V prispevku predstavljamo pregled trenutnih znanstvenih dognanj na področju jezikovnega in kognitivnega razvoja gluhih otrok. Gluhi se sporazumevajo tako z znakovnim jezikom kot tudi oralno, z odgledovanjem z ustnic. Okoli 90 % gluhih otrok se rodi slišečim staršem, ki pa praviloma znakovnega jezika ne obvladajo. Poleg tega starši največkrat težijo k temu, da bi se njihov otrok govorno rehabilitiral in postal 'normalen'. Zaradi značilnosti okolja v slišečih družinah je tako večina gluhih otrok prikrajšana za kakovostno zgodnjo komunikacijo. Danes je splošno sprejeto, da kažejo gluhi otroci gluhih staršev primerljive vzorce razvoja tako na socialnem, jezikovnem kot kognitivnem področju glede na slišeče vrstnike. Ena najdlje trajajočih razpravna področju izobraževanja gluhih otrok je bila, ali učenje znakovnega jezika (kretanja), zmanjšuje zmožnost in motivacijo za učenje govorjenega. Danes ni nobenih dokazov, ki bi podpirali hipotezo, da kretanje kakorkoli zavira razvoj govora.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-NA6I66BL

COBISSID

44340578

Objavljeno

09.04.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Pfifer, Ajda (2010). Razvoj jezika in mišljenja pri gluhih otrocih. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 19, številka 4, str. 81-93. URN:NBN:SI:DOC-NA6I66BL from http://www.dlib.si

MLA:

Pfifer, Ajda. "Razvoj jezika in mišljenja pri gluhih otrocih." Psihološka obzorja (Ljubljana) letnik 19. številka 4 (2010) str. 81-93.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NA6I66BL>

Psihološka obzorja
1992-
(Zbirni zapis)