¦—.-—, -_- Lisica starega Boštjana. l(»pr—i^K^ i]l] Spisal Juraj Pangrac flfki) \ \w oc* na^° vasj° stoji °b '°SU ubožna koča, na spodnji strani 1WR' 1 podprta z dvema drogoma, pač zaraditega, da bi je ne pre-*¦ J kucnil vsak piš doli po rebri. Že od nekdaj, kar pomni g-gfaSf^^SŽjP mlajši rod v vasi, je osebenkoval v tej kofci stari Boštjan, lj^^^PPi5lmi| ki je iz vrbovih šibic, srobotja in do leta starih leskovih mladic spletal velike in nerodne koše in košare, pa tudi majhne, lične canjice in koške za otroke. Pletel je Boštjan leto in dan; le kadar so ga klicali gori v vas na delo, le tedaj je dejal vitre iz rok, piiprl duri v kočo, si iztrepal predpasnik in klobuk, pa jo mahnil h kmetu v vas. In tako se je preživljal BoŠtjan, preživljal z delom svojih rok; zakaj da bi kdaj gori v vasi poprosil za. pehar krompfrja ali prgišče moke, tega ne, tega se je sramoval stari Boštjan, rajši bi stradal tii dni skupaj. Tam o košnji je naprosil Boštjana na delo iz vasi kmet Tomaž: »Pa pridi jutri k nam, Boštjan«, mu je rekel. »Kositi sicer ne moreš, boš pa raztepal za kosci redf in vodo jim boŠ nosil, da ne bodo žejni«. — »Bom pa prišel«, je prikimal BoŠtjan, in zgovorjena sta bila možaka; TomaŽ je nato krenil nazaj proti vasi, Boštjan je pa naglo pletel dalje pričeto košaro. Zadovoljen je bil, zadovoljen Boštjan, da pojde spet enkrat na delo v vas h ktnetu, »kjer kuhajo trikrat na dan«, kakor je večkrat blagroval srečne vaščane. Ko se je tistega dne storil mrak, je Boštjan prej ko drugekrati odmolil večerno moUtev in legel k počitku. »E, da bom bolj krepak jutri, da bom lažje delal, in da ne bodo vpili nadme ti Tomaževi Ijudje, da sem pocasen in da ne zaslužim, kar pojem«, se je opravičeval BoŠtjan sam pred seboj v postelji, da je Šel tako zgodaj spat, nato pa skoro glasno in krepko zasmrčal. Ko se je drugo jutro prebudil, je naglo naredil križ, si zmencal oči in dejal: »Lej, BoŠtjan, dani se, ti se pa Še valjaš po postelji; vstani, ti pravim, vstani urno!« — Res, solnce je že kukalo izza gora, in zlati solnčni žarki so se že razlivali po zbujajoči se prirodi ter uhajali skozi špranje v Boštjanovo kočo, budeč ga iz spanja in kličoč ga na delo. — Boštjan zazdeha, nato pa ¦ ->< 109 .<- hoče skoČiti iz postelje. Toda komaj se dvigne za ped s postelje, pa pade nazaj na trdo ležiŠče. »He-hej, kaj pa bo to!« vzklikne BoŠtjan in se izkuša vnoviČ dvigniti s postelje, pa se vnovič prevrne vznak nazaj na ležišče. »He-hej, kaj pa bo to; ali ni v meni vse prav, ka-li?« se prestraši zdajci Boštjan, pa se naglo oprime z rokami trhlih stranic, z nogami se pa upre v znožje ter se izkuša vreči iz postelje. Ali tudi tako ni šlo; komaj se je nekoliko dvignil n,i postelji — cmokf — pa je telebnil zopet z vso težo na trdo ležišče. Tedaj pa je rekel stric Boštjan, tako je rekel: »He-hej, BoŠtjan, bolan sr, pa Še močno si bolan!