Spioine vestl. SEJA ŠIRJEGA SOSVETA UJU - POVER« JENIŠTVO LJUBLJANA bo 8. decembra 1928 v osnovni šoli na Zida« nem mostu. Začetek točno ob 9-30. Dqevni red: 1. Poročilo poverjenika tov. A. Skulja. 2. Situacijsko poročilo. 3. Blagajniško stanje. 4. Pravila učiteljske gospodarske poslos valnice. 5. Višja pedagoška šola in naše stališče. 6. Razmerje poverjeništva do Izvršnega odbora. 7. Predlog zakona o nanadnih šolah. 8. Predlogi okrajnih učiteljskih društev. 9. Slučajnosti. Opornba: Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okra.jnih učitel.jskih društev in vsi člani ožjega sosveta. Ako bi bil kateri predsednik zadržan, na.j pooblasti pismeno svojega namestnika. Potne stroške krije vsa= ko društvo zase. Zaradi važniosti seje tpričas kujemo polnoštevilne udeležbe. UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 18. novembra 1928. Andrej Skulj 1. r.,Jos. Kobal 1. r., poverjenik.tajnik. Rado Grurn 1. r., blagajnik. — Razllke bodo izplačali? Od Saveza ptt. uslužbencev v Beogradu smo prejeli naslednji dopis: »Uprava Saveza obvešča vse svoje oblastne organizacije in pododbore, da ]e Savez pripremil v svojem poštnem domu •v Beogradu sobo za goste s štirimi postelja» mi. V njej dobe delegati in člani izven Beo* arada, kadar se mude v Beogradu, brezplač^ no prenočišče za tri noči. Prostovoljni pri= spevki za čiščenje in snaženje se hvakžno sprejemajo. Delo širjega odbora Glavntga saveza državnih uslužbencev je zakijučeno dne 4. novembra t. 1. s sledečim rezultatom: Izplačilo razlLke iz novega posojila v znesku cne milijarde dinarjev je v načelu zajamče^ no. Vlada namerava iz tega posojila v prvi vrsti izplačati dolžne razlike državnim usluž^ bencem. V to svrho je izdelala načrt zakona o ustrošenju posojila, v katerem je govor tudi o izplačilu ^razlike. Ta načrt mora sprc* ieti še narodna skupščina. — Ravno tako je nova uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov od vlade žo podpisana, treba je še, da gre skozi finančni odbor. Dnevnice se skoro podvoje, selitveni stroški se pavšali* rajo. Revizija uradniškega zakona in uredbe o razvrstavanju je od strani komisije tudi žc završena, manjkajo samo še prehodna dolo* čila. Projekt razpošljemo našim organizaci* iam v proučitev. — Glavni savez se je na svoji širši seji bavil tudi z vprašanj>em davkov, davščin in drugih dajatev državnih usiužbencev. V tej zadevi je napravil vlogo na merodajne faktorje. Toliko v vednost in ravnanje.« — (Po »Poštnem glasniku«). — Projekt zakona o narodnih šolah v skupščini. Izvoljen je pircsvetni odsek za projekt. V ta odbor so izvoljeni narodni po? slanci znani prosvetni delavci. Predsednik je prof. g. Milan Kostič. — Iz prosvetnega od^ seka bo oddan projekt zakonodajnenyi od? boru, a odtod plenumu narodne skupščin«. Izgleda, da bo zakon končno vendarle sprejet. — Za službena stanovanja učiteljstvu v celjskem srezu odtegujc računovodstvo ve? čmuma do 300 Din mesečno in še več. Umev« no, da ta razmeroma visoki znesek pri seda» njih razmerah reže globoko in občutljivo. Kadi tega vlada opravičeno ogarčenje, 6eš, da so stanovanja ctnjena provisoko in da so tudi mesečai odtegljaji preveliki. V tej za* devi priobčujemo v informacijo tovarišem celj&kega sreza — kakor tudi drugim sle? deče; Ministrstvo prosvete je izdalo dne 14. marca 1928, O. N. br. 17.941 za mariborsko obiast na vlogo velikega župana mariborsKe oblasti odlok, s katerim se do nadaljnjega ukinja ocenjevanje službenih stanovanj šol« skih upraviteljev, »ki opravljajO' posle zapis« nikarja krajnih šolsk.ih odborov, ker jim pri* paciajo ista po še veljavnem avstrijskem, ozi« roma koroŠKem -in štajcrskem zakonu.