532
Komunisti in kulturna ter znanstvena dejavnost
Politika Zveze komunistov, ki smo jo določili na VI. kongresu v zvezi z nadaljnjo demokratizacijo našega družbenega sistema, se je pozitivno odrazila tudi na kulturni in znanstveni razvoj v naši državi. Določena stagnacija in zmeda na področju kulturnega in znanstvenega razvoja, ki ju je bilo čutiti do VI. kongresa in ki sta bili posledica naših lastnih napak in posnemanja drugih držav, sta postopoma prenehali, kulturno in znanstveno življenje naše države pa se je močno razmahnilo.
Medtem ko smo uporabljali bogastvo naših lastnih kulturnih in znanstvenih pridobitev, ki smo jih dosegli v specifičnih razmerah zgodovinskega razvoja naših narodov, pa hkrati nismo zanemarjali in tudi ne smemo zanemarjati dosežkov človeškega genija drugih narodov, posebno tistih, ki temelje na pridobitvah velike oktobrske revolucije. V tem morata biti idejni in politični pečat našega kulturnega in znanstvenega življenja in razvoja socialistična, kajti socializem pomeni višjo obliko in vsebino družbenih odnosov, ki zanika ozke nacionalne okvire in teži po univerzalni integraciji.
533
Komunisti In kulturna ter znanstvena dejavnost
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo v zadnjih nekaj letih po-gumneje krenili po poti razvoja našega kulturnega in znanstvenega življenja, o čemer najbolje pričajo razvoj znanstvenih in kulturnih ustanov, dosežki v posameznih vejah znanosti in umetnosti ter naše številne zveze in sporazumi o kulturnem in znanstvenem sodelovanju z mnogimi državami.
Tu bi rad poudaril, da je za našo socialistično skupnost kot celoto zelo pomembno, da se naše kulturno in znanstveno življenje v prvi vrsti razvija v smeri čim tesnejšega povezovanja kulturnega in znanstvenega dela v naših republikah. Žal moram reči, da je bilo v zadnjem času nekaj negativnih pojavov, ki bi utegnili škodovati naši enotnosti. Tudi glede tega vprašanja je velika odgovornost na komunistih, saj ti ne smejo podlegati vplivu raznih malomeščanskih krogov z lokalističnimi težnjami, temveč morajo odločno pobijati takšne težnje.
V novi Jugoslaviji je danes velika želja po znanju, po raznovrstni izobrazbi, kar je, se razume, zelo koristno za naš zapleteni družbeni razvoj. Napredek v ekonomskem pogledu, ki je omogočil povečanje materialnih sredstev, ter perspektiva, ki jo daje naš uspešni razvoj tehničnim, kulturnim in znanstvenim kadrom, pomenita stimulacijo za kulturno in znanstveno izobrazbo naših delavcev in državljanov. Politični in družbeni razvoj po VI. kongresu je prav tako ugodno vplival tako na zvišanje kulturne ravni množic kakor na znanstveno in umetniško ustvarjanje. Poleg tega je tudi postopna likvidacija birokratskega vmešavanja v najmanjše podrobnosti osvobodila naše znanstvenike, umetnike in kulturne delavce ter pedagoge prejšnjih birokratskih zavor ter jim omogočila neovirano ustvarjalno delo.
Po uvedbi družbenega upravljanja na področju kulture in prosvete je postal odgovoren za kulturno politiko raznih ustanov ter za pravilen socialistični razvoj na tem področju širok krog zainteresiranih državljanov, strokovnjakov, javnih in kulturnih 'delavcev. Kulturno-prosvetnemu svetu Jugoslavije, ki smo ga ustanovili na eni strani kot izraz težnje po bolj konstruktivnem in intenzivnejšem medrepubliškem kulturnem sodelovanju, na drugi strani pa kot izraz potrebe, da bolj studiozno obravnavamo prob-leme in naloge, ki so skupne vsej socialistični družbi, je pripadla pomembna vloga pri povezovanju kulturnih ustanov in organizacij s težnjami delovnih ljudi. Progresivni družbeni interes delavskega razreda za nadaljnji hitrejši razvoj proizvajalnih sil in celotne družbe močno spddbuja tudi prosvetno dejavnost ter znanstveno in umetniško ustvarjanje.
Toda kljub velikim uspehom, ki smo jih dosegli v relativno kratkem času na področju množičnega kulturnega dela, pa moramo le povedati, da so pri tem delu idejni problemi še vedno glavni in aktualni problemi. Malomeščanska miselnost tudi danes še močno vpliva na nemajhno število ljudi ter se sedaj močneje, sedaj šibkeje, v tej ali oni obliki upira pravilnemu razvoju socialističnih družbenih odnosov. Malomeščanščina je še vedno poglavitni nosilec raznih zahodnjaških negativnih in socializmu sovražnih teženj in vplivov. Posebno moram poudariti, 'da olajšujejo nekatere uspehe malomeščanske ideologije, ki je nadaljevanje buržoazne ideologije in morale,
534
Tito
predvsem, žal, idejna neodpornost, slepota in neobčutljivost ne samo nekaterih naših organov in ustanov, temveč tudi mnogih komunistov.
V zadnjih letih je zelo napredovalo znanstveno delo, zlasti na področju tehnike in medicine, v naravoslovju itd., ne moremo pa tega trditi tudi za družbene vede, ki zelo zaostajajo. Največja pomanjkljivost je v tem, da nimamo dovolj ljudi, ki bi mogli obravnavati v skladu z današnjim družbenim razvojem razne probleme s področja sociologije, filozofije, prava, zgodovine itd. Ena naših najvažnejših nalog je, da to pomanjkljivost čimprej odpravimo.
Skrb za pravilno šolsko vzgojo naše najmlajše generacije je največjega pomena za našo skupnost. Osnovna vzgoja mora biti smotrna ter v skladu z našo družbeno stvarnostjo. Oblikovanje mladih generacij v sposobne in zavedne graditelje nove družbe je dolgotrajna in zapletena stvar. V duhu sklepov VI. kongresa je Zveza komunistov posvetila temu vprašanju veliko skrb. Toda vprašanji prosvete in šolskega pouka nista odvisni samo od zadostnega števila in sposobnosti učiteljskih kadrov, temveč sta povezani tudi z našimi materialnimi možnostmi in gospodarskim razvojem. Pomanjkanje šolskega prostora je še vedno velika ovira, da bi mogla naša šolska vzgoja popolnoma zajeti naše otroke. Tega problema ne smemo več odlagati, temveč ga je treba nujno rešiti.
V   zadnjem času posvečajo naše družbene in politične organizacije čedalje večjo pozornost problemu prosvete, zlasti še povečanju strokovnega znanja in usposabljanju novih mladih kadrov v proizvodnji.
Zaradi uvajanja družbenega upravljanja se je začel vedno širši krog naših državljanov zanimati za prosvetna vprašanja ter pomagati pri njihovem reševanju. V organizaciji upravljanja v prosveti, posebno pa v šolskih odborih, imamo že danes okoli 150 000 državljanov, med katerimi je precejšnje število članov Zveze komunistov. Sedaj pripravljamo šolsko reformo in učne načrte, ki naj približajo naše šole sodobnim potrebam proizvodnje in nddaljnjega uspešnega družbenega razvoja.
Iz referata na VII. kongresu ZKJ, 22. aprila 1958 v Ljubljani. — Josip Broz Tito, Izbor iz del, 1. knjiga, DZS in druge, Ljubljana 1978, str. 297—300.