« In ko se je domislil, da ni ne vinarjii v žepu, ne prahu moke v predalu, in da je sam, tako sam v tej koči in da ne more ntti v vas po denar za koše, košare, canjice, ki se bodo Že skoro strgali, a plaČali jih Še niso ti trdi kmetje — ko se je vsega tega domislil, je postal otožen, siJno otožen in v velikt žalosti je zaklical ves potrt: »O, Bog, usmili se starega Boštjana! . . .« Zdajci mu poči na uho veliki zvon doli od sv. Vida. »Sedem zvoni«, zašepeče, sklene vele, koŠčene roke in moli, moli . . . Zdvavna je Že potihnil zvon pri sv. Vidu, Boštjan je pa še molil. Ko pa je slednjič odmolil zadnji očenaš in naredil sveti križ, se je začel tolažiti kakor vselej, kadar sc mu je huda godila: »E, kaj če biti«, je rekel; »saj bo jutri že bolje«. In zaril se je v postelj in v upu in strahu, brez postrežbe pričakoval drugega dne, da mu odleže. A drugi dan je napočil, pa Boštjanu še ni bilo bolje. »Moj Bog, moj Bog«, je zavpil tedaj z žalostnim glasom, »umrl bom, Če mi Ti ne pomagaš. Pa pomagaj mi, saj si dober; pomagaj, drugače bom umrl.« In vzel je v roke molek in prebiral jagode na njem in molil, molil, težko priČakujoč, kaj mu prinese tretji dan. Tretji dan je napočil. *' Boštjan je še trdo smrčal, ko je stalo solnce že visoko na nebu. Bog ve, mu je li odleglo ali ne? — Zdaj se prebudi. Brž se prekriža. »Kaj, ali mi je res odleglo?« reče, ko uvidi, da mu je roka, s katero je naredil križ, lahka, da jo položi, kamor hoče. In ko začuti po vsem telesu neko prijetno gorkoto, tedaj navda BoŠtjana veselje, da ves iz sebe z veselim glasom za-vpije: »Ljubi nebeiki OČe, pomagal si staremu Boštjanu, hvala Tebi stoterna, Tebi, ki si dober!« Zdaj ni dolgo premišljal, kaj bi storil. Naglo se skobaca s postelje. Hva-ležno sklene roke. Solze mu zaigrajo v očeh, ko zabvaljuje Boga, da je zopet ozdravel. Nato sede na stolček, na katerem je navadno pletel koŠe in poprime za delo. Toda de[o mu ni šlo danes od rok, zakaj roke so se mu tresle, in od gladu se mu je črno delalo pred očmi. »Jesti bo kaj treba«, je vzkliknil tedaj in se oprijel za stolec. Na misel mu pride, da leži v skrinji skorja kruha. Brž si jo poišče. Dasi je bila trda ko rog, in on brez zob, vendar se je je lotil. A ko je izpoznal, da so njegove čeljusti vendarle preslabe, da bi strle tako trdo skorjo, je vzel v roke kladivo, zdrobil skorjo, potem pa skrbno použil vsako najmanjšo drobtinico. Eh, dobra je bila Boštjanu tedaj ta skorja; dobra kakor o Veliki noči medena potica. Še Bog, da jo je imell Eh, da bi imel Boštjan še eno, dve taki skorji! Tako pa si je Ie raz-dražil sestradani ielodec s to skorjo. Krulilo je Boštjanu po želodcu, ko je n* -3»! 200 (¦«- J pojedel, kakor da bi že Bog ve koliko časa ne imel ničesar v ustih; krulilo, kakor da bi mu klicalo: »Kruha, kruha, ti stari Boštjan!« — Pa je rekel Boštjan tako-le: »Bom pa stopil doli v laz, bom pa stopil; doli rastejo take gobe, da nikjer ne take, prav nikjer ne. In teh si bom nabral, teh gob, da jih vržem v Jonec in pristavim k ognju; pa bo, pa bo!