“Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Oèetu, ki je na skritem. In tvoj Oèe, ki vidi na skritem, ti bo povrnil” (Mt 6,17-18). To Jezusovo naroèilo predstavi post v evangeljski luèi, ki se jasno razlikuje od drugih pojmovanj, predvsem pa od fari- zejske prakse. Vrednost našega posta naj pre- soja Bog in ne nekakšno “neodvisno razsodiš- èe” ali pa kar lastna samohvala. Post ne išèe zunanjih uèinkov, èeprav so ti “navr`eni”. Pri obravnavanju posta se moramo najprej dogovoriti, o kakšnem postu se bomo pogo- varjali. Ta je namreè v naših èasih prikazan z zelo razliènih vidikov. V preteklosti so poz- nali le post iz verskih razlogov. Danes poz- namo politièni in dru`beni post (gladovne stavke), ideološki (vegetarijanstvo), patološki post (anoreksija), lepotni post (za ohranitev ali pridobitev telesne vitkosti), post iz zdrav- stvenih razlogov (dieta). Predvsem je zaskrb- ljujoè vsiljeni post mnogih milijonov ljudi, ki nimajo za pre`ivetje in umirajo od lakote. Sami na sebi nimajo omenjeni posti niè opra- viti z verskimi in asketskimi razlogi. Vsekakor pa ne moremo mimo pomembnega mesta, ki ga zavzema post v skoraj vseh religijah (pri- merjajmo samo velika verstva, kot so judovs- tvo, islam in budizem. V islamu predstavlja post “èetrti steber” vere). Tukaj nas zanima predvsem njegovo mesto v kršèanstvu. 7      Potrebno je odkriti pristni svetopisemski nauk o postu. Zavedati se moramo pravila: Ne govori o postu, dokler nisi spregovoril o 1  2 8+       9 +      zvelièanju, o Bo`jem kraljestvu, o svetosti! Post je samo eno od sredstev na poti do do- sege teh neprecenljivih dobrin. V Svetem pi- smu odkrijemo v odnosu do posta pozitivni in kritièni odnos. Post sam na sebi je nekaj dobrega in priporoèljivega; izra`a nekatere te- meljne religiozne naravnanosti: spoštovanje do Boga, priznanje lastnih grehov, odpoved telesnim po`eljenjem, dobrodelnost in so- lidarnost z revnimi itd. Toda, kot vse zgolj èloveško, se more sprevreèi v razlog za ponaša- nje. Dovolj, da pomislimo na farizeja v temp- lju, ki se hvali: “Postim se dvakrat na teden” (Lk 18,12). Odkriti moremo, da je bil post vedno znova napaèno razumljen. Tudi v Stari zavezi je moral Bog kritizirati in opozarjati na pravo pojmovanje in izvrševanje posta, kakršen je “njemu všeè”. 1. Post, kakor tudi molitev in dobra dela, niso novost, katero bi uvedel Jezus. On nas us- merja k verskemu izkustvu izraelskega ljudstva, pri katerem je post povezan z izpovedjo vere v enega in resniènega Boga, ki je vir vsega dobrega, in kot potrebno sredstvo za pre- mag(ov)anje preizkušenj, katerim sta podvr- `eni vera in zaupanje v Gospoda. V Stari za- vezi je predstavljal post enega od duhovnih te- meljev Izraela. Tako je zapisano v Tob 12,8: “Molitev s postom in milošèino je boljše kakor spravljati zaklade zlata” (ekumenska izdaja Sve- tega pisma). Znaèilna je pripoved o Mojzeso- vem štiridesetdnevnem postu na Sinaju (prim. 2 Mz 24,18) in o potovanju Elija na Horeb (1 Kr 19,8). Oba se postita, da bi se pripravila na sreèanje z Bogom. Post vedno izra`a vero, po- ni`nost in zavest podrejenosti Bogu.  #  Grešnost, trpljenje, kesanje, spreobrnjenje in zadošèevanje prejmejo v postu svoj najbolj naraven in neposreden izraz. Spokorni obredi ob èasu velikih nesreè in ob odloèilnih tre- nutkih v zavezi med Bogom in ljudstvom so povezani s postom vsega ljudstva. Da bi še bolj poudaril moè prosilne molitve, se Izrael zateèe k fiziènim poni`anjem in trpinèenju (posipanje s pepelom, raševina, odpoved hra- ni). Ko se odpovedo hrani, priznajo nekateri voditelji izraelskega ljudstva omejenost svoje èloveške moèi in se sklicujejo na bo`je usmi- Z. Arnšek: Slavolok, 2002, ̀ gana glina, v. 50 cm.       ljenje, saj jih samo to more rešiti (prim. 5 Mz 9,18-19; Jon 3,5-10). Toda bolj kot zuna- nja znamenja posta, prièakuje Bog, da se ljudstvo obrne k njemu z vsem svojim srcem (prim. Jl 2,12-13). Post, kakršnega oznanjajo preroki, je izraz vseobsegajoèe in radikalne obrnitve èloveka k Bogu in njegovim zapo- vedim, predvsem zapovedi ljubezni do bli`- njega. V nasprotnem primeru je post brez vsakršne vrednosti (prim. Iz 58,3 sl.; Zah 7,3 sl.; Sir 34, 30 sl.). Toda tudi v izvajanje posta se morejo ug- nezditi mnoge pasti: samovšeènost, prièako- vanje nekakšnih pravic ali plaèila od Boga, napaèno mišljenje, da se z izvrševanjem ob- rednih dol`nosti oprostim velikih obveznosti do bli`njega. Zato prerok graja napaèni for- malizem in oznanja pravi post, kakršen je Bogu všeè: “Mar ni to post, kakršnega sem iz- bral: da odpneš kriviène spone in razve`eš vezi jarma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlo- miš vsak jarem …?” (Iz 58,6-7). 2. Podobno v Novi zavezi: med postom in spreobrnjenjem `ivljenja, kesanjem grehov, poni`no in zaupno molitvijo, bratsko ljubez- nijo in bojem proti krivici je tesna vez. Za kristjana ni telesna pokora nikoli sama sebi namen, niti ni preprosto sredstvo za samoob- vladovanje, marveè predstavlja potreben naèin soudele`be pri zvelièavni smrti Jezusa Kristu- sa. Pripadnost kri`anemu in vstalemu Kristu- su in zvestoba daru novega `ivljenja in resniè- ne svobode zahteva boj proti grehu in vsemu, kar v greh vodi. Pri tem naj bi se zgledovali pri atletih, ki se pripravljajo za tekmovanje (prim. 1 Kor 9,27). Prizadevanje za samoobvladovanje in spokornost je sestavni del kršèanskega iz- kustva in spada k zahtevam novega `ivljenja po Svetem Duhu (prim. Gal 5,16.22). Ko Jezus odgovarja Janezovim uèencem in farizejem, kako to, da se njegovi uèenci ne po- stijo, z besedami: “Ali se morejo svatje postiti, ko je `enin med njimi? Dokler imajo `enina med seboj, se ne morejo postiti. Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo `enin vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili” (Mr 2,18-20), ne zavraèa te prak- se, temveè jo prenovi glede naèina, èasa in vsebine. Sicer pa je Jezus sam “šel” skozi post in nam pokazal njegovo koristnost in uèin- kovitost. S tem nam je pokazal, da se pred tem, kar nas demonizira, ne moremo obraniti drugaèe kot z molitvijo in postom. Kršèanski post prejme svojo novo in izvir- no obliko in pomen pri Jezusu. Uèitelj ne predpiše uèencem nobenih posebnih postnih dejanj. Spominja pa na potrebnost posta v boju proti zlu, in skozi vse `ivljenje opozarja na pomembnost in nakazuje duha, v katerem naj bi post `iveli. Jezus sam se s postom pri- pravlja za izvršitev svojega odrešenjskega po- slanstva v sinovski pokoršèini Oèetu in v lju- beèem slu`enju ljudem. Jezus privzame izpolnjevanje in vrednost posta, kakršen je veljal pri izvoljenem ljuds- tvu, toda z vso moèjo opozarja na notranji in religiozni pomen, in zavraèa zgolj zunanje in “hinavsko” izpolnjevanje (prim. Mt 6,1-6.16- 18). Sv. Bazilij Veliki je kasneje takole opo- zarjal svoje sodobnike na dvoliènost, ki se more vriniti v prakso mnogih: “Veliko število ljudi se obnaša, kot da bi bili na odru in eno misli, drugo