Neuspešen boj za napredek v KS Rakova Jelša RakovaJelša je naselje, ki leži na robu barja ob levem bregu Ljubljanice in ga sestavlja približno 450 stanovanjskih objektov brez ustrezne vodoo-skrbe, z odprto kanalizacijo, s prašnimi in blatni-mi ulilcami, deli naselja pa so tudi brez elektrike. 4000 krajanov, ki so obsojeni na življenje v takih razmerah, nima niti ene javne telefonske govoril-nice, trgovine, šole, vrtca in še bi lahko naštevali. Predstavniki krajevne skupnosti se zavedamo, da glavni vzrok vseh teh težav tiči v nedokonča-nem zazidalnem načrtu za to območje. Vedeti namreč moramo, da brez potrjenega zazidalnega načrta ni mogoče uresničiti nobenih prostorskih posegov, četudi gre za tako pomembne eksistenč-ne potrebe, kot je gradnja kanalizacije, vodovo-da, vrtca itd. Zato so akcije, ki so bile v preteklo; sti usmerjene v reševanje posameznih problemov, največkrat propadle. Svet krajevne skupnosti se zdaj z vsemi silami trudi pridobiti nujno potreben zazidalni načrt, bralce pa želimo kritično informi-rati o težavah na trnovi poti do zazidalnega načr-ta, ki smo jo prehodili in ki je, kot kaže, še ne bo tako kmalu konec. Izdelava načrta se vleče že od leta 1979, torej celih osem let. Vzrok, zakaj še danes ni sprejet, je v projektu kanalizacije, ki je nujni sestavni del zazidalnega načrta. Delovna organizacija Vodo-vod - kanalizacija namreč trdovratno vztraja pri tehnični rešitvi tlačne kanalizacije, ki pa jo krajani Rakove jelše odločno zavračajo zaradi tehničnih in ekonomskih razlogov. Gre za projekt nepreiz-kušenega sistema kanalizacije, za tehnično novite-to, ki je baje edina možna rešitev na barjanskih tleh. Vsak stanovanjskih objekt bi moral imeti svojo črpalko za odpadne vode. Poleg nakupa in vzdrževanja črpalke ter plačevanja porabljene električne energije za njeno delovanje bi morali krajani skrbeti še za vodotesne greznice, ki bi bile sestavi del tega tehnološko naprednega sistema. Odveč je poudariti, da so bili krajani v neenako-pravnem položaju glede na ostale uporabnike ka-nalizacije v Ljubljani. Utemeljcne dvome v teh-nično in ekonomsko smotrnost projekta so potrdi-li tudi nekateri strokovnjaki in negativni rezultati poskusa, ki ga je izvajala DO Vo-ka. Ob podpori občinskega izvršnega sveta je KS povabila k sodelovanju priznanega slovcnskega strokovnjaka, odgovornega projektanta v Ingeni-eurbiiro Grimm iz ZRN ing. Franca Maleinerja, ki je pripravil idejni projekt klasične kanalizacije v pičlem mesecu dni. V letošnjem juniju ga je tudi strokovno predstavil tako krajanom Rakove jelše, ki so ga podprli kot tudi odgovornim institucijam na nivoju občine in mesta. Viški Izvršni svet je 17. junija, odločen, da enkrat dokončno reši problem Rakove jelše, sprejel sklep, da naj bo ta projekt kanalizacija podlaga za izdelavo zazidalnega na-črta. Po neštetih neuspešnih sestankih so si krajani oddahnili misleč, da je največja ovira premagana. Vendar so se ušteli. Ker Ljubljanski urbanistični zavod do konca septembra še vedno ni pripravil osnutka zazidalnega načrta, je občinski izvršni svet ponovno sklical sestanek (29. 9. 1987), da se ugotovi, kaj še ovira dokončanje načrta. Člani sveta krajevne skupnosti in občinskega Izvršnega sveta pa smo na sestanku presenečeno ugotovili, da DO Vo-ka še vedno izdeluje svoj, zdaj nekoli-ko modificiran projekt tlačne kanalizacije s pojas-nilom, da farmalno niso bili seznanjeni s sklepom Izvršnega sveta, Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ) pa čaka na odločitev kateri projekt vključi-ti v zazidalni načrt. Torej, kot da nihče nič ne ve ali, kar je najbolj verjetno, nič noče vedeti. Pred-sednik IS je pojasnil, da je bil sklep namenjen Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu kot izdelo-valcu načrta, zato bi ga moral ta pri svojem red-nem strokovnem sodelovanju v DO Vo-ka upo-števati in z njim seznaniti DO VO-ka. Dodatna pojasnila obeh institucij niso zadovoljila članov sveta KS. Ob takih zapletih se predstavnikom KS upravi-čeno poraja dvom v strokovnost nekaterih institu-cij in sum, da se reševanje problematike namerno zavlačuje. S stališča KS je bil rezultat sestanka korak v slepo ulico: zdaj se bo izdeloval zazidalni načrt, z obema variantama s projektom tlačne kanalizacije in s klasičnim sistemom - seveda vse na račun izgube časa in večjih družbenih stroškov, nat pa se bo šele odločalo, kateri sistem je boljši. Svet KS javno sprašuje, zakaj je potrebno izgubljati čas,. živce in denar za vključevanje obeh variant v zazidalni načrt, če je bil za njegovo podlago že sprejet koncept kanalizacije? Ali odgovorne insti-tucije res mislijo, da se bo lažje odločiti med obema projektoma, ko bosta vključena v načrt? To je