« -- In zašvedral je Boštjan po teh besedah doli v laz, v goščo po gobe. II. Komaj pa je storil kakih trideset korakov od koče, ko se mu zvrti v glavi, zvrti od same slabosti. »Ile-hej, BoŽtjan, slab si še, noge tc Še ne neso, počiti bo treba«, je vpil stric, loveč se z rokami po zraku, pa počenil tja na bližnji štor. Tedaj pa je smuknila mimo štora, na katerem je čepel, lepa repata lisica, noseČ nekaj v gobcu, ter se skrila njegovirn očem doli v pečevju ob tisti veliki skali, pod katero se vije tako neznansko dolg in ozek rov. Boštjan je gledal, gledal za lisico. Ko pa je videl, karn je izginila, da tam pod tisto veliko skalo, tedaj se je vrgel na noge kakor kak mladenič dvajsetih let, ki je zdrav kot lisica, ki je smuknila mimo Boštjana; vrgel se je na noge ter za lisico, ki mu je hipoma dala toliko misliti, zavpil ves razvnet: »Lisica, ti boš pa moja! Lisica, ti boŠ pa mojal Na skobec te bom ujel, lej, na skobec«. In skoro nato je že nastavljal doli pred tisto skalo, pred lisičjo luknjo, skobec . . . »Ho-hol Moja boš, moja, ti Iisical« si je govoril in nategnil zobcasti skobec. »Ho-hol Lisica, le naglo mi izproži skobec, le naglo; lej, utaknil te bom potem v kurnik in pobasal s seboj gor v vas. V vasi te bom pa kazal strmečim očem. »Lejte, Ijudje božji«, bom rekel, »lejte, zver sem vam ujel. Zver, to lisico, ki vam krade kure in jarčke, peteline in petelinčke.« Jeh, jeh, tako bom pravil, tako bom govoril; ni spaka, da bi mi ne začele potem ponujati gospodrnje moke, zabele, groŠev . . . Jeh, jeh, Boštjan, to se ti bo godilo, da še sam ne veš, kakol Še pipo tobaka si boš lahko privoščil, pipo tobaka, ki vso kri pomiri in staremu človeku dobro stori, dobro, kakor da bi polič vina popil. Jeh, jeh, to boŠ živel, ti Boštjan staril« Tako si je govoril BoŠtjan. Videč, kako prožno je nastavil skobec, in kako močno bosta zgrabila nazobčana obroča Hsico, da ji nikakor ne bo moči \z skobca odnesti peta, najsi je še tako zvita, si je BoŠtjan od veseJja mencal roke in stopical kakor pijan od toliko obetajoČih upov ob lisičini, vzklikajoč proti nebu: »Čast bodi Hogu! Lej, Boštjan, sam Bog ti je dal te misli, da boš ujel lisico, ki te bo živila, sam Bogl Čast in hvala bodi Njemu, ki je doberl« Ko pa je Boštjan tako stopical pred skalo in hvalil Boga, je zagledal pred lisiČino v zemljj zabrskano kurje perje. »Aha, lisica, ti si skubila kokoš«, reče Boštjan in potegne za perje, ki je molelo iz zemlje. Za Boga, ali je res, ali ni res, kar vidijo Boštjanove strmeče oČi! . . . Ha, ali je rest ali ni res, kar je privlekel iz prsti na dan! ... ] ~5h 201 K- BoŠtjan v istini ni prav vedel, ali je res, ali se mu le sanja . . . Debelo je gledal in strmel v ono, kar je privlekla na dan njegova tresoča roka, Za nekaj trenutkov otiplje na tako čuden način mu došlo stvar. In ko vidi, da ima ta stvar peruti, kremplje, kljun . . . kakor druge domače kure v vasi . . . tedaj ne dvomi več, kaj drži v rokah, tedaj se mu zasveti, kako in kaj. Da, da! Lisica je ukradla