Prvih osemdeset let zaslužnega profesorja Janeza Strnada
Letos praznuje osemdesetletnico prof. dr. Janez Strnad, ki je pou~eval fiziko 1 ali fiziko 2; ve~ji del fizikov med bralci Vakuumista smo spoznavali zagate sodobne znanosti v njegovih klopeh. Ob tej priložnost se spominjamo zaslug zaslužnega profesorja Strnada.
[tudij in raziskovalno delo
Strnad je bil eden najboljših študentov Antona Kuhlja (* 11. 11. 1902, Op~ine pri Trstu; t 31. 7. 1980, Ljubljana). Legenda pravi, da Kuhlju predavanja mehanike sploh niso prav stekla ~e Strnada ni bilo v prvih klopeh predavalnice.
Strnad je diplomiral leta 1957 pri Antonu Peter-linu; njegova diploma je bila po svoje nadaljevanje diplome drugega pomembnega pisca slovenskih fizikalnih u~benikov, Rudolfa Kladnika (* 1933; t 1995). Medtem ko je Kladnik za Peterlina sestavil diplomo o reaktorski fiziki »Dvogrupni preračun reaktorskih sistemov s homogenim jedrom«, je Strnad leto pozneje nadaljeval s podobnim delom »Dvo-grupna aproksimacija pri difuziji nevtronov v reflektorju«. Istega leta kot Strnad sta pri Peterlinu diplomirala tudi Robert Blinc (* 1933; t 2011) ter telovadec in fizik Jože Pahor (* 1933), ki pa sta se raziskovalno usmerila drugam. Naslednje leto je pri Peterlinu zagovarjal diplomo drugi bodo~i visokošolski profesor fizike Franc Cvelbar (* 1932) o predelavi nevtronskega generatorja in umeritev pridelka nevtronov. Jedrska fizika je bila njega dni pa~ edina zveli~avna pot slovenskih fizikov, ~eravno sta Peterlin in Blinc vsak po svoje plavala proti toku v fiziko trdne snovi.
Strnad je doktoriral 29. 6. 1963/18. 2. 19641 pri Bogdanu Povhu (* 20. 8. 1932, Beograd) oziroma pri izrednem profesorju Zavoda za teoreti~no fiziko Prirodoslovno-matemati~ne fakultete v Zagrebu Gaju Alaga (* 1924; t 1988); enako je storil tudi Marko Vakselj (* 1932).2 Svoja doktorata sta opravila že potem, ko je Osredkar prevzel vodenje Instituta »Jožef Stefan« in navezal stike z A. Peterlinom v ZDA. Alaga je bil u~enec Peterlinovega prijatelja Ivana Supeka: po Peterlinovem nenadnem odhodu pa je bilo pa~ nekaj ~asa treba iskati mentorje za doktorate tudi zunaj slovenskih meja.
Strnad je na Institutu »Jožef Stefan« meril para-magnetno resonanco. Raziskoval je difuzijo nevtro-
nov, posebno teorijo relativnosti in jedrsko fiziko. Izpopolnjeval se je v Heidelbergu, kjer je njegov mentor B. Povh postal redni profesor dne 8. 12. 1955. Pozneje je Strnad pogosto gostoval v Giessnu pri raziskavah pou~evanja fizike in njene zgodovine.
Pou~evanje in zgodovina fizike
Za potrebe svojih fizikalnih predavanj je Strnad za~el razvijati zgodovino fizike v kateri se je posve~al predvsem najboljšim slovenskimi fizikom kot sta bila Jožef Stefan3 in Anton Peterlin;4 podpisanemu je veliko pomagal pri disertaciji o graškem fiziku Simonu Šubicu. Velik odstotek Strnadovih doslej skupno 1292 objavljenih del sega prav v zgodovino fizike. Osnovni problem, ki je zanimal Strnada in mnoge druge iz njegove generacije je bila geneza sodobne fizike, ki se je v osnovnih ~rtah kon~ala v ~asu Strnadovega rojstva. Pravilno je dojel odlo~ilen pomen skokovitega razvoja vakuumskih merilnih tehnik, predvsem Stefanovih in drugih pripomo~kov za meritve sevanja »~rnega telesa« v desetletjih pred prvo svetovno vojno.