enako, kot da bi hoteli ugotoviti prednost okroglih koles pred štirioglatimi, pa bi zato načr-tovali in izdelali dva avtomobila, čeprav vemo za cenejše in primernejše načine preverjanja. Za dodatno razburjenje na sestanku pa je po-skrbel še Mestni vodovod. Letos spomladi je Hi-drotehnik na predlog krajevne skupnosti očistil obcestne jarke, ki služijo odtekanju padavinskih in fekalnih (!) vod, kajti bili so že tako zaraščeni in zasuti, da je voda zastajala in zlasti v poletni vročini neznosno zaudarjala. Po čiščenju so mar-sikje prišle na površje vodovodne cevi, ki prečka-jo omenjene kanale in z vodo oskrbujejo posa-mezne ulice. Zato je na sestanku krajevna skup-nost opozorila Mestni vodovod, da mora cevi poglobiti, ker utegnejo v zimskem času zmrzniti. Mestni vodovod pa je meni, naj problem reši tisti, ki je čistil jarke in razkril cevi. Jasno je, da Hidrotehnik tega ne bo opravil, ker za to ni pooblaščena organizacija. Torej bomo morali po-čakati, da cevi res zmrznejo in popokajo, da nekaj sto ljudi ostane brez vode. Le tako bodo za Mest-ni vodovod podani dovolj tehtni razlogi, da se spravi k odpravljanju posledic. Seveda z višjimi stroški in na škodo prizadetih krajanov. Očitno je, da organizacije kot so Zavod za izgradnjo Ljubljane z Ljubljanskim urbanističnim zavodom, Mestna kanalizacija, Mestni vodovod, Urbanistična inšpekcija in druge same zavlačujejo z radikalnim reševanjem problemov krajevne skupnostr Rakova jelSa in samo omogočajo na-daljnjo nekontrolirano rast novih črnih gradenj, po katerih je to območje znano. Predstavniki krajevne skupnosti moramo stalno poslušati očit-ke o stihijski gradnji, ki da je vzrok nastalih težav, ko pa poskušamo problem reiiti pri izvoru, torej s pridobitvijo prostorsko ureditvenega akta prepre-čiti pa iz (ne)znanih vzrokov nočejo opraviti svo-jega dela. Bralci se bodo verjetno strinjali z ugdtovitvijo, da vam dejstva, nešteti brezplodni sestanki, ki -ne moremo se znebiti vtisa - služijo samo zavaja-nju ljudi, govorijo v prid primeri, da je Rakova jelša pravi poligon za preizkušanje živcev in po-trpljenja krajanov. In to le kilometer in pol od strogega centra glavnega mesta najrazvitejše jugo-slovanske republike! Koliko časa še? Svet KS Rakova jelša Bo zazidalni načrt razgrnjen decembra? Ob poročanju o pripravah odnosno dokon-čanju prostorskih dokumentov na 69. seji Iz-vršnega sveta, ki je bila 7. oktobra, je pred-stavnik izvajalca LIZ - TOZD Urbanizem -LUZ povedal, da je osnutek zazidalnega načr-ta za območje V S 2/11 Rakova jelša v fazi priprav za izdelavo in sicer z dvema varianta-ma razrešitve problema kanalizacije. Po skle-pu izvršnega sveta in zagotovilu pripravljalca bo ta osnutek zazidalnega načrta razgrnjen predvidoma v mesecu decembru tega leta. Razvozlavanje komunalnih problemov Sredstva komunalne skupnosti ljubljanskih ob-čin (iz prispevkov 0,65) območne vodne skupnosti Ljubljana-Sava, krajevnih skupnosti in kreditna sredstva LB Stanovanjske komunalne banke v skupni višini 525,5 milijonov dolarjev - so v tem letu vir za razreševanje perečih problemov s po-dročja oskrbe s pitno vodo v naši občini in za vodovod Rob-Turjak bo v tem letu izdelan loka-cijski načrt. Predvidena sredstva so preusmerjena v izgradnjo vodovoda Gornji Ig ter v izgradnjo -sanacije vodovoda Radno v KS Brezovica. V teku so dela na vodovodu Repše Pleše v KS Škofljica. Tako bodo še letos končana zemeljska dela, mon-taža pa bo izvršena drugo leto. Sredi poletja je bila izvršena celotna rekonstrukcija vodovoda Strojarček-Hoja v KS Podpeč Preserje. Delo na vodohramu Radna potekajo skladno s terminskim planom, kar pomeni, da bo program v celoti realiziran novembra letos. Kot smo že omenili so v celbti izvršena gradbena dela na vodovodu Gor-nji Ig, kar pomeni, da so realizirani tudi priključki na primarni vod do posameznih uporabnikov. V gradnji je še črpališče, za katerega pa izvajalec Hidroinženiring zagotavlja, da bo končan v no-vembru. Prav iz istih virov kot smo jih že omenili pri oskrbi s pitno vodo, le da so sredstva precej višja - 4020 milijonov dinarjev - pa se financirajo tudi naloge s področja kanalizacije in siccr sanacija kanalizacije na Cesti VIII v KS Rožna dolina in urejanje v KS Kozarje. Odbor za skupne komunalne storitve pri KSLO je sprejel vseh 16 zahtevkov KS iz programa ure-janja cest z javno razsvetljavo in jih odobril v višini 870 milijonov dinarjev. Med že omenjenimi viri je na tem področju več sredstev iz 2 odstotne-ga prispevka za KSLO in več sredstev lastne udeležbe krajanov. O poteku del v Rožni dolini, smo več zapisali v prejšnji številki. Namenu je predan na novo asfaltiran Knezov štradon v KS Peruzzi, pričeta so dela v KS Krim na Cesfi ob železni