Štev. 15.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
15. aprila 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena  na  leto  doma  20 Din. V Ameriko	cena na
leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Ka bo zdaj?
Vütro, 16. aprila se odpre, se more odpreti po zakoni parlament. Pašič ma samo 107 poslancov, tri stranke, štere so za autonomijo ali samovlado pokrajin pa majo 113 poslancov, to so Radičova stranka, naša Kmečka zveza i muslimanska stranka. Te tri stranke so se zdrüžile ne tak, ka bi edna stranka postale, nego tak, kak smo vsigdar želeli, ka sküpno nastopimo proti centralistom mi, ki smo za neodvisnost vsaki po svojem programi, če bi Radič že prle to včino, ka bi nas podpirao i če bi m osli mam ostali med nami 1 ne bi šli vu vlado, bi ščista nači že naša držáva zgledala. Hvala Bogi, da so se bar zdaj te tri stranke zdrüžile za sküpen nastop proti velesrb-skomi centralizmi za obstoj naše lepe države. A gda" pravimo hvala Bogi, ka se je tec prvi, najbole Važen korak včino, zdehnemo z ednim z preželjnim srcom; Daj Bože, pravo modrost tem zdrüženimi strankam, kado svoj namen tüdi mogle dosegnoti. To trebe, pravo modrost. Velesrbi se protijo, ka tri Horvacke županije (várrne-győve) i Slovenijo odcepijo od kraljevine SHS, dinare njim vkraj vzemejo, železnice i drüge naprave odpelajo, stare korone njim povrnejo i te prej lejko razkričljo republiko-i delajo ka ščejo. To so saganja, ka bi se Slovenci i Horvatje zbojali i lepo mirno dale plačüvali svoje dače v povekšanoj meri, kak so je dozdáj. Ki čte Zdaj srbske radikalne liste: „Vreme,“ „Balkan" itd. se zaistino more zgraža!! kak grdo pišejo tej listi od Horvatov i Slovencov, od naših Želen). Od krvi pišejo, od rešenja, od bratomorstva. Vse slabo je v tej listaj, samo piknjice tiste ljübezni ne, iz štere so prej želeli nekda, ka bi se mi zdrüžili. Ljübezni niti pičice ne. Slovenec i Horvat sme samo dačo plačati, a za svoje pravice pa če se oglasi, njemi kažejo bič, bot, puško, bombo. So tűdi zmerni listi v Srbiji, šteri obsodijo to radikalno velesrbsko, a vendar je tak ne obsodijo, kak Si to zaslüži. Nieden teh listov ne vüpa jasno povedati, ka bi držáva z neodvisnov Slovenijov i Horvackov nesamo ne oslabele, nego ešče močnejša postala, kak je Švica, Amerika itd., nieden ne vüpa povedati, ka Horvatom i Slovencom ide vsa pravica, če se njim nametavajo ešče vekši terhi kak Srbom, ar v Srbiji vnogo dač ne Plačüjejo, štere mi plačamo. Jedini list .Preporod" je meo kuraže povedati, ka se pri gonji proti Hrvatom i Slovencom ide za radikalno stranko samo, ne pa za državo. I to je prav, a ne zadosta. Ide se za žepe vnogih gospodov — dostavimo mi — ki bi od dohodkov vkraj prišli, če ne bi bilo centralizma. Za njihove dohodke i njihovo vlast se ide, predvsem toti radikalom, ar so tej zdaj na vladi, a tüdi drügim centra-Iističnim strankam iz cele države, štere so že bile na vladi ali konči počivale v njenoj senci i si pobirale če ne vsikdar plemenite pojedine pa H vsikdar ne male falate ostankov z stola njenoga. Tem je Žao za našo autonomijo. Te boli, ka smo
mi zmagali i ka de naše ljüdstvo melo v rokaj vajati, ne pa oni. To je glavni zrok, zakaj kričijo velesrbi i ž njimi v našem žepi rovajoči slovenski i horvacki demokratje, samostojni i drügi podreparje, za-ljübljenci ne centralizma, nego v centralizmi obstojcčega svojega haska proti nam i se nam protijo z bitjom, krvjov. Ali lejko ví dragi ljüdje mislite, ka Če dobimo, kak je gvüšno, ka ednok dobimo, svoj Slovenski orsag, pravim mislite ví dragi ljüdje, ka do te v slovenskom parlamenti liberalci gda sveta na vladi ? Jeli ka nikdar. To je boli. Ne to, ka ví po centralizmi na nikaj idete, ne, to nje ne boli, nego, to ka oni v Slobodnoj Sloveniji nedo na vlast!, zato bršejo proti Vašim pravicam i zato hujskajo velesrbe.ešče na krvno prešanje proti vam. Čtite »Jutro* i „S1. Narod" pa spoznate, ka to tisti gospodje delajo, ki so pred volitvami teliko obljüb vam delali, ešče neko vrsto autonomije vam obljübljao, zdaj pa po , meč kričijo proti vam, ar ste vüpali za istinsko autonomijo glasati^ a ne ste njé volili.