kokoš. Pred lisičino jo je zagrebla v prst, da bi se shladila, in da bi jo potem nesla mladim — jo je pa Boštjan dobil . . . uh, in še gorko . . . Ko se Boštjan tega prav zave, pade na kolena, povzdigne roke in srce k nebu in moli: »Moj Bog, zdaj izpoznavam, da imaš Še rad starega Boštjana. Ti veŠ, da sem slab in da nimam prahu moke, da bi si skuhal sok, ne za južino krompirja, da bi si ga spekel; ti veš to, pa si mi poslal kokoš po tej lisici, kakor si poslal nekdaj Danielu v levnjak južino po preroku Habakuku, ki ga je angel daleč v drugi deželi za lase zgrabil in ga postavil pred levnjak, v katerem je žaloval Daniel, da mu je dal južino. — Ljubi Bog, Če bi imel jaz odslej kdaj kaj storiti, kar je napak in ni po Tvoji volji, rajši dam zdaj lisici kokoš nazaj in umrem, če je Tvoja sveta volja; zakaj stari Boštjan ima Tebe, nebeški Oče, rad, in umreti mu je od žalosti, ko bi se kdaj zalotil na čem, kar bi ne bilo prav, kar bi bilo greh . . .« Tako je torej molil BoŠtjan. Debele solze so mu polzele po licih, solze, ki so glasno pričale, da je prišla molitev, ki jo je ravnokar opravil, iz globine njegovega srca; solze, ki so glasno pričale hvaležnost in ljubezen siromaŠnega starčka do tako dobrega nebeškega Očeta ... Ko pa je odmolii, ni šel iskat gob po lazu kakor se je bil namenil, nego jo mahne naravnost dotnov v kočo, oskubi kokoš ter je pristavi precejŠen kos k ognju. Tisti dan se je imel stari BoŠtjan kakor o praznikih. Hvalil je Boga in se mastil s tolsto kokošjo, da se mu je mast cedila po bradi ... III. f -ii r.liMv t\ d-r \<\ Stari Boštjan je po tistem srečnem dnevu, ko mu je Hsica prlpravila tako dobro pečenko — celo, Še gorko kokoš — zopet vzel vitre v roke in začel spletati koše in kosare, canje in canjice. K Tomažu v vas ni stopil, da bi se opravičil, zakaj ga ni bilo na delo. »E«, si je mislil Boštjan, »kaj bi lazil k TomaŽu; seno so že močno pospravili, za kaj drugega me pa ni prosil Tomaž«. Pa je imel prav Boštjan, da ni hodil v vas; zakaj zarobljeni kmet ga je namerjal prav poŠteno ošteti in ga zadreviti doli v kočo, kakor je svoje dni drevil ovce po lasu. »Ha, le naj mi pride zdaj ta Ienuh«, se je namreč jezil Tomaž, »ha, le naj mi pride, to jo bova ucvrla doli po vasi, da bo pomnil ta nepridiprav, kdaj me je nalagal . . .« E, Tomaž se je lahko Širokoustil, ko ni vedel, kako je bilo s stricem; saj ko bi vedel, da je bil Boštjan bolan, težko, da bi govoril tako. Stari Boštjan je torej zopet spletal koše; seve, saj jih je lahko: kokoš mu je pomagala na noge, kokoš, ki jo je dobil pred lisičino; ta ga je po-živila, da je zopet brez težave krivil vitre in šibice, jih ovijal in zapletaval -5m 202 i«~ ob palčicab in dodelaval tako koše. — Ko je enega dopletel in ga postavi] na stol, ogledujoč ga, ali bo ali ne, ga je spomnila kost od kurjega stegna, ki je ležala tam pred ognjiščem, na kokoš, ki jo je obiral, in kokoš ga je domislila na lisico, lisica pa na skobec, ki ga je bil nastavil doli pred lisičino. »Lej, na skobec sem pa čisto pozabil«, je dejal BoŠtjan, ko je zagledal tisto kurjo kost, popustil koš in stopil doli v laz. »E«, si je mislil spotoma, »lisica, ti si mi dobra, pa sama tega ne veš; jaz pa vem, da si mi; skobec bom sam izprožil in ga vzel domov; kaj bi te lovil, ko si mi prinesla kokoš.