govori. Ne prikrivaj svojega videza. Po- ka`i se, kakršen si! Ne igraj èemernosti in po- trtosti, da bi prejel sloves asketa! Dobro dejanje, ki ga nekdo razbobna, nima nobene koristi, in post, s katerim `elimo vzbuditi pozornost, ne daje pravega rezultata. To, s èimer se nekdo po- naša, ne prinaša sadu za prihodnje `ivljenje, temveè se konèa s hvalo ljudi. Bodi zadovoljen z darom posta!”1 Svetopisemsko izroèilo nam predstavi tri velike razse`nosti posta: antropološki, duhovni in eshatološki. Prva ozdravlja in vzpostavlja odnose med ljudmi. Kot spominja Izaija, pomeni post deliti naše dobrine z drugimi, predvsem tistimi, ki so zanje prikrajšani: od- povedati se jim, da bi jih delili z drugimi. Tako se vzpostavlja solidarnost in èut za bli`-   # njega; tisto, kar tako pogrešamo v “prenasi- èeni in egoistièni dru`bi”. Duhovna razse`- nost nam omogoèa spoznanje in priznanje, da je samo Bog Bog. Postiti se pomeni priz- nati popolno odvisnost od njega, kateremu gre vsa slava. Tako moremo doseèi srce Boga, ki je v svoji ljubezni vedno pripravljen odpu- stiti našo grešnost in nas napraviti dele`ne svojega dostojanstva: Bog nas ne ljubi zato, ker smo pravièni, temveè zato, ker nas ljubi, smo pravièni! Eshatološka razse`nost posta pa nam odkriva, da samo Bog more potešiti naše globoko hrepenenje po sreèi. Post in od- poved poka`eta, da vse drugo stopi na drugo mesto, ko je `iva ljubezen in hrepenenje po Njem, v katerem se naše `elje in upanje do- konèno “umirijo”. Nauk in praksa posta in zdr`nosti, ki sta vseskozi navzoèa v `ivljenju Cerkve, prejmeta bolj doloèeno obliko v redovnih skupnostih 4. st.: naj bo s poudarjanjem zmernosti, ka- kor tudi z odpovedjo jedem ob doloèenih li- turgiènih èasih, med katerimi ima štiridesetd- nevni postni èas pred veliko noèjo posebno mesto, saj ta pripravi cerkveno obèestvo na obhajanje velikonoène skrivnosti. V istem èa- su, pod vplivom redovnih navad, cerkvena obèestva doloèijo konkretne oblike postne prakse. V 4. st. se oblikuje tudi postni èas za katehumene in spokornike. Ta èas je ponujen in sprejet kot pot priprave na velikonoèno prerojenje v krstu in spovedi in je tako usmer- jen k velikonoènemu tridnevju, središèu in vrhu liturgiènega leta. *           Telesni post, skupaj z molitvijo, dobrimi deli in drugimi deli usmiljenja, vseskozi spa- da k spokornemu `ivljenju in praksi Cerkve (prim. Kompendij Katekizma katoliške Cerk- ve, 301). Je uèinkovito sredstvo kristjana pri spreobraèanju k bo`jemu kraljestvu, pri proš- nji za odpušèanje grehov, pri prošnji za bo`jo pomoè, pri zahvaljevanju in slavljenju nebeš- kega Oèeta. Èetrti in peti postni hvalospev jedrnato predstavita pomen in uèinke posta in pokore: “S telesnim postom urejaš naše strasti, nam dvigaš duha, vlivaš moè in daješ plaèilo” (4. postni hvalospev); in: “Ti hoèeš, da te slavimo tudi s postom in pokoro. S tem krotiš našo sebiènost in odpiraš srce za stisko bli`njega, da bi posnemali tvojo dobrotlji- vost” (3. post. hvalospev). Nikoli ne bomo tudi dovolj poudarili eklezialnega znaèaja po- sta. Greh je tisti, ki nas oddaljuje od skup- nosti, od Cerkve, saj je zaprtost v samoljubje, ki spregleda bli`njega. S postom hoèemo pred- vsem oèistiti in vzpostaviti tiste povezave, ki smo jih z grehom naèeli ali porušili. Odpoved hrani je vedno povezana s po- slušanjem in premišljevanjem bo`je besede, z molitvijo in radodarnostjo do ljudi v stiski. Tako sveti Peter Krizolog poudarja: “Ti trije: molitev, post, usmiljenje, so eno in prejemajo `ivljenje drug od drugega. Post je duša molitve in usmiljenje je `ivljenje posta. Nihèe naj jih ne loèi, kajti loèeni ne morejo obstajati. Kdor ima samo eno in ne vseh treh skupaj, nima niè. Zato: kdor moli, naj se posti. Kdor se posti, naj goji usmiljenje”.2 Raznovrstno uèinkovitost posta pozna tudi sv. Atanazij. Prisluhnimo mu: “Poglej to- rej, kaj povzroèi post! Ozdravi bolezni, osvobaja telo odveènih vsebin, iz`ene hudobne duhove, odstranja zle misli, duhu daje veèjo jasnost, oèiš- èuje srce, poduhovlja telo, skratka omogoèa èlo- veku dostop do bo`jega prestola … Velika sila je post in vodi h velikim zmagam!”.3 Sv. Bazilij govori tudi o moèi posta pri vzpostavljanju miru: “Èe bi vsa ljudstva sprejela nasvet posta, da bi odstranila njihova nasprotja, ne bi veè niè oviralo, da bi zavladal na svetu popoln mir. Ljudstva se ne bi veè dvigala drugo proti dru- gemu, niti vojske se ne bi veè pobijale med se- boj. Na samotnih poteh ne bi bilo veè razboj- nikov v zasedi, v mestih ne bi bilo veè nasprot- nikov, niti piratov na morjih. V našem `ivlje-        nju ne bi bilo toliko joka in `alovanja, èe bi vladal post. Ta bi poduèil vse, da ima ljubezen prednost pred denarjem in odveènimi stvarmi, in da ima v splošnem naklonjenost prednost pred sovraštvom.”4 Pri cerkvenih oèetih obièajno post vzpo- stavlja edinost med telesom in dušo. Njim ni pomembno samo zdravje telesa, niti re- šenje duha, temveè celega èloveka. Èe èlovek `ivi pravilno, èe spoštuje telo in dušo, po- tem tudi `ivi zdravo. Zato cerkvenim oèe- tom ni post nikoli zgolj zunanje pravilo, de- janje, ki ga moremo ponuditi Bogu, temveè dejanje, ki more prenoviti celotnega èloveka. Telesni post mora biti zdru`en z duhovnim postom, ali bolje: v resnici je telesni post hkrati `e duhovni post. Kajti, ko se èlovek posti, se v svoji notranjosti ne bojuje samo s svojim telesom, ampak tudi s svojimi strast- mi in mislimi. V srednjem veku in pozneje je spokorna praksa zelo upoštevana, dele`na je mnogih nor- mativnih posegov ter je ena najbolj upoštevanih verskih oblik med kršèanskim ljudstvom. Kot smo videli, post ne predstavlja zani- èevanja telesa, temveè je sredstvo za po`ivitev duha. Potrebno je ponovno odkriti izvirnega in avtentiènega duha posta v luèi bo`je be- sede in `ivega izroèila Cerkve. Prilagoditi pa ga moramo `ivljenjskim pogojem današnjega èasa. Upoštevati moramo, da `ivimo v mate- rialistièni in porabniški dru`bi. Post nam po- maga, da ne postanemo zgolj “potrošniki”; pomaga nam pridobiti dragoceni “sad duha”, ki je “obvladanje samega sebe”, nas pripravi za sreèanje z Bogom, ki je duh, in hkrati nas napravi bolj pozorne za potrebe revnih. Ne smemo pozabiti, da obstajajo alternativne ob- like posta in odpovedi jedem. Postiti se mo- remo pri kajenju, alkoholu, pri gledanju na- silja in spolnosti, kar nam televizija, revije in internet vsiljujejo vsakodnevno. Tudi te vrste modernih “demonov” ne moremo premagati drugaèe kot “s postom in molitvijo”.        