« Ko= gar torej oprošča ta odlok ministrstva, pa ¦s>e mu kljub temu odteguje v to svrho, naj napravi koiekovano prošnjo na velikega žus pana mariborske oblasti, da se mu naj izpla» čuje cela stanarina, odtegljaji na prevžiticih ustavijo, že odtegnjeni znesek pa vrne. Ko* gar pa ne op>rošča gornji odlok., pa hi rad imel manjše obroke, ta pa naj istotako na* pravi vlogo na velikega župana ter prosi, da se mu obroki znižajo. Akcija za ponovno, pravičnejšo ooenitev nirna dosti izgleda za uspeh. Ako oba ocenjevalca ne soglašata, datira ceno gradbena sekcija. Vsakdo se pa lahko po obvestitvi, koliko se je cenilo sta* novanje, lahko pritoži na ministrstvo, ki pa navadno soglaša z navedbo ocenjevalne ko» misije. Toliko v obvestilo. — Šolski upravni odsek UJU v Mariboni. .— Xa šolski zakon. V Beogradu sc, imeli dne 14. t. m. skupno sejo Izvršni odbor UJU — poverjeništvo Beograd in odbor Udruže' nja učiteljic in zabavilj in razpravljali na njej kako pospešiti sprejetje šolskega zakona. Skienjeno je bilo, da obišče izvoljena depu= tacija predsednika prosvetntga odseka g> Kostiča, a druge deputacije so hile poslane k posameznim prvakom strank, da jih zain* teresirajo za pospešitev sprejetja šolskega zakona. — Sklenjeno jc bilo tudi prirediti skupni sestaaek s člani prosvetnega odseka. —• Ideja sainoizobrazbe. Tov. Mihajlovič je v zadnjih treh številkah »Učiteljskega To^ variša« preciziral svoje stališče napram »ideji samoizobrazbe« in mi s tem dal dobrodošlo priliko, da natančneje preciziram tudi svoje stališče napram njegovemu. Ker pa s tem zaidemo že v idejne pedagoške razprave, a »Učit. Tov.« je stanovski list in gotovo potrebuje prostora za stanovske in organiza^ cijske zadeve, ojbjavljam svoj odgovor v pri» hodnji številki »Popotnika«. Opozarjam na to tudi tov. Mihajloviča in ga prosim — ker ga vidim polnega energije in. bojnega razpo? loženja za idealno stvar — da mi blagovoli slediti na ta novi »mejdan«. — Anton Osterc. — Na razna vprašanja glede izdaje mo* jega rokopisa: »Osnovni razred v luči mo< dernih^vzgojnojdidaktičnih načel«, poročam sledeče. Pokr. iodbor Jug. Matice je sklenil mojc delo iz hvaležnosti do učiteljstva izdati. Rokopis sem mu izročil 20. avgusta t. 1. Okta' bra meseea pa me je takratni odbor obvestil, da zelo obžaluje, ker mojega dela ne more založiti, ker je preobširno. Stroški bi znašali od 40—50.000 Din. To sporočilo me je dir^ nilo, a uvidim položaj. Poiskati moram pač drugega založnika, ki bi prevzel tudi tisk ro« kopisa, tikajočega se poučev.anja v II. razs redu. Morebiti se oglasi kak založnik na pod» stavi te notice. Dispozicija mojega rokopisa je sledeča: Uvod. — Razvojna stopnja šest^ letnega otroka. -— Poučevanje v čitanju. -— Ročna stavnica. Seznam velikih in malih črk, ilustracije in gibi (geste). Seznam življenskih javljanj. iz katerih sem izvajal glasnike. Fo= netične opazke k posameznim glasnikom. Učne slike k obravnavi glasnikov ozir. črk. — Pričetek vaj v pisanju. Zgledi individu* alnih pisav. Opazke k zgledom. — Račun^ stvo. — Razvojni pregled dela. — Stvarni po* uk z učnimi