otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Friloga Vrtcu.) Štev. 10.              LJubljana, dnš 1. oktobra 1897.             V. tečaj.
Še ti tako!
^^^^_              8. Radodarnost.
ffl^^^^ezus je rekel apostolom v najslovesnejšem tre-lEfflLlili nu^u' ko se Je poslavljal od njih pri zadnji IB^Ž^l večerji: Na tem bodo vsi ljudje spo-znali, da ste moji učenci, ako se Ijubite med seboj! S tem je Zveličar sam povedal, da je slehernega katoličana najimenitnejša dolžnost, bližnjika ljubiti. Ta ljubezen pa le takrat kaj velja, ako se kaže v dejanju, ako mu radi pomagamo v potrebah.
Kdor rad prebira cerkveno zgodovino, zlaeti svet-niško življenje, se lahko sto- in stokrat prepriča, da so se svetniki in svetnice kar drug pred drugim odlikovali v sveti radodarnosti; pa ne samo odrasli in priletni, marveč že nežni otroci.
Sv. Kazimir je bil takrat najbolj vesel, kadar je mogel pomagati kakemu ubožcu, bodisi da mu je izprosil pomoči pri svojem očetu, ali pa, da je sam obiskal trpina in mu olajšal gorje. Nekateri dvorjani so
10
146
mu to oponašali, češ, da se kaj takega ne spodobi za kraljevega princa; Kazimir pa se opravičuje s prelepimi besedami: »Jaz paČ nikakor nisem tak kralj, kakor Jezus, Sin božji. In ta je prišel iz nebeških. višav k nam ubogim ljudem, ozdravljal naše slabosti in je postal sam ubog, da bi nas obogatil. Učil nas je z besedo in v dejanju, da v revežih njemu samemu služimo. Jaz pa nočem iskati nobene druge časti, kakor to, da posnemam Gospoda Jezusa.«
*
Kojebil sv. Bernardin Sijenski še majhen, je nekega dne potrkal ubožec na vrata njegove tete. Teta pa ga je odslovila, češ, da je pri hiši le šejeden hlebec kruha, ki bode komaj zadostoval za vso družino opoldne. To opazi Bernardinček in revež se mu tako zasmili, da reče teti: »Za božjo voljo! dajmo vendar kaj temu ubogemu človeku; sicer ne bom mogel danes ne obedovati, ne večerjati. Rajše jaz ne jem, kakor da bi moral ta ubogi mož lačen ostati.« Te besede malega stridnika so tako ganile teto, da mu je odrezala košček kruha, naj ga nese revežu. Tudi druge krati je prosil milošdine za uboge, če jim ni mogel sam pomagati!
* * *           4
Silno radodaren že v otroških letih in ves čas življenja je bil sv. Tomaž iz Vilanove. Kadar je šel zjutraj v šolo, ni pojedel svojega zajutreka, marveč ga spravil v torbico. Mati bi bila rada izvedela, kam deva zajutrek; sosedovi otroci so ji povedali, da daje reve-žem, ki jih sreča na poti. Tudi pri obedu si je vedkrat pritrgal, da je mogel vstreči prosečim ubožcem. če ni bilo drugače, je celo miloščine šel prosit zanje.
Nekoč ga je oče poslal k nekemu kmetu, kateremu je bil posodil pšenice za setev, naj bi mu jo vrnil sedaj po žetvi. Ko je pa deček videl, da je kmetiČ zelo malo nažel to leto in da ima veliko otrok, ni terjal kmeta, da bi povrnil posojeno žito, marveč se je prazen po-vrnil domov. Doma pa je tako živo popisoval kmetovo
MtRn iako prisrčno prosil očeta, naj mu odpusti dolg, da mu ni le podaril posojene pšenice, marveč mu je še zopet dal za nastopno setev.
* *            *
Ne morem si kaj, da bi vam ne pridejal še vzor-nika J a n e z a V i a n n e y *), ki se je že v otroških letih odlikoval v raznih čednostih, osobito pa v usmiljenju do ubožcev, ki se je je naučil od svojih dobrih starišev. Kedar so v slabem vremenu reveži prišli prosit pre-nočišča, je ukazal oče v kuhinji dobro zakuriti, da so se najprej ogreli. Potlej je rekel pristaviti velik pisker krompirja; pri večerji so sedli domači otroci in reveži k jedni mizi. Potem so skupno molili. Oče je sam peljal siromašne goste v skedenj ali pa na seno in je skrbel, da jim ni manjkalo nič potrebnega.
Janezek je imel veliko veselje starišetn pomagati pri taki postrežbi. Pripeljal je v hišo vse reveže, katere je dobil na poti; nekoč jih je bil nabral štiriindvajset. Ti stradavci so imeli večkrat tudi male otro&če pri sebi; le-ti so se mu še posebno v srce smilili. Jednega za drugim je peljal k ognju, in poizbral boljše ostanke zanje; večkrat si je pa tudi sam kaj pritrgal, da jim je mogel boljše postreči. Večkrat je prosil mater tudi za kako oblačilce za svoje siroteje.