Drugi vatikanski koncil poudarja post kot notranje razpolo`enje in njegov obèestveni znaèaj (prim. B 109-110).5 Pavel VI. v svojem apostolskem pismu Paenitemini spodbuja vernike, naj odkrijejo in `ivijo post v povezavi z drugimi oblikami spokornosti, predvsem z deli usmiljenja, praviènosti in solidarnosti (Paenitemini I). Vsako dejanje odpovedi naj- de svojo pravo vrednost, v skladu z uèenjem in izkustvom Cerkve, samo, èe je izvršeno v `ivi povezavi s Kristusom, se napaja v molitvi in je usmerjeno k rasti kršèanske svobode pre- ko daritve samega sebe v konkretnem izpol- njevanju bratske ljubezni. Ohranjati izvirnost kršèanske pokore, priporoèati in `iveti jo v vsem duhovnem bogastvu njene vsebine v vsakokratnih `ivljenjskih razmerah je naloga, katero mora Cerkev izpolnjevati z veliko bud- nostjo in pogumom. Cerkev ni nikoli delala iz posta ideologije. Zanjo je znaèilno, da praz- nuje, toda na poti do praznovanja ima post pomembno vlogo. V odpovedi priznavamo, da si najveèjih dobrin ne moremo prislu`iti, moremo kveèjemu pripraviti prostor za da- rove. Kristjan je obdarjenec! Narobe bi bilo, èe bi se tako ukvarjati s postom, da bi nam zmanjkalo moèi za praznovanje! V odnosu do izvirnosti posta in zdr`nosti je potrebno prebuditi zavest, da spokorna praksa Cerkve, v svojih mnogovrstnih in raz- liènih oblikah, dose`e svoj vrh v zakramentu pokore in sprave (prim. Paenitemini 2). Pri- zadevanje za spreobrnjenje srca (metanoia), `elja po duhovni prenovi, pristna odprtost za “verovanje evangeliju” (prim. Mr 1,15), prej- mejo svojo polno uresnièitev in edinstveno uèinkovitost v zakramentu sprave, ki je sad odrešenjske smrti in vstajenja Jezusa Kristusa in je izroèena Cerkvi z izlitjem Svetega Duha. Samo po vkljuèitvi v skrivnost kri`anega in vstalega Kristusa, preko vere in zakramentov, vsa dejanja in oblike pokore in posta, in vsa zna- na in skrita dela ljubezni in usmiljenja, prej-   # mejo odrešenjski pomen in vrednost. Zakrament pokore in sprave se tako razodeva kot potreben ne samo za prejem odpušèanja po krstu stor- jenih grehov, ampak tudi za zagotovitev prist- nosti in globine kreposti spokornosti in razliè- nih spokornih dejanj v kršèanskem `ivljenju.  8 9    Post je v slu`bi našega “pribli`evanja” Bogu, samim sebi in bli`njemu. Ni èudno, da mnogi duhovni pisatelji imenujejo post “pušèava”, iz katere pride èlovek z “razèišèe- nimi pojmi” in “preèišèenimi odnosi”. 1. Post je kraj ali èas, ko nam Bog sprego- vori na srce, saj tu ni tistih moteèih glasov, ki izkrivljajo ali onemogoèajo sprejem bo`jega glasu. Zato ima v postu odlièno mesto Bo`ja beseda, ki nas še posebej nagovori in nas no- tranje oblikuje. Post nas spomni, da èlovek ne `ivi samo od kruha, ampak od besede, ki izhaja iz Bo`jih ust (prim. Mt 4,4). Zato iz posta ne prihajamo oslabljeni, temveè okrep- ljeni in zmagovalci (prim. Mt 4,11). Post nas vzgaja za notranjo svobodo, ki je potrebna pri odloèanju za resniène dobrine. 2. V odnosu do bli`njega je post preèiš- èevanje medsebojnih odnosov. Pomaga nam odstranjevati tiste vezi, s katerimi se polasti- mo bli`njega, in tiste, s katerimi postanemo sami njegovi su`nji. Post je v slu`bi osvoba- jajoèega procesa, v katerem so medsebojni od- nosi v slu`bi podarjanja in ne prilašèanja. Šele ko sprejmem bli`njega kot drugega, kot svo- bodno bitje, morem navezati z njim tiste bo- gate odnose, ki osreèujejo. In ko se osvobo- dim zazrtosti v ozek krog ljudi, ne bom spre- gledal še mnogih drugih, za katere sem od- govoren. Bli`njih si ne morem izbirati sam po lastnih kriterijih, ampak so poslani na našo `ivljenjsko pot, pravzaprav prihajajo k nam z Jezusom, predvsem ubogi in bolni, saj so ti njegovi najtesnejši prijatelji. 3. Ljudje se najbolj bojimo sreèati sami s seboj. @ivimo v namišljenem svetu, gojimo “virtualno” (samo)podobo in se bojimo po- gledati v tisto “zrcalce”, ki nam poka`e naš pravi obraz; in èe se `e pogledamo, krivimo za takšno podobo vse drugo, samo sebe ne. Kako moder je izrek na delfskem svetišèu: “Spoznaj samega sebe!”