Radič priznava v „Novostih,“ ka je nej prvo delo republika, nego pravica. To smo mi vsikdar pravili, pa Vervali neste Vnogi. Čakali ste na -19. marca republiko; nej je prišla; čakali ste jo na 25.- marca; ne se je prikazala ; čakali so Vogri, ka t. aprila prido nazaj pod Madjarsko i ne se je zgodilo. Cerkve obljübljeno se ne povajo, duhan se ne Sadi, zemla se ne deli, nego ešče jemlje, žandar jé, vojak naš je ceIo v Makedo-mji. Ali ka bom dale pleo te obljübe, spunila edna ne se' je i se tüdi ne morec Za nájveč jih niti Radič ne ve, njegovi kortešje so je izmislili i bili so bedaki, ki so njim nasedo. Pravo reč je povedo Radič zdaj vö; pravico trbej najobprvim i ne republiko. Če bi to pred tremi leti naglašüvao, kak nači bi vse bilo. Pravico predvsem i na tom fundamenti izpelati svoj program, to, jedino to bo pomagalo hoPvackomi narodi pa nikaj drügo nej. Slovenski narod je stao že na tom fundamenti po našoj stranki, a preslab je bio. Zdaj če de Radič stanoviten pri svojih rečeh, bo te fundament močnejši še. Ite ka se zgodi ? Toga se ne bojimo mi, ka bi nas odcepiti, kak glasijo velesrbi, toga se boji samo Žep velesrbov zato pa kričijo. Cepitve se boji njihova dojača, ka ne bi prazna ostala, ar po odcepiti ne bi mogli več dojiti dojne krave Slovencov pa Horvatov. Mi se cepitve ne bojimo. Vüpamo se v ljübézen i poštenost tistih Srbov bratov, ki ráj majo državo kak sebe, ka zavolo té stopijo na stran pravico zahtevajočih Slovencov i Horvatov pa do njim pomagali do sloboščine, do tiste sloboščine, štero so pred zjedinjenjom vsi nosili na jeziki pa Vnogi tüdi v srci, po zjedinjenji pa so jo prav Vnogi püstili v žep i ostala je samo pri trezno mislečih. Zato na pitanje ka bo zdaj? etak odgovorimo: Za našo sloboščino bomo se mogli ešče boriti ali nej dugo; zmaga je naša, zaistino naša, ar je
naša borba pravična. Lejko se zdrüžijo demokrati pá z radikali, lejko ešče vse drüge male stranke, nas 113 poslancov zastopa štiri in pol milijone naroda. Te več milijonski narod se bo borio za svoje pravice, je močen zadosta za to i zmagao tüdi bo, ar je pravica na njegovoj strani. Bo zato boj, — a ne mislimo na krvavoga — i po njem zmaga za Horvate i Slovence na veselje vseh Srbov, ki nas ljübijo. — To bo!
Bodite smileni!
Mamo vnogo siromaških dijakov. Včijo se v Veržeji, v Soboti, prek Möre, prek meje. V toj strašnoj dragoči ne morejo nadaljavati svojega včenja i priti do svojega Cila: biti na pomoč svojemi lüdstvi.
Naš vikariat, to je cerkvena oblast i tüdi svecka oblast sta dovolile nabiranje na naše siromaške dijake. S tem odpremo nabiranje i prosimo vse, ki kaj premorejo, ali peneze ali živež, naj dajo vküp tistim, ki z knigami od dvoje oblasti potrjenimi pridejo nabirat. Živež nabrani se odpela v Veržej, kje je dosta sirot- dijakov brez oče i matere, ka za njega dobijo te sirote pač vsi naši siromaški gojenci brezplačno ali konči falejšo preskrbo, polovica penez za živež se pa da našim dijakom, ki se prek Mőre, v Soboti ali indri včijo. Nišče ne dobi podpore, ki lejko plača za svojim sinom, samo prave sirote jo dobijo, šterih siromaštvo županski uradi vseh verevadlüvanj posvedočijo. Sem (na farof) naj se zato starših siromaških dijakov obrnejo po svedočanstvo, ka njihova deca zaistino potrebüje pomoči. Uredništvo Novin dare brezplačno objavi. Odbor vse trüde brezplačno zvrši. „Bodite smileni!“ Kristušov navuk se glasi tak, šteri z ednim še plačo smilenim obeče „i smilenje dobite.“ „Odbor za nabiranje milodarov prekmurskim siromaškim dijakom.“
Narodnost.
Spoküpijo si vsefelé novine ino v tisti pod nebeskov narodnostjov držijo lüdstvo na cüglaj; glasijo s praznimi rečmi svoje brezversko-kapitalistične navuke. Takzvani liberalni-demokratje ino samostojni so plačani apoštolje kapitalistični miljonarov, ki z lepimi rečmi za narodnost slepijo lüdstvo.
Kaj je bila bojna, Či ne Sleparija kapitalistov? So bili tüdi drügi zroki, nego glaven je bio to, da so se kapitalisti velki držav šli med sebom, kde bi trži! svoje blago. Kak so se človeki v srci Smililo vnožine, štere so morale iti na mesnico za tak sramotne namene. In kda so vidli, da o srednji držav ne morejo ovači podreti, so palik začnoli z narodnostjov. Viison je proglaso, da se morajo narodje osloboditi. Miljoni so pomagali podreti prvejšne države, štere so v istini kratile pravice sebi podlőžnim narodom. Pa pri mirovnoj konferenci so načelo samoodločbe narodov poklačiti v blato, Či je šlo za hasek kapitalistov. Kelko se je hujštiio pred bojnov proti drügim narodom, ki se neso šteli poklanjati domačemi narodnomi begi I Boži mlini pa Počasi melejo, nego melejo gvišno, zato so se zapelani za svoje sovraštvo do drügi narodov morali pr,kőrili v svetovnoj bojni. Človek bi mislo, da se človeštvo strezni po tel-kom trplenji pa denok nej, hujšti se na vsej konca), eti ni proti Madžaróm, drügi proti Slovencom ovkraj Müre. Mir si Želemo, kakpa naj bo mir brez lübezni! Ali je to mogoče? Mirü tak dugo nede med narodi, dokeč de se lüdstvo dalo voditi od brezverski kapitalistov, ne pa od večnovalani navukov Kristušovi,
2
NOVINE
15. aprila 1923.
