Oospodarske stvari. Bob in njegovo pridelovanje. Bob se šteje v vrsto oaib koristnib zelišč, ki imajo sad v mošajicah. Na bobovem stebhi aaloži se jili po pet do deset ia v vsaci je po 4—6 zra. Ni lehko, da se izgodi to pri dragib zeliŠL-ih, ki imajo tako debel sad, kakor ga pozaamo pri bobu. Kar je v južaih krajih koruza, to je v severnili bob; njegovo pridelovaaje je koristao ia ai dober gospodar, ki si ga ae prideluje, vsaj toliko, kolikor ga porabi leliko doma Kdor ima zemljo za aj, aaj ga torajleseje! Zemlja pa mu ugaja bolj ilovičasta, mauj pa peščnata. Rodi pa tudi v ilovaati prsti, ako ima dovolj mokrote v sebi. Se ve, da je taki prsti treba gnoja in sicer iz hlevov. Mokrota pa je bobu velika potreba, ako je aima, daje le malo sadu ia še ta je aavadno drobea, ter se mu potlej v resnici lebko reče, da je ,,drobai bob". Najbolj godi bobu mastaa aižava, v suhih ribaikib ia pa na le nekoliko mokrotaih trebežib vzraste boba veliko in je kakor debel, tako tudi okusea. Preveč mokrote pa tudi bob ne mara, prav tako izbirljiv je v tem, kakor je grab. Mošajičje seje se lebko ia z dobrim uspehom tako, da se vseje za ržjo, ia za mošuičjem seje se potera lehko ali pšeaica ali ječmen. Seje se pa tadi za deteljo, kajti če se bob okopava, čisti ajivo ia služi torej prav lehko za prabo. Ker daje precej seace, za to ostane prst v bobu rabla ia služi vsled tega drugi setvi prav dobro. Ako je torej bila aa ajivi več let detelja, kaže sejati bob za ajo, vsaj bolje, kakor pšeaico, pač pa se le ta lehko seje za bobom. Sploh pa skrbi bob malo, kaj je poprej aa ajivi rastlo in tedaj stori dobro, če raste na eni ajivi nekaj let zaporedom, se ve, da mu ne sme maajkati gaoja. Pravi se, da vzboljšaje bob zemljo, v kateri raste, tem bolj, čem dalje raste aa njej. Gaoja, tega pač hoče bob. Kdor ga torej nima veliko na razpolaganje, oa se aaj ne loti boba! Kdor pa ga ima po obilaem, stori dobro ia ae more zlehka boljšega, kakor če seje v težko zemljo bob ia sopet bob. Bob ima močao steblo ter raste k višku, pri ajem se torej ai bati, da leže. Za to pa se pri bobu lehko gaoji, kolikor je komu ljubo. Prav služi bobu sveži gaoj iz hleva, toda take sile aima za aj, da bi mu ae stregel kak drugi. Najbolje je, če se spravi gaoj pred zimo ali vsaj po zimi na bobovišče. Kedar se gaoj napelje v jeseni, tedaj naj se gaoj podorje! Njiva pa se obdela za bob različao. Prej kedaj je bila aavada, da se ai straišče aič preoralo, pač pa se je na-ajo gaoja aavozilo. Raao v spomladi pa se je gaoj raztrosil ia bob se je koj tako vsejal. Še le potem se je izorala njiva, pa ae posebao globoko. Tako je ostala zatem njiva, dokler ai jel bob riti izpod zemlje, tedaj pa se je še ajiva dobro prevlačila z braao. Resaica, če je zemlja sicer dobra, tako ni bilo krivo raviiati z bobom, veadar pa je bolje, če se njiva preorje že jeseni dovolj globoko, spomladi pa na-ajo navozi gaoja ia še se sopet vse podorje. Najbolj pa rodi bob, če se seje v vrsto ia potlej tudi okoplje. Če se pa tako z ajim dela, tedaj je bobovišče to, kar aam sicer daje praha. Kar staae tako delo deaarja, to aadomesti gotovo potlej obilaiši sad. (Konec prib.) Sejmovi. Dae 30. aprila v Apačab, pri sv. Jakobu v Dolu ia aa Poaikvi. Dae 1. maja pri sv. Barbari v Halozab, pri sv. 3 Kraljib v slov. gor., aa Hajdiaji, na Muti, aa Ljubaem, v Lipaici, pri sv. Filipu pri Kozjem, v Radgoai, v Trbovljah, v Veleaji ia v Veržeji. Dae 2. maja v Lučaaah, na Ptuji ia v Imenem. Dae 3. maja pri sv. Križi na Murskem polji. v Loki, na Ptujski gori in v Selnici na Dravi.