. Tako radi danes go- vorimo o iskanju lastne samopodobe, le da jo išèemo na napaènem mestu. Smo namreè podoba Boga, saj nas je ta ustvaril po svoji po- dobi. In to podobo nam je “pribli`al” v Jezusu Kristusu”. Ko postajamo tako podobni nje- mu, ki je “podoba nevidnega Boga”, se obli- kujemo po “izvirniku”. Tako se ne primerjamo s kakršnimi koli kriteriji, ampak je naše najvišje merilo Bog, katerega “rodu smo”. Post nam pomaga preèišèevati tiste vrednote, ki obliku- jejo naše `ivljenje. Post nas ne navaja k pod- cenjevanju teh ali onih razse`nosti našega `iv- ljenja (npr. telesnosti), marveè k njihovemu pravilnemu vrednotenju in vkljuèevanju.           Post POST-avlja stvari na pravo mesto, v tisto primerno odmaknjenost, razdaljo, iz ka- tere moremo šele prav zazreti in vrednotiti to, kar nas presega, kar nas obdaja in, konè- no, samega sebe. Post odstranja tisto, kar ovi- ra naš pravi pogled, kar izkrivlja pravo podobo stvari. Post in dobrodelnost, ki ju skupaj z molitvijo predlaga Cerkev še posebej v post- nem èasu, sta primerni prilo`nosti, da se pri- lièimo Kristusovemu “pogledu” ter ga priv- zamemo za svojega. Post ne nadomesti naših obveznosti, am- pak nas nanje opozarja in pripravlja. Ne jem- lje nam volje in moèi, ki ju potrebujemo za polnokrvno in odgovorno `ivljenje. Nasprot- no, usmerja nas k bistvenemu in konkretne- mu. Niè nam ne pomagajo “postne vaje”, èe nas ne navadijo odgovornosti do obveznosti, ki smo jih prevzeli. V èasu posta bomo odkrili pravi pristop in takorekoè hierarhijo našega delovanja. Ne da bi zanemarjali male stvari,        ne bomo postali “malenkostni”. Obveznosti in dejanja, ki bodo postavljena v celovit okvir, bodo izpolnjena veliko bolje kot tista, katerih se lotevamo fragmentarièno. Post nam torej omogoèi pregled in uvid, ob katerem nièesar ne spregledamo in vse vidimo v pravem vred- nostnem kontekstu. Post je nepogrešljiv pri ustvarjanju prosto- ra. Post nas rešuje tiste navlake, ki nas ovira pri “nabiranju” resniènih dobrin. Še veè, pri- pravlja prostor za drugega in prostor za Boga. Pri tistem, ki je “uredil” svojo notranjost, ni veè izgovora: to je preveè, nimam èasa, nimam prostora … Odpoved, post tudi ni izguba (de- ficit), ampak je v slu`bi odkrivanja in priza- devanja za prave vrednote. Je “prodajanje” imetja, da bi “kupili” zaklad, ki presega vred- nost vsega, kar smo nagrabili. Pomaga nam spoznati, da so nam pravi zakladi, ki ne pro- padejo in nam jih ne more nihèe ukrasti, po- darjeni. Post nas rešuje navlake, ki jemlje pro- stor resniènim dobrinam. Tako se ne zadovo-  Z. Arnšek: Belo seme (pogled od zgoraj), 2005, ̀ gana glina.  # ljimo s ponudbami, ki imajo kratkotrajno in zgolj navidezno vrednost, ampak vlagamo v dobrine, ki so trajne vrednosti. Post je tako v slu`bi resniènega bogastva, izpoveduje, da je Bog edino pravo èlovekovo bogastvo. Tako go- vorimo o osvobojenosti posedovalnega odnosa do imetja, moèi, `ivljenjskega partnerja itd. Poznamo ljudi, ki s postom preskušajo svojo trenutno telesno ali duhovno “kondi- cijo”, drugim slu`i za samoobvladovanje in samodokazovanje. Tako more post postati ne- kaj, s èimer se ponašamo, in smo `e tam, od koder nas prav razumljeni post hoèe privesti, pri napuhu. Post ni cilj, temveè sredstvo, ki nam pomaga na poti k troedinemu Bogu (prim. prvi postni hvalospev). Post ima svoje mesto samo znotraj odloèitve za višjo stopnjo `ivljenja, za globlje vrednote. Je nepogrešljivo sredstvo v procesu zorenja in spreobrnjenja. Edini pravi razlog in hkrati rezultat posta je spreobrnjenje! Torej ni dose`ek, kateremu po- dredimo vsa mogoèa sredstva, temveè je sreds- tvo, katerega podredimo dose`ku, cilju, zaradi katerega je potrebno in vredno `rtvovati mar- sikaj. In to zato, da bi prejeli “stoterno”.     