Krščanstvo ma v sebi moč živlenja, moč prave lübezni do lastnoga pa tüdi do drügoga naroda, lažliva brezverska narodnost, so pa samo bleščeče pa prazne reči, zmožne, da zapelajo vnoge. Lübimo teda svoj slovenski narod kak dobra deca svojo materi Naša lübezen pa naj ne bo v rečaj, nego v dejanji, naj nede slepa, da bi se na rovaš narodnosti lehko vse delalo, tüdi pohujšanje širilo pa brezverstvo koreninilo med nami, nego delajmo vsi nato, da bo narod predvsem pošteni ino veren i na tom fundamenti bo razcvela najlepša lübezen do njega. Krščanstvo je dalo narodnosti pravo živlenje ino pravi pomen, brezverski liberalizem pa jo rüši, ár rüši vero in poštenost.
NEDELA.
Po vüzmi II. Evang. sv. Janoša X. Jezuš dober pastir. So tüdi slabi pastirje, slabi očevje, slabe matere, slabi naprejpostavljene Tei iščejo svoje dobičke i se ne brigajo za to, živejo Ji njuva deca, njuvi podložniki po božoj voli. Dnesden je malo dobrih Pasterov. To je žalostno dejstvo, ali ešče žalostnejše je to, ka tej slabi pastirje te svoje falinge neščejo spoznati. Si ti dober pastir? Dober pastir zna, če žive dobro njegova ovca.
Trpljenje Gospodovo.
I ravno to je bio zrok, zakaj volo so ga tak grozovitno na smrt dali; Poslühnite samo prevdarke, šteri se toti Čüdno glasijo, a pravici Odgovarjajo. Če bi Kristuša kak krivca skončali, te bi on svojoj krivdi primerno kaštigo dobo, štero zakon predpiše: „Po meri greha naj se odmerljo i vdarci." (Deut. 25, 2). Ali bi ga ka-menjati mogli kak Nabotha, če • ga za Bogo-skrunca spoznajo; alí kak Joaba presmeknoti, če ga za morilca razglasijo; ali ga obglavijo kak Sabo, če ga kak hujskača obsodijo i tak dale. Te kaštige ne bi smeli tak nalehci po svojoj voli spremeniti, ar je znano bilo, ka zakoni za določeno kaštigo predpišejo. Da je pa Kristuš ne bio spoznao za nikšega krivca, ka so sklepali z toga? Mislili so si, ka ga smejo mučiti brez mere, ne da bi se zakona držali, mislili so brez strahü, ka lehko na njega nakladao biče, trne, kriš; špot, zametavanje, Žuč, palm, jecih i vse drüge mantrače, tak, da je vsaki krvnik meo oblast te moke ali povnožili, ali poostri, ali podugšati, kak se njemi je pač zlübilo. Pa ste ví gda sveta čüli od šteroga drügoga krivca, da bi te tak bio krvnikom izročeno ka bi tei smeli ž njim ravnati, kak bi pač šteli? Ka je te to za nove krivice, da je nad njo ta Zvünredna kaštiga vöpovedana? Šteri zakoni, šteri orsagi, šteri časi, šteri narodi so gda* takše pooblastilo sklenoli? Jedino Kristuš je bio tisti, z šterim so v groznih srdaj tak ravnali: ,,Jezuša njim pa prekdao njihovoj voli." (Luk. 23, 25) Ali je mogoče Kristuš najšeo milostivne krvnike, ki so omiliii surovost sodbe pri njenom izvršavanji? Nad tem Sodite ví. Istina je, ka so krvniki, nakeliko njim je vola, navadno smileni do krivcov; navada je, ka je vljüdno odpüščenja prosijo, predao izvršijo smrtno Obsodbo na njuvoj peršőni; i nej nevarnosti, ka bi oni mogii trdno določeno kaštigo poostriti, meče nabrüsijo, ka z vekšov
hitročov doprinesejo vdarec, vajati prenamažejo, ka z menšov bolečinov zvršijo grozno delo. Ali z kakšov smilenostjov so hüdobni ravnali z Kristušom? Poslüšajte, o krščeniki, i groza naj vas obide.
Zakon je toti nej dovolo, da vdarci, štere krivec dobi, presegajo broj štirideset: „Ne smejo presegati broj štirideset“ (Deut. 25, 3.) Bi što samo en vdarec več dobo, bi postao za vsikdar brez poštenja i ne bi smeo več nikšega častnoga mesta ali slüžbe dobiti; (Theoph. in z od Cor. 11.) Zato so tak skrbno pazili židovje, ki so Pavla apoštola bičali, ka se je pa najmenje petkrat zgodijo, ka njemi rajši en vdarec menje dajo kak ednoga več; ar so se vüpali ka ga z čakanjom kakše imenitne slüžbe znajo ešče na sebe dobiti. Vdarci, štere je pa Kristuš dobo, so pa presegali ne samo broj štirideset, nego ešče broj jezero, tak da je ne samo brez poštenja gratao, nego obsipao se je še z najglobšov sramotov.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Molitveno Knigo „Hodi k Olt. Svestvi“ damo znova štampat, če se zglasi zadosta naročnikov. Koštala bi vezano 10 Dinarov ali 40 koron. Prosimo kem hitrejši odgovor z posameznih fár, ka z delom prle moremo začeti. Zadnji termin naj bo 30. april. Do toga časajavite uredništvi Novin, keliko molitvenih kn’g bo trbelo v šteroj občini ali fari. — Vredništvo Novin.