zgledi. — Oblikovanje, izrezo« vanje, upodajbljanje, risanje itd. v prvem razredu. — Kako smo kovali pesmice. — Go vo.reči zbor v osnovni šoli. — Bajke in prav* ljice. — Petje. — O disciplini in etično^mo* ralni vzgoji. — Prvi šolski dnevi. — Učila, ki jih je potrdboval vsak poedini učenec. — Opazovanja otrok tekom leta. — Seznam učne snovi 1. razreda v šolskem letu 1927./28. — Izjave staršev. — Daltonov načrt v I. raz* redu. — Berthold*GaudigsJensen. — Novi učitelj. — Zakijučne besede. — Svoje tova? riše(ice) prosim, naj vzamejo zgorajšnje v.rstice na znanjc. Prepričan pa sem, da do= bim za svoje temeljito delo prav kmalu za* ložnika. — Leo Pibrovec. —• Osnovna šola in absolvirani pedagogi. Boj za namestitev absolvcntov višje ped. šole na učiteljiščih je pričel divjati, kar smo ifak pričakovali že takrat, ko so izšle prve uredbe o »višj'em tečaju«. Leta in leta govo« rimo o višji učiteljski izobrazbi in doscgli smo — višjo ped. šolo, k,i s svojimi uredbami deli range strokovnih učiteljev, nadzornikov in scdaj še — profesorjcv. S tem smo kon* čno prišli iz dežja pod kap. Ponovno smo na naših skupščinah opozarjali na napako, da se z izpiti višje ped. šole pri nas — hočeš no^ češ — pridobe omen|eni »rangi«. Priznava^ mo našim višjim ped. šolam značaj visoke šole in ne odrekamo absolventom sposobno« sti, ne uvidevam pa potrebo uredbe, da je vsak absolvent višje ped. šole »nižjega te» čaja« (kaj šcle »višjega tečaja«!) izobčen od delovanja na osnovnih šolah! V Dresdenu so letošnje absolventesdoktorje pedagoge namestili na podeželskih osnovnih šolah, pri nas pa jo prosvctna uprava upraviteijstvo osnovne šok' absolventu »višjega tečaja«- od* klonila z motivacijo, da se mora v smislu .uredbe namestiti na višjem mestu. Profesorji na •učiteljišču ga odklanjajo, na meščanskih ^olah ga bodo »izpitlerji« komandirali, za nadzornika je baje »premlad«, na osnovno šolo pa »ne spada«... Ja kam zaboga?! Ali smo si tako zamislili našo »višjo izobrazbo«? Ali osnovnošolski učitelji res nismo vredni, da bi v naših vrstah sodelovali tovariši z di^ plomskimi izpiti višjih p'cd. šol? Ali naša osnovna šola res ne potrebuje »višje izobra^ ženih« učiteljev? Neizpodbitno dejstvo je, da vrši višja pedagoška šola danes selekcijo osnovnošolskega učiteljstva za višje »range«, kcr idealnim a'bsolventom onemogočava vsak povratek na osnovno šolo. Z »uredbami« j*e oostala »pripravljalnica za strokovne učite* lje, nadzornike in v najnovejšem času za pros fesorje«, kar nam dokazuje baš »boj« za se« uanje namestitve. Tako pa se naša »višja izobrazba« ne bi smela izigravati! —¦ E. V. — Resolucija pnofesorskega kongresa. Kong,rcs Profesor&kega di-uštva na Sušaku je na predlog ljubljanske sekcije sklenil o 'ab» solventih višje pedagoške šole: 1. Višja pe« dagoštca šola mora ostati samo institucija za višjo strokovno iz'o/brazbo učiteljev osnovnih šol i.n kvalifikacije, katere jim daje ta šola, morajo ostati samo v mejah statutov te .