« Tako je mislil BoŠtjan spotoma. Ko pa je stopil pred tisto veliko skalo, za Boga, kaj zagledajo njegove oči? — Jehate no . . . lisica, tista dobra lisica se je valjala in zvijala napol mrtva, z razbitim hrbtiščem pred lisičino . . . Boštjan se prestraši. Ko pa izpozna, kaj se je utegnilo zgoditi, se mu skremži obraz in zatuli na ves glas: »O-ju! O-ju!« in se brise z rokavom preko oči in javka in javka: »O, ti uboga lisica!« . . . In ko tako tuli in javka in gladi lisico, mu nekaj reče: »Boštjan, tvoj ktobuk ni sicer Bog ve kaj, vodo bo pa le držal, steci, steci ponjo na studenec.« »O-jii!« Še enkrat zatuli Boštjan, nato na ves dir steče in prinese skoro še zvrhan klobuk stu-denČnice, izmaka lisici rane in ji vliva vode v gobec, pa vse ni nič pomagalo: lisica je ležala kakor mrtva na tieh, le semintja je privzdignila gobec in žalostno zaječala . . . »Jeh, jeh!« je zastokal Boštjan in Škropil lisico z vodo, pa ubožica se že skoro ni več ganila. »Jeh, jeh!« je zastokal, vil roke in nemirno stopical poleg lisice. Pa mu pride na misel, da ima doma v omari gadjo mast, ki slove, da vsako rano, bodisi Še tako huda, kar na gledanje ozdravi. »Jeh, jeh, in še veliko imam te gadje masti«, reče Boštjan nemirno, zagrabi lisico in jo ucvre —- kakor da bi podžgal hišo — gori po rebri v koČo. V koči po-stelje lisici v kotu in jo namaže z gadjo mastjo. In lisici je nekoliko odleglo, vsaj tako si je mislil stari Boštjan. Je pa rekel Boštjan, tako je rekel: »MladiČe bi rada videla lisica, mladiče, zato se postavlja na noge. Kar ponje grem, jih bom že kako zbezal iz lisiČine.« In popustil je BoŠtjan gadjo mast na stolcu in lisico v kotu, zaloputnil vrata za seboj in stekel doli v laz po mladiče. Komaj pa prestopi prag svoje koče, ko mu poči na uho neko cvileče pasje lajanje, in kmalu za tem zasliŠi dva strela iz laza. »Jeh, jeh, kaj pa to pomeni«, prestrašeno izusti in obstoji. Ko pa le ne jenja tisto cvileče pasje lajanje, se popraska Boštjan za ušesi ter jo mahne v laz. »Pa ne, da bi se kaj hudega zgodilo«, mu roji po glavi. Misliti si ni upal, kaj se je morda zgodilo . . . Ah, cvileče pasje lajanje, dva strela . . . »Kam pa se ti tako mudi ?« ustavi Boštjana sredi pota znan glas. Tomaž iz vasi je bil, noseč na puškini cevi dve mladi lisički. »Ali so tr tatovi ulomili v koČo m bežiŽ pred njimi, da si videti tako zbegan, BoŠtjan ?« se je smejal Tomaž, ponosen na svoj plen, na mladi lisiČki, ki sta mahali s puŠke doli. — A BoŠtjan ni odgovarjal. DuŠilo ga je nekaj, da je komaj dihal in kakor nor pogiedaval zdaj Tomažu v obraz, zdaj ustreljeni lisički. [ -3^ 203 hs- I »He-hej, Boštjan, lisic se nikar ne boj, svinčenega zrnja je dovolj na , i svetu, in moje oko dobro meri«, se smeje dalje Tomaž in potrka BoŠtjana po rami, češ: »AH nisem lovec, da mu ni najti para?