Mogoèe se ta trditev zdi èudna, vendar dr- `i. To dr`i `e na zdravstvenem podroèju, saj nam odpoved hrani (predvsem doloèeni) od- stranjuje škodljive snovi; dr`i v duhovnem smislu, ker krepi naše duhovne sile; dr`i pa tudi na socialnem podroèju, ker nam post od- pre oèi in roke za tiste, ki trpijo lakoto, ter nas rešuje egoizma in indiferentnosti. Pristni post in odpoved dobrinam ustvar- ja v kristjanih obèutljivost za revšèino drugih in spodbuja k prednostnemu zavzemanju do revnih in poni`anih.6 Tu gre za tako za osvo- bajanje zapostavljenih in zatiranih kakor tudi za osvobajanje zatiralcev in mogoène`ev. Vsa- ka od teh dveh verig je èloveka nevredna. Post vzpostavlja nenavezanost na stvari in odprtost za delovanje Svetega Duha. Bogastvo je na-  mreè znamenje napaène zavarovanosti (prilika o nespametnem bogatašu, Lk 12,13-21). Tako omogoèa razdaljo in gledanje stvari v njihovi resnièni vrednosti. Usposablja nas za daritve- no naravnanost, saj se zavedamo, da imamo samo toliko, kolikor damo. Nikoli pa nimamo tako malo, da ne bi mogli drugih obdarovati in jih osreèiti. Odpoved, ki je izraz nenave- zanosti srca, ne poni`uje èloveka, temveè ga usmerja k resniènim dobrinam. Èloveka us- posablja za evangeljsko uboštvo, ki je v skla- du s èlovekovim dostojanstvom, saj ga ne ome- juje, temveè ga odpira za poèloveèujoèe od- nose do sebe, Boga in bli`njega. @iveti “po meri” Duha uboštva pomeni ohranjati v sebi prostor za bistveno in edino potrebno.     Èlovekova pra`elja po imetju, posedova- nju se more sprevreèi v skušnjavo, ko izgubi vsako mero in hoèe vse posedovati, da bi bil tako èlovek vsestransko zavarovan. Èlovek se tako razvije (ali bolje zô`i) v èloveka imetja, tako, da postane “homo incurvatus in seipsum”, kar je za Lutra tudi diagnoza grešnika. Èe se namreè èlovek zakrivi v samega sebe, se ne obnaša veè do sveta kot Bo`jega stvarstva, temveè samo še kot stvari, kot nikogaršnje lastnine, katero si more prilastiti, posedovati in izrabljati. V tem se nahaja znaèilno zadr- `anje uporabništva, ki pride do izraza ravno v prvi Jezusovi skušnjavi: Satan skuša Jezusa, ki se posti in je zato laèen, pregovoriti, da na- pravi iz kamnov kruh. Nagovarja ga, da v skladu s èlovekovo prapotrebo po kruhu po- ka`e svojo moè in se tako odpove izpolnjeva- nju Bo`je volje, ki je v resnici njegova jed: “Moja hrana je, da uresnièim voljo tistega, ki me je poslal, in dokonèam njegovo delo” (Jn 4, 34). Jezus je pokazal svojo nenavezanost na svetne stvari. Res je laèen, vendar ne kruha, ki bi ga sam pripravil, temveè je laèen “be- sede, ki izhaja iz Bo`jih ust”.        