šole, da imajo pravico a) na položaje okrajnih šolskih nadzjornikov, b) učiteljev in upravi= teljev na meščanskih šolah. Na učiteljiščih se morejo postavljati samo v onih slu5ajih, ako je prirodnim potem izpraznjeno katero mesto, a ni drugega kandidata za to mesto z akademsko kvalifikacijo. Nikakor se ne sme dovoliti, da se odstranjujejo s svojih • sedanjih mest na učiteljiščih profesorji s fa= kultetsko izobrazbo, da bi odstopili svojo mesta absolventom višje pedagaške šole, tem manj, ker to ni niti potreba, saj je tudi na meščanskih šolah in med sedanjimi okraj» nimi nadzorniki toliko takih, ki nimajo kva* lifikacije za te položaje. Mnogo bolj pravič* no je, da se take osebe brez kvalifikacije od» stranijo s svojih položajev in da se na nji» hova mesta postavljajo absolventi višjih pe* dagoških šol. 2. Zahteva.mo, da sie odredba či. 14. pravil o diplomskem izpitu za višji tečaj višjih pedagoških šol nikakor ne uve» Ijavlja tako, kakor da absolventi višjih pe> dagoških šol morajo biti nastavljeni na uči* teljiščih, ampak da »morejo« (biti nastavlje» ni) osh gori navedenih pogojih. 3. Zahteva« mo, da se pogoji za napredovanje po sku» pinah za absolvente višje pedagoške šole lz» enačiju z odredbami za napredovanje profe« sorjev s fakultetsko izobrazbo. 4. Tudi v nižje .razrede srednjih šol se ne morejo za profestirje v I. kat. nastavljati take osebe, ki nimajo vseučiliške izobrazbe. 5. V ljubljan« ski in mariborski oblasti nastavljeni absol* venti višje pedagoške šole se naj takoj sta» vijo na razpoloženje ministru prosvett. * To se razume tako, da se morajo do» ločbe čl. 64. in 65. urad. zakona uveljaviti z,a abs-olvtnte v. p. š., ki torej brez pirofesor« skcga izpita tudi ne inorejo ibiti uvrščeni v pomožne in glavne skupine I. kat. (od l.*8. do I.«4.), kakor to velja za absolvente fakul« tete; s tem je stigmatiziran čl. 161. fin. zak. za 1. 1928./29. kot tak, ki krši že obstoječi uradniški zakoin in daje nedopustne privl» legije. — Okrajna 'učiteljska dnuštva opozar« jamo na okrožnieo v današnjem listu. Pro« simo, da jo prečitajo in poročajo do 20. de^ cem-bra 1928. — V ljubljanski bolnici je umrla tova> rišica Dragica Rostoharjeva, učite^ Ijica v Radečah pri Zidanem mostu, sestra šoiskega upravitelja tov. Rostoharja iz Litij*e. Blagi tovaiiišici naj bo zemljica lahka, pre« ostalim pa naše sožalje! — Zahvala angleških učitel.jic. Oblastni šolski nadzornik je prejel iz Woolwicha (Anglija) od Miss Amy J. Swinger sledeče pismo: Velecenjeni gospod! Sem ena onih anglenških učiteljic, ki so obiskale Jugosla^ vijo ietos pokti. Bile smo tako kraljevsko sprejetc od vseh svojih dragih prijateljev, da kar ne raoremo prenehati z obujanjem spominov na to potovanje. Poslušala sem Vaše besede v Ljubljani in sporočilo, ki ste i>a poslali našim otrokom. Danes sem zbrala vse deklice naše šole in jim malo pripove* dovala o Vaši državi in svojem potovanju po r.jej in izročila sem jim Vaše pozdrave. De» klice je to zelo razveselilc in enoglasno so me prosile, naj Vam pišem in pošljem njih zahvalo ter sporočilo ljubezni, dobre volje in prijateljstva vsej deci Jugoslavije. Kljub jezikovnim težkočam bi rade dopisovale z nekaterimi Vaših deklic, saj imate gotovo znance, ki Vam morejo prevajati iz anglc ščine. Na žalost tu nimamo nikogar, ki bi mogel delati obratno, izvzemši gospoda \Voodhousena, ki pa je zelo zaposlen in ga ie redko vidim. Treba je, da se priučimo Vašemu jcziku! Z najboljšimi željami Vam in vsem dragim prijateljem, ki smo jih s-re* čali, kakcr tudi vsemu narodu v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji. Z odličnim spoštovonjem Vaša Amy J. Swinger (Eglinton Road School, PSumstcad, Woolwich, S. E.). — Sprejeim na višjo p«dagaško šolo v Zagrebu. Na višjo pedagoško šolo