« Tedaj pa odpre Boštjan usta in srdito zavpije, kazoč na lisički: »Pa kje si dobil?« »Kje? — Lej, doli v !azu, v tistem pečevju sem ju dobil; a rajši bi zalezel stara dva. Ta hudirja sta rai pri belem dnevu odnesla dve stari kokoši.« »Jeli, jehl« je zajavkal Boštjan — od jeze je pokalo po njem. — »Pa kaj vendar misliš, da greš to storiti, da greš ti lisički ustreliti? Moj Bog, kako se ju upaš pobiti?« Tomažu se je zdelo starega BoŠtjana vedenje čudno. Na kratko mu odgovori: »To lisičjo zalego, ki mi je kurc kradla, sem že izplačal danes, tcbe, Boštjan, bom pa še; obljubil si, da prideš na delo, a bilo te ni. Tako nie vodiš za nos. Od tebe, Boštjan, bi ne pričakoval kaj takega; to ni moŠko.« Tedaj pa zacvili pes. Zavohal je bil namreČ v koči lisico. »Jeh, jeh, zdaj bo pa Še stara šla«, je zajavkal Boštjan, ko je zaslišal listo nesrečno pasje lajanje in se spustil v dir h koči; ni se utegnil opra-vičevati, zakaj ga ni bilo na delo, niti povedati par gorkih Tomažu, da gre iisički pobijat »Boš šel stran, ti zgaga pasja, ti«, je; vpil BoŠtjan na psa, ko je priso-pihal do koče. »Boš šel stran, ti pravim«, je vpil in odganjal od koče psa, ki je skakal m se spenjal ob steni in izkušal priti v kočo. »O, čast Bogu, vrata sem bil vendarle zaprl«, je rekel Boštjan, videč, da ni mogel pes lisici do živega, in skočil v kočo. Lisica pa je med tem že poginila. Ker ni bilo Boštjana le predolgo iz koče, in je pes le skakal in se ' spenjal in praskal po steni, se je Tomažu vsa reč že Čudna zdela, in pogleda" v kočo. Če se je že prej čudil Boštjanu, se je sedaj še bolj: poleg mrtve lisice je namreč čepel stari BoŠtjan in si brisal solze . . . Solze, ki so polzele sirotnemu Boštjanu po razoranem licu, te soize so glasno pričale, kako hvaležno je njegovo srce, hvaležno tudi živali, celo ta-tinski lisici . . . Da, daf Ležal je on bolan, bolan in kako zapuŠČenf . . . VaŠČanom, ki jim je spletal koše, canje . . . tem še na misel ni prišlo, da bi pogledali po njem, ko ga že nekaj dni ni bilo blizu . . . ZapuŠčen je bil torej od vseh, prav od vseh . . . Tedaj pa je poslal dobri nebeški Oče BoŠtjanu kokož, po tej lisici jo je poslal . . . Zato si je brisal BoŠtjan solze, brisal poleg mrtve lisice . . . »So pač mehkega srca stari ljudje«, je dejal Tomaž sam zase, ko je gledal v kočo. »Počakati moram Boštjana, da pride h koče in mi pove, kako in kaj.« * * l * E Mioilo je nekaj tednov. Stari Boštjan zopet spleta \z vrbovih šibic, srobotja in do leta starih leskovih mJadik koše in košare ia canje, pa ne več doli za svojo kočo nad -»i 204 «~ lazom, kjer mu je večkrat primanjkovalo kruha, ampak gori v vasi pri Tomaževih, kjer jim preostaja kruha. »Če se Boštjanu že žival tako smili, kako se mu bodo šele Ijudje«, je rekel kmet Tomaž in ga vzel za svojega.