Misijon za orle so šteli držati v M. Soboti po vüzmi tisti tjeden, a ár so se priprave ne mogle zvršiti, je odločen te misijon. G misijonara so bogojanski Orli te k sebi povabili, ki so te ravno meli sestanek, pa so pri toj priliki njim držali štiri navuke, je spovedali i jih 35 prečistili.
     Vrli Evangeličanec. Dneva 3. marca je prišo Šandor Matjaš evangeličanec v gostilno g. Peterka v M. Soboto, se je lepo predstavo g. dr. Korošči načelniki, voditeli SLS ali kmečke zveze, je Pohvalo njihovo trüda puno delo. Potom je pá eden človek pravo: dabi nam bar g. Korošec kaj. piti plačali. G. Šandor je pa včasi pravo SLS nema penez, dabi piti plačüvala kak je Bog ne meo, gda je po ženili hodo, liki jes ti plačam liter vina pa li pij, či si žeden, pa vrli boj, podpira) SLS. ka koláuhlzen vö ne vdari. Vino je pa žeden prav hitro' na sto dobo. Zatem je šo g. Šandor domo v Krog i tüdi v gostilno i tam je že drügi pravo, ka je žeden i bi dobro bilo dabi g. Korošeč tüdi kaj plačali. Pa omenjeni g. Šandor je tomi tüdi liter vina prej plačo, pa njemi pravo, samo, pij, ali Čeden boj, na den volitev pa podpiraj stranko, ki skrbi za pravico i za red v državi, j
Izjava. Podpisani Žižek Martin iz Beltinec izjavljam na notico „Lažlivci“ v 11. št. Novin sledeče: Podpisani sem čüo od našega župana, Balažic Štefana, ka so njemi prej g. plebanoš, Vadovič Rudolf pravili, ka bi bolše bilo glasati na Benka kak Kleklna, ar je Benkova partija vekša, jaz nesam zmislo to, nego čüo od g. župana. Beltinci, 1923. 4. apr. Zsizsek Márton. (Vredništvo je te, gda so se tej glasi Širili, govorilo z g. pleb. Vadovičom, ki so se naravnost izjavili, ka so. gorhje izjave nej dali. Na g. župani je tak ležeče, kak se ta laž odsüče. Vr.)
Pesem za dečke, štero je poslao velki slovenski pesnik, Josip Stritar bogojanskim školarom.
Na pot v življenje.
Z Bogom, deček, srečno hodi,
Šola daje ti slovo;
Po življenja poti vodi,
Bog naj z milo te roko.
Kar naukov ti podala Šola je, po njih ravnaj;
V dobrem trdnem kakor skala Omajati se ne daj.
Sveto vero zvesto hrani.
Stori, kar ti vest veli;
Domovini zvest ostani,
Za njo daj, če treba, kri.
Moli, delaj, brez napake Živi, kakor hoče stan; Če te vzamejo v vojake, štej si v čast, da si izbran.
Priden, varčen, trezen bodi,
Dober človek, mož krepak;
Po pravice potih hodi,
V vsem življenju poštenjak.
Josip Stritar.
(Pesem za deklice prihodnjič).
Zemljevid (mapo) od Prekmurja je napravo g. Jurij Dembič, agr. tehn. nadzornik v Rakičani p. M. Sobota. Zemljevid priporačamo Občinam. Dobi se falat po 50 K.
Dühovne vaje za dečke se zdaj ne morejo vršiti v Celji, ar je Celjska romarska hiža zasedena. Zato si v Slov. Krajini več g. dühovnikov guči za to, da bi radi meli doma dühovne vaje za dečke ešče letos. Uredništvo Novin se je obrnolo na g. misijonara z pitanjom, jeli de to mogoče letos ali ne. Za odgovor je dobilo sledeče: Trijé gospodje bi lejko prišli i držali v šestih mestaj tridnevne dühovne vaje za dečke. Po vajaj bi se pa lejko vpelèle za dečke taki Marijine drüžbe. Te vaje bi se lejko vršile meseca augusta, septembra pa novembra. Da celo delo enotno bo, bi prosilo vrédništvo Novin, nai se potom njega ali naravnost naznani v Celje misijonskoj hiži, štere fare dekčom bi Želeli te dühovne vaje letos g. dühovniki.
Turnišče. V gostilni Tivadar se bo predavala 15. aprila ob 3 popoldne i večer ob 7 igra „Tri sestre“ (troje djanje) pa „Kralj Herodeš“ (Dvoje šaljivo djanje z popevanjom). Med igrama spopeva moški zbor pesem „Tiha luna.“
Knige. Izšla je pá Strojova: »Kratka zgodovina kat. Cerkve" z 20 slikami. Že od prve izdaje je pisao pokojni kanonik dr. J. Gruden: »Naši Slovenci bodo radi čteli to knigo, ar so v njoj popisanitüdi dogodki iz domače Slovenske zgodovine." Pisateo nove Cerkvene zgodovine je samostojno obdelao zgodovino i pogaja naj-imenitnejše dogodke iz splošne i domače zgo-vine sv. Cerkve v lepoj slovenščini. Kniga je jako primerna i modro pisana. Nova izdaja pa je ešče izpopunjena: posebno jo krasijo lepe slike. Dobi se v Jugoslovanskoj knlgarni v Ljubljani. Košta lepo i ntőčnö vezane 26 dinarov. Istina je, da je namenjena šolam, posebno meščanski i višjim razredom osnovni šol, ali rad jo bo meo vsakši, što se šče kaj navčiti iz zgodovine sv. Cerkve.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Neizrečeno je bilo žao dobroj starki, da je sužnja zgübila tak drago stvar; gotovo jo je čuvala, da bi si gda küpila prostost, si misli Eofrozina; ali tüdi Sira je žalüvala za preveznicov, pa ne zavolo njene velke vrednosti. Vse je bilo že premetano, vsi koti preiskani — lepe tkanine pa je li ne biIo. Na imenitne goste gospodarove je niti mislo ne níšče.
