-vanske radikalne zajednice.
Poleg Tita in Kardelja so svoje referate brali še Ivo Lola-Ribar o SKOJ in Franc Leskošek-Luka ter Aleksander Rankovič o sin-dikalnem delu.
V referatih in razpravah, ki so sledile, je bila osvetljena splošna orientacija KPJ glede notranjega in zunanjega političnega položa-ja; podana je bila analiza o sta-nju v partiji in ocena celotnega potenciala revolucionarnih sil v Jugoslaviji.
Znova je bilo tudi odločno ob-sojeno vsakršno frakcionaštvo in grupaštvo v partiji. Sprejeta je bila resolucija o nalogah pri vo-denju oziroma nadaljnji idejni krepitvi partijske organizacije.
Pri tem je bil poudarjen pred-vsem pomen boja za širjenje par-tijskih vrst in njihovo enotnost ter potreba pritegniti kar največ deiavcev, kmetov in napredne inteligence ter drugih demokra-tično usmerjenih ljudi v delo par-tije.
Sadovi posvetovanja so bili kmalu vidni v vsej KPJ. Obnov-ljene so bile mnoge prej razbite partijske celice in ustanovljene nove tam, kjer jih še ni bilo, sklicanih je bilo mnogo konfe-renc, da bi neposredno pripravili članstvo KPJ na dogodke, ki so sledili.
Tehnične priprave za konfe-renco je vodil Franc Leskošek-Luka, pomagali pa so mu Ivan Novak, Miha Novak in Mile Smolinsky. Ti so svoje delo tako vestno in dobro opravili, da po-svetovanja policija ni odkrila niti takrat, niti ni zanj izvedela kas-neje, čeprav je bilo zelo po-metnbno, saj so se prvič po dol-gih letih zbrali vodilni jugoslo-vanski komunisti v tolikšnem številu in ob popolni enotnosti v najbistvenejših stališčih.