v Zagre* bu so sprejeti naslednji meščanskošolski uči» telji in učiteljice: Gorup Alfonz, Krško; . Zrimšek Danica, Vojnik; Šmid Marija, Bre« žice; Černej Danica, Maribor; Miklavčič Ema, Tržič; Trobej Joško, Slov. Bistrica; Turk Fortunat, Ormož. Navedeni naj se ja» vijo na rektoratu višje pedagoške šole v Za* grebu, čim bcdo razrešeni svoje dosedanje službe. — Sedemdeseiletnico svojega rojstva je obhajala 20. novembra t. 1. gospodična Erna Razlag, učiteljica v pok. v Ptuju. Jubilantka i'e učiteljevala mnogo let y Brežicah in v Lju« tomeru ter se je povsod ¦udejstvovala kot inarljiva narodna buditeljica in vzgojiteljica. Za narodno prasveto še zdaj pridno deluje v Ptuju. Želimo vrli koleginji še mnogo zdravih in srečnih Iet! — Usposobljenostni izpiti za osnovne in njim sorodne šoile so se vršili ina državnem tnoškem učiteljišču v Mariboru od 5. do 14. novemjbra t. 1. Za meščanske šole je bila ap.r. Sr. Eleonora Kozole. Za osnovne šole: Bajde Josip, Bajde Oton, Bečela Vera, Bezjak Ma« rija, Breže Ivan, Brinar Vanda, Brumen Beno, Cilenšek Vkinko, Cerneka Zvonimir; Černigoj Vera (z odliko), Dekleva Soinija (z odliko), Droč Anton, Dšura Ivan, Erker Mi* lan, Ferenčaik Rezika {z odliko), Fras Albert, Horvat»Stante Albina, Hrček Marija, Jeraj Franja, Jeseničnik Ana, Kotnik Ana, Kram* berger Angela, Lipko Marija, Lužar Jozefa (z odliko), Majhen Aleksand&r, Možina Bo* ris, Oprausch Adela, Ornik Cecilija, Pečnik Dragotin, Pečnik^Žgank Angela, Fodjavers šek Albin (z odliko), Potočnik Matilda, Po* tutschnigg Emilija, Praunseis Alojzija, PrU slan Jože, Ranfl Ivan, Robinščak Srečko, Sr. Rojnik Teofila, Schinko Justina, Senčar Franca, Stancer Ana, Sterger Eleonora, Strgar Ema, Šajna Ljudmila, Šepec Karel, Škr« binc Franjo, Štiglic Jozefa, Štubelj Marija, Šumandl Antonija, Urban Valerija, Trste* ajak Jasna (z odliko), Veljak Mirko, Ventu* rin Oskar, Vižintin Rudolf, Vodenik Marti* na, Vutkovič Stanko, Zavratnik Stanko. — Šolska upraviteljstva se obveščajo, da sprejema g. Josip Turk, šolski nadzornik v pok. v Radovljici, naročila na jabolčne in hruškove divjakt iz okrajne drevesnice v Mošnjah, vzgojene iz pečk od gorenjskih le&nik in drobnic. — »Popotnik« 3. in 4. številka izide 15. decembra zopet v dvojni številki, zato ured« ništvo prosi, da sotrudniki pošljejo svoje prispevke vsaj do 25. t m. Radi zamude v tiskarni še ne moremo izdati lista redno vsa= kega 15. v mesecn, pač pa bo z novim letom list zopet reden mesečnik. — Pojasndlo. V »Učitelj&kem Tovarišu« od 15. novembra t. 1. se pod mojim čiankom *O ideologiji in obliki učiteljske organiza« cije pravi, da se ta članek smatra kot ofici« jelno mišljen]e Izvršnega odboira UJU in onega dela srbskega učiteljstva, ki se ne stris nja s celjsko resolucijo. Prosim, da se kon« statuje, da ta članek ai ofidjelno mišljenje ne Izvršnega odbora, ne srbskega dela uču teijstva, temveč j-e to ž'elja enega učitelja, člana Jugoslovenskega Učiteljskega Udružes ¦nja in sotrudnika »Narodne Prosvente«, da st najde najboljši način za saniranje vseh vprašanj, ki interesirajo učiteljstvo. — D. M. Prica. Duh vremena doveo je sa sobom, da se za pranje danas ne treba upotrebljavati ništa drugo nego Radion. Tehničke Visoke Škole istraživale u Radion i ustanovile, da je ,pot» puno neškodljiv za rublje i da je dovoljno Yi sata xi rastopini Radiona kuhati, pa je pot* puno čisto.