,,Ka je to?" si je mislila na zadnje Starka, »mogoče je preveznica preminola? Ka pa či bi jo bila Afra kama spravila s svojim cumpranjom?" Vsi v hiši so bili najme gotovi, da zna Čarna robinja čüdne stvari, da je mogoče cumprinica. Gda je ponoči na nebi sijao pun mesec, je večkrat Áfričanka zapüstila hižo, kak je sama pravila, da si nabere skrivnostni trav i napravi svojoj gospej lepotilo ž njih, drügi so pa pravili, da ponoči hodi k svojim rojakom, drügim vojakom, da tam nesramno častijo svoje lesene boge, i da jo rojaki častijo kak pravd kralice cumprinic.
Neháli so iskati. Sira je sedela sama i je premišltivala, ka je preživela dnes. Tüdi tüjinec na dvorišči joj pride na miseo, ka pa či bi bila
tam zgübila svojo preveznico ? Skoro je ne inači. Gotovo jo je pobrao Fulvij. Ali ka bo zdaj ? Naj se zgodi po božoj voli, si misli, i ide spat.
Potem, gda se je Fabijola poslovila z Ag-neškov, je Šla v svojo sobo; prišle so slüžabnice i so joj po navadi dvorile, ona pa je dnes ravnala z njimi tak lepo i prijazno, da ešče nikdar ne tak. Gda odidejo se šče nasloniti na tnehek stolec, ali na njem zagléda meč, s šterim je ranila Siro; prime ga i ga čemerna zažene v kot.
Blüzi nje je ležala kniga, štera njoj je prle kratek čas delala; pa jo vzeme, v roke, ali neslano i süho se njoj vidi zdaj to čtenje. Püsti zato knigo i premišlüje od stvarih, štere so njoj ravno prišle na miseo. »Kak prijazno dete je Agneška," si misli, ,,kak ponižna, pre-prosta je v obnašanji, i kak modra: bistra v govorenji-l I kak je Fulvij dnes pri obedi pog-ledüvao lepo dete! To so ne bili njegovi navadni nesramni pogledi, nekak limarsko jo je opazü-vao, kak či bi si izmiŠIüvao kakšo vkanitev proti svojoj sorodnik. Trebe bo paziti, — ar nikaj jako ne zavüpam tomi človeki." Tak je mislila Fabijola i je sklenola ravno nasprotno kak njeni oča: nikaj več ne sme te tüjinec vküp priti z Agneškov, naj bo kakšte, to moram zabraniti."
Ravno te se je pa Fulvij brez spánja pre-metavao po svojoj posteli i skleno za trdno, da se bo od zdaj ogibao Fabijove hiže.
Fabijola pa začne premišlüvati od Sebeščana. ,,Vse inačiši človek je Sebeščan ; kak odkrito, kak plemenito je njegovo obnášanje! Nikaj je ne podoben drügim miadencom, šteri zahajajo v našo hižo. Kak modri reči je! Mero drži v jedi i mero tüdi v guči; nikdar ne guči od svoje vojaške hrabrosti i pogumnosti (korajže) pa itak celo mesto zna od njegove vojne sláve! — Či bi on občüto do mene to, ka mi lažejo drügi! . .
Ešče celo robinja Sira, kak lepo se je obnašala, Zmagala je gizdavost v njenom srci, to je čütila sama, i nekša neznana, nevidna moč jo je vlekla k sužnji. — Nikaj je ne Čüdno to, vej je sirmaška sužnja ravno — klečala pri svojoj posteli i goreča molitev se je zdigavala pred sto nebeske milosti iz pobožnoga srca — da se spreobrne Fabijola.
Shod po noči.
Velka so bila cesarska poslopja v Rimi", po celom bregi. Palači]" so se razprestirala i segala do diügi sosidni bregov. V teh poslopjih je stanüvao tüdi Sebeščan, vekši čestnik ali tribun cesarske straže. Brez posebnoga šminka so bile njegove sobe pa Hak jako lepe i čiste; on je ne meo ceIo čredo robov, samo stara, vlüdna ženska i nekaj drügi prosti siüžabnikov njemi je bilo na pomoč. Vsi so bili kristjanje, kak tüdi po njegovoj skrbi vsi njegovi vojaki.
15. aprila 1923.
NOVINE
3
Za Jugoslovansko matico so darüvali: osobje kr. državne policije v Soboti zbirko iz meseca decembra 52-50 dinarov; g. Andrej Bole M. Sobota 10 Din; gospodične Cecilija Stalovsky iz Fokovec je nabrala v veseli drüžbi med Rusi ob svetkih pravoslavnoga Božiča v Hodoši 200 Din. Vsem plemenitim darovalcom se podrüžnica prav toplo zahvalüje.
Posnemajte! Osobje kr. policijskega oddelka v Soboti je izročilo tekom leta 1922. podrüžnici Jugoslovanske maline zbirko 162288 dinarov i 8 dolarov. Podrüžnica se najtopleje zahvalüje imenüvanomi osobji za njihovo nese-bično i požrvovalno delo v korist necdrešenoga naroda.
Krog. — Shod g. Hartnera. 10. marcíuša se je pripelao g. Hartner z g. Pavlica nadzornikom Veleposestva gr. Battyanyja. Že eden den prle je naznáno g. nadzornik, da ga naj Čakajo tisti, šteri majo. grofosko zemljo t Kerecovoj gostilni, da prej bo piti i jesti zadosta. Resan se jih je nabralo puno ešče tisti, šteri nemajo niti votuma. — G. Pavlica je v svojem govori najprle prineso naprej Novine št. 22. v šteroj je prej najšeo, da g. Klekl pišejo, da se zemla naj razdeli po komunistično. Ne vemo zdaj, ali g Pavlica ne te šteti, ali nešče znati Čteti, ali pa je že tak navajen, da more vsigdar lüstvi kakšo íaž pripovedüvati. Iskao sem v tistoj številki i jaz to, ali nikak sem ne mogeo najti toga Po mojoj sodbi bi te gospod dubri bili za bohoca, da bi lejko z ribe medveda delali.
Novo sv. mešo so slüžili dnes tjeden čg. Horvat Ferenc, Salezijanec z Renkovec v Törnišči. Manudüktor so njim bili törjanski g. plebanoš Sakovič Jožef, predgali so njim pa g. prefekt iz Veržeja Raduha Jožef. Med sv. mešov je jako lepo spevao deški pevski zbor iz Veržeja. Novomešnik! vnogo uspeha Želemo v goricaj gospodbvih.
Sprejme se taki 200 sezijskih poljskih delavcov za veleposestvo kneza Esterhazija na Madžarskom. Plača se moškam 300 kron mesečno ino za celo sezijo 700 kg. silja, Ženskam se pa plača 2500 kron mesečno in za celo sezijo 400 kg. silja, več se lejko Poizve 'pri Državnoj Borzi Dela v M. Soboti.
Država.
Vse stranke majo velka spravišča, niti edna ne bi rada popüstila od svojega programa. Vladna stranka se pogaja z vsemi. Naša stranka je mela 8. aprila velki shod v Maribori. Govoro je tüdi naš poslanec g. Šiftar. Sklenili so, da ne bodo šli v vlado, dokeč nam ne dajo avtonomije. — Radič bo poslao 9 poslancov v Beograd. — Demokratje se cepijo na dva tabora. Pri nešternih se že začne vedriti i so pod vodstvom Davidoviča bole za avtonomijo. Dosta hüši so pa drügi s Pribičevičom, gde so tüdi slovenski demokratje. Tej ščejo čiravno z orožjom priti do vladne kopanje. Zato so organizirali tak zvane Orjunce. To so mladi demokratje, šteri naloga je z batami, z bombami delati proti drügim strankam. Posebni divjajo proti našoj krščanskoj stranki, ar so oni brezvörci, po večini Sokoli. Med drügimi junaštvi so razbili mašine v krščanskoj tiskarni v Maribori. Tüdi našega poslanca Žebota so do krvavoga zbili. V soboto jih je pa prišlo okoli 300 v Slov. Bistrico na Štajarskom. Z batami, revolverami, z noži i z bombami so hoditi po mesti kak razbojniki i so razbijali okna, dveri i napadali naše lüdi. 4 so ji menje ranili, dva pa na smrt.
† Dr. Verstovšek. Dne 27. marciuša je mro v Maribori profesor g. dr. Verstovšek, mož, poštenjak, velki Slovenec, šteri je tüdi za naš kraj dosta napiavo. Zato je naša dužnost, da se ga tüdi mi spomnimo bar zdaj, gda se je preselo v lepšo domovino. Kak mlad vseuče-iiščnik je bio tüdi on demokrat, ali zapazo je, da edino krsčanska stranka ma lübezen do lüstva, zato je prišeo v naš krščanski tábor. Borio se je z vsemi močmi, žrtvovao ce’o živlenje za slovenski narod. Njegova zaslüža je, da smo ne zgübili Maribora i Štajarskoga i tak tüdi naše Krajine. Tüdi slovensko Šolstvo je on Spravo v red po predati tak ka se je včasi začnolo včili v vseh školah slovenski — Slava spomini dr. Verstovška.
Katoliška procesija v Beogradi. Na velko soboto se je vršila v sredi najvekšega pravoslavnoga mesta, štero ma komaj 5000 katoličanov, tak lepa katoliška procesija, da so se Beogradčani čüdüvafi i pravili: Tak lepe procesije smo ešče ne vidili. Skoro celi Beograd je prišeo gledat ali se je pa vdeležo te slavnosti. Tüdi krao i vlade so poslali svoje zastopnike.
Medjimurci so poslali v Ljubljano pismo, v šterom prosijo Slovenske škole i vučitele. Ščejo se pridrüžiti k nam i pravijo, da so oni Slovenci, da je njüv jezik bole podoben slovenskomi kak horvatskomi.; Tüdi naše Novine omenjajo i pravijo, da ji jako radi čtejo. Mi se veselimo toga i pozdravlamo to miseo naši bratov Medjirhurcov. Prosimo ji, da nam večkrat pišejo od njüvih razmer i mi ji radi denemo v naše Novine. Oni naj širijo naše Novine, mi jim pa bomo že pomogli do njüve žele. Naša najvekša žela bi pa bila, da bi se Prekmurci i Medjimurci zdrüžili, ar mamo jako vednaki jezik, vednako zgodovino i vednake šege, tak da bi pri prihodnji volitvah že vküp nastopil! i tak volili namesto štirih, pet poslancov.
Svet. 
Iz Amerike. V Zedinjeni Državah v Ameriki je letos 25,000.000 to je dvajsetipet milijonov katoličanov. Pred sto leti, 1820.-toga jih je pa bilo komaj 15.000. Katoličanci majo zdaj tam 17.000 cerkev, 15 vseučelišč z 19,862 dijaki, 51 semenišč s 6667 kleriki i 1522 višiši škol s 129.843 dijaki. Je 6048 osnovni škol z 1,789.823, to je okolik edna milijona sedemsto devetdesetjezer vučencov. Katoličanci šo zbrali okolik 75 in po milijonov dolarov za dobre namene, i to so darüvali največ sirmaški delavci. — Pri nas pa nešterni niti 80 koron na leto na vüpajo dati za krščanske Novine.
V Nemčiji so na smrt obsodili ženo Ano Šulc, ar je leta 1917. poslala na bojišče svojemi moži zagiftano pogače, od štere je mro.
Cigarentlini se bujli v Suderlandi na Angleškom 15 let staroga dečka, ar jih je preveč kadio. Občinstvo zahteva, da se prepove kaditi nedoraslim.
3500 lüdi i 2500 psov. V mesti Midietom na angleškon) so pri zadnjem lüdskom štetji našteti 3500 lüdi i prešteli so tüdi nikaj menje kak 2500 psov. Nešterna hiža ma po 10 ali 15 psov.
Gudeke je mela v Osjeki na Hrvatskom nekša ženska i jih je hranila z kravjim mlekom. Ali pujceki so dugo ne šteli jesti mleka. V strahi, da ne bi poginili, jih je ženska odnesla k küsi, štera jih zdaj, doji.
Samomor med zdavanjom. Zgodilo se je v Lindaui. Gda je dühovnik pitao pred oltarom 20 letno sneho: „Ali ga ščete za moža ?“ je sneha odgovorila: „Ne, nigdar ne! Jaz lübim drügoga i to moji stariši dobro znajo. Raj merjem, kak da bi toga za moža zela.“ Komaj je izgovorila te reči, že je poleg nje klečeči mladoženec vöpotegno revolvo i se je strelo. Celo mesto je protestiralo proti takšim starišom.
Dühovnik strela za svojo ženo. Pravoslavni dühovnik Kocevič iz Senja je poslao v Školo v Novisad svojo deco. Z njimi je Šla lüdi mati. A’i on se je bojao zanjo i je šo tüdi v Novi Sad. Gda sta se štela z ženov domo vrniti, bi ona rada ešče pri deci ostala. Nato je on tak lübosuincn postao, da strelo ženo i sebe.
Domača i svetovna politika.
V našoj državi se bije boj med centralisti i avtonomisfí. Prvi želijo, da bi samo Srbi za-povedüvali i gospodarili; Slovenci, Horvatje i drügi bi. samo bogali i plačüvali. Avtonomisti pa zahtevajo, da je vsak narod v našoj državi na svojoj zemli svoj gospod. Za Srbe so radikali i demokratje, za avtonomijo pa vse drüge stranke, to je Polovica poslancov. Kak se bo napravilo, ešče níšče ne ve. Gotovo je, de idejo 16. aprila poslánci v Beograd. Skoro gotovo bo Vlada odstopila. Potem pa bo nova Vlada ali iz sami centralistov ali iz avtonornistov. Gotovo je samo to, da se den avtonomije bliža, čiravno bomo mogli prle ešče dosta delati za njo. Vsikdar najme boje razmijo tüdi pametni centralisti, da je najbolše za našo državo, da se vredi tak kak je Amerika ali Švicarska ali Nemška. Ravnotak se bije boj v Romaniji proti centralistični ustavi. = Na Madjarskom so šteli postavili H,-rtyja za krala Tü vsikdar vre med lüstvom: penezi spadajo, draginja raste, nezadovolnost se širi med lüstvom. — V Avstriji je zdaj mir, ar majo jako pametnoga voditela, dr. Seipla, dühovnika, ki je lepo‘pomiro Avstrijo s vsemi sosidi i tüdi na znotraj Spravo red —Na Taljanskom je tüdi mir, tüdi njüv voditeo, fašist Mussolini se trüdi za prijatelstvo s sosidi. Z našov državov se bodo pá pogajali za Baroš i Delto. — Nemci se nikak neščejo podvrčti Francozom, zato pride tüdi med tema državama do pogajanj-, gde bodo mogii Francozi popüstiti. — Na Rususkom je najslabše. Voditeo bolševikov Ljenin je jako betežen. Pravijo cilo, da je že mro, Sathoda toga vő né dajo, ar bi te buknoli komuniste, Oni pa vidijo najvekšega sovražnika v vöri. Zato preganjajo vse vöre, najbole pa katoliško, Cerkve zapirajo, vsešerom se delajo govori i predavanja proti vöri. Več dühovnikov i püšpeka Cieplaka so na smrt obsodili. — Na Angleškom dobro gospodarijo. Ta držáva ma Ze več dohodkov kak izdatkov. — Najbole pa je v Ameriki. Vsi majo zadosta dela i pravijo, da bo trebelo šče več delavcov. Zdaj ščejo Prinesti takši zakon, da ne dobi slüžbe niti eden vučiteo ali vučitelica, ki taji Boga.
Velika vnožina krumplov
je k odaji
na veleposestvi v Rakičani. Cena po dogovori.