Spoznal je, da so bile vrhunske vakuumske tehnike njega dni osnovna spodbudo za razvoj pogosto nenavadnih dosežkov N. Bohrove kopenhagenske šole. Profesor Strnad je opisal in narisal tudi zgodnje vakuumske poskuse Torricellija in Pascala.5 Zanimale
1 Kokole, 1969, 61. Leta 1962 predložen strojepis z mentorjem Bogdanom Povhom je razviden v dokumentih Fakultete za fiziko v Ljubljani.
2Nedokon~ano doktorsko delo pri Antonu Peterlinu po sporo~ilu njegove h~erke Tanje Peterlin-Neumaier in Janeza Strnada leta 2006. Vendar Kokole (1969, 60) ni omenil omejitev pri svoji navedbi Peterlinovega mentorstva.
3	Strnad 19956, 242
4	Strnad 1979; Strnad, 1985
Ob 100. obletnici rojstva akademika prof. dr. Antona Peterlina. Z leve proti desni: akad. prof. dr. Saša Svetina, dr. Tanja Peterlin Neumauer, prof. dr. Janez Strnad in prof. dr. Vili Bukošk
so ga vakuumske tehnike sodelavcev Ernsta Ruther-forda v Manchesterju, med njimi Hansa Geigerja in Ernesta Marsdena.6 Med redkimi eksperimentalnimi fiziki, ki jih je profesor Strnad podrobneje preu~il, je bil Ameri~an Leon Lederman (* 1920 New York), ki je že leta 1950 izmeril, da veliko pionov sinhrociklo-trona columbijske univerze zapusti vakuumsko posodo pospeševalnika; le-ti se zaradi magnetnega polja vrtijo zunaj vakuuma ob pospeševalniku.7
Ivan Kuš~er (* 17. 6. 1918 Dunaj; t 2. 2. 2000) je bil vseskozi poglavitni Strnadov podpornik po Peter-linovem odhodu. Na svoj šaljiv na~in pa je bil po svoje kar ljubosumen na izjemno hitrost Strnadovega objavljanja, ki je Kuš~er sam ni zmogel. Kuš~er in Strnad sta v svojih u~benikih predvsem uspešno pilila slovensko fizikalno izrazoslovje in pri tem pogosto posegala tudi na podro~je vakuumskih tehnik. Nam študentom sta se rada pridružila pri planinskih izletih na Kofce in drugam, kjer smo pozorno poslušali njune prvovrstne
ostroumne zbadljivke, ki jim je bilo resda pogosto težko slediti.
Zaslužni profesor Janez Strnad je oral ledino slovenske zgodovine fizike. Marsikatero pot je nakazal tudi v razvoju uporabe vakuumskih merilnih naprav, še posebej pri poskusih, ki so vodili v kvantno mehaniko. Naj bo še dolgo tako!
Literatura
Kokole, Jože. 1969. Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920-1968. Ljubljana
Križani~, France; Strnad, Janez. 1979. Sedemdesetletnica profesorja
Antona Peterlina. Obzornik mat. fiz. (Ljubljana). 26: 47-49 Strnad, Janez. 1985. Kako je Jožef Stefan odkril zakon o sevanju.
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 8: 65-79 Strnad, Janez. 1995. Fiziki. Ljubljana: Modrijan Strnad, Janez. 1996. Razvoj fizike. Ljubljana: DZS
Dr. Stanislav Južni~ Fotografije: Marjan Smerke
5	Strnad 1996, 100-101
6	Strnad 1996, 294-296
7	Strnad 1995. 145