Svetopisemska pripoved o Jezusovih preiz- kušnjah ka`e, da je Jezus sicer èloveške pra- `elje vzel resno, da pa je premagal njihovo prepovelièevanje in jih s tem izpolnjeval na neki globlji ravni. K temu vabi in spodbuja Jezus tudi današnje kristjane. Kajti njegovo oznanilo o veènem in neomejenem `ivljenju pri Bogu navaja kristjane k temu, da spreje- majo in u`ivajo stvari, ki so jim potrebne za potešitev osnovnih èloveških potreb, kot ne- zaslu`en Bo`ji dar, na katere pa na drugi stra- ni ne smejo navezovati svojega srca. Ta dia- lektika, ki je polna napetosti, vodi k verodo- stojnim temeljnim zadr`anjem, ki so primer- ne za vsakega kristjana. Po Jezusovem zgledu jemlje kršèanska vera èloveško pra`eljo po imetju resno, upira pa se slí po posedovanju in uvaja nov `ivljenjski slog, ki obstaja v svobodnem odnosu do ze- meljskih stvarnosti. Vez z Bogom vodi k rah- ljanju vseh zemeljskih vezi. Kajti za vernega èloveka je znaèilno to, da nimajo stvari nje- ga (ter jim tako slu`i), èeprav jih potrebuje in jih uporablja. On dopusti samo Bogu “da ga ima” (in zato samo njemu slu`i: prim. Mt 6, 24). Ta naselitev v Bogu pa ga osvo- baja za nov odnos do stvari. Kajti on ve, da si tega, kar resnièno potrebuje za `ivljenje, ne more priskrbeti s stvarmi. Kristjan ohrani v odnosu do stvari temeljno svobodo, ki ga ohranja odprtega za ljubezen. Takšno svo- bodo v odnosu do stvari moremo imenovati z besedo “uboštvo”, ki tako prejme v Svetem pismu pozitiven in èasten pomen (kakor tudi npr. beseda “slu`enje”). In takšno uboš- tvo v smislu svobodnega odnosa in uprav- ljanja s stvarmi se izra`a kot notranji mo- ment kršèanske vere in zato kot osnovna na- ravnanost vsakega kristjana. Bogastvo je tisto, ki zaposli veèino (ali vsaj preveè) èlovekovih sposobnosti in nekako “ve- `e” nase tudi ostale dejavnosti, torej “zaposli” èloveka tako, da nima èasa niti moèi, da bi iskal in se trudil za uresnièitev tudi drugih razse`nosti `ivljenja, predvsem duhovnih. Ka- kor je potrebna zdr`nost pri hrani za dobro poèutje in zdravo prehrano, tako je potrebno (notranje) uboštvo in nenavezanost za celovit èlovekov razvoj in predvsem za “duhovno kon- dicijo”. Nenavezanost ni potrebna zgolj zato, da bi bilo dovolj dobrin za vse, marveè tudi za celovit razvoj in kvaliteto `ivljenja posa- meznega èloveka. Èlovek se ne more prepu- stiti oblikovanju Svetega Duha, èe se je ves zaposlil s pridobivanjem in upravljanjem svo- jega bogastva. Bogastvo, imetje in samozadostnost ved- no ustvarjajo neko o`ino, navidezno zavaro- vanost, zasu`njenost. Sveti Duh pa je tisti, ki vzgaja za širino, neslutene mo`nosti, ka- terih ne more videti in odkriti èlovek, ki je zagledan vase ali v stvari. Uboštvo je nekaj, kar nam omogoèa, da se dvignemo nad ozke in omejene soteske naših hrepenenj in po`e- ljenj, da tako razširimo obzorja in ustvarimo prostor za tisto “mnogo veè”, za “stokrat to- liko”, za “zaklad v nebesih” in dele` pri veè- nem `ivljenju (prim. Mt 19, 29), kar nam je pripravljen Bog v svoji dobroti podariti. Sveti Duh nam ta neizmirna obzorja odpira in nas vanje vodi. On namreè ni bog utesnjenosti, ampak Bog širine in tudi nas usposablja za širino duha. In pri vsem tem nam je post v veliko pomoè in oporo. 1. Nav. A. Grün, Digiunare. Per il corpo e per lo spirito, Cinisello Balsamo (Milano), San Paolo, 2003, 20. 2. Peter Krizolog, Sermo 43: PL 52,320. 3. Nav. A. Grün, Digiunare, 17. 4. Nav. prav tam, 20. 5. Hkrati spregovori o dvojni nalogi postnega èasa: “Z ene strani naj zlasti s spominjanjem krsta ali s pripravo na krst (katehumeni), z druge strani pa s pokoro pripravi na obhajanje velikonoène skrivnosti vernike, ki naj v tem èasu bolj vneto poslušajo bo`jo besedo in se z veèjo goreènostjo posveèajo molitvi” (B 9). 6. Prim. Kongregacija za verski nauk, Navodilo o kršèanski svobodi in osvoboditvi (CD 31), 66-70.