Nekšega večera se bližata k tomi stanovanji Sebeščan i Pankracij. Mladi Pankracij je neizrečeno lübo starejšega vojaka i je jako rad bio ž njim vküp, kak se veseli mladi vojščak, či se njemi bliža isküšeni junak. Pankracij pa je častio Sebeščana ne samo • kak navadnoga hrabroga vojaka cesarovoga, ešče bole ga je lübo i spoštüvao kot vojaka Kristušovoga Vej so ga pa resan dičile najlepše krščanske čednost, da je Človik ne znao, komi bi se bole čüdo, ali velikosti njegovoga düha, ali premiš-lenosti i hrabrosti, zdrüženi z najvekšov poniž-nöstjov. Tüdi bistri razum' Sebeščanov je v Pankracij! včasi zapazo blago düšo, čistost i nedužnost; i ar je dobro znao, kakše nevar-nosti protijo nesküš enomi mladenci, ga je opomno, da se !i naj njega drži, njega poslüša i bouga. Tak je vezalo tevi blagivi düši najtesnejše vezalje.
Gda prideta v tisti kraj cesarskoga poslopja, gde so stali na straži Sebeščanovi vojaki, pravi mladi tribun (čestnik) svojemi prijateli, kazoč na slavolok pred palačov: »Gda povedani to Titovo Židovje si mislim: boža naredba je, da te spomenik razrüšenoga Jeruzalema i razbežanoga židovskoga lüdstva stoji tű pred casarovov palačov. Židovski narod je bio prvi velki sovražnik naše vöre, i vsikdar mi pride na miseo, dá de se zdigno tüdi ešče drügi slavolok, da je pokončan tüdi drügi velki sovražnik krščanstva — nevórna rimska držáva."
»Kak? Ali je resan tvoja miseo, da more biti konec tomi mogočnomi kralestvi prle kak de se razširilo i utrdilo krščanstvo ?" pita Pankracij.
,,Bog ne dáj, — toga ne mislim. Cilo svojo zadnjo kaplico krvi sem pripravlen predati, kak sem prelejao prvo, da se samo čuva naša držáva; itak se pa bo mogeo vkloniti mogočni Rim svetomi križi, i gda se bo pokristjano se gotovo ne bo godilo tak počasi, kak se zdaj širi vöra, nego tak, da bodo vsi z začüdenjom kričali: to je bože delo t"
Med takšimi guči prideta v Sebeščanovo stanüvanje. Bilo je razsvetleno i kak se je vidilo, pripravleno za več lüdi. Vštric vralom so bile lepe glažovene dveri, skozi štere se je prišlo vün na ftbdnik (gang). Mesec je sveto tak milo i prijazno v sobo, da našiva dva mladina prijatela ideta skoz sobo na hodnik. Bila je krasna noč, kakše so lena Taljanskom. Pun zlati mesec je plavao na temnom nebi, razlevao je pa tüdi svojo svetlobo na Celo vci ko mesto i njima je kazao Čüdno razsvetleni velki koiizej (rimsko gledališče, gde so tüdi na jezere krist-janov raztrgale zverine). Ali našiva junaka sta ne glédala te močne lepote; starejši je položo mlajšemi roko na ramo i sta vtopleno v svoje misli tiho glédala v dalečino. Za nekaj časa pa začne Sebeščan: »Gda sva stopila iz sobe, sem ti šteo pokazati prostor, gde si mislim novi slavolok, gde bo špomin premaganoga našega
drügoga nasprotnika, ali püstiva to, što bi gučao od toga, vej so to samo sirmaške sanje, či se ober njega razprostira vse inačiši slavolok, pun nebeske krasote, šteri povzdigöje naše srce v nebesa."
»Istino gučiš," se oglasi Pankracij; „či se že neha, štero gledajo naše grešne oči, žari v takšoj krasota kaj more biti ešče gori, kama ne segne telesno oko. Tak se mi vidi, kak či bi bilo to nebo nekše pokrivalo, puno krasote na zgornji strani, skoz štero se samo včasi pokaže kakša zlata in ali pikica na tostran. Takše pikice mislim, da so zvezde na nebi, štere so predrlo pokrivalo, da nam svedočijo o krasoti tistih prostorov, po šteri se šečejo Izvoleni nebeskoga Očo!"
»Lepa, krasna miseo," pravi Sebeščan l ,,i ravno to tenko pokrivalo loči nas, šteri se ešče tű na zemli trüdimo i bladimo, od naši bratov, šteri se že veselijo svoje zmage."
Predragi Sebeščan, ne zameri, da ti seg-nem v reč; glej, tam so pa vrata, skoz štera pridemo do tisti, Šteri so na onoj strani pokri-vala; vidiš tista vrata na kolizeji, skoz štera bomo stopili pred zverine. — Čüj, kaj je to?*
Oroslanovo tülenje se je Čülo od kolizeja.
,,Tülenje divjih zverin je to", odgovori vojak, .štere so pripelali v koiizej. Včeraj jih je ešče ne bilo.*
(Dale)
4
NOVINE
15. aprila 1923.
Zmaga.
— r. — Znali smo, da bo v tej volitvah zmagala pravica i tak se je tüdi zgodilo. Znali smo že naprej, da bo vse vničeno, ka je ne zdrave, ar samo Zdravo drevo more obroditi sad. I to naše pričakovanje se je tüdi spunilo. Zmagalo je slovensko ljüdstvo tak, kak je dozdáj ešče nikdar ne. Naravnost krasne so številke, štere so pokazale volilce ljüdske stranke, ali stranke slovenskoga delavnoga krščanskoga ljüdstva.
Strah obide človeka, kda vl zmisli nazaj na volilno kortešeranje, ka se je tű vse godilo! Kolko se je lagalo, kolko poštenja jemaio nikdar nepozabnim možom. Kak se je hujskalo i oblübilo, se protivno i podküpüvaio. A ka je vse to pomagalo? NikajI Pošten Slovenec se ne brigao za vse to nikaj. On je znao, da ne obljübe, ne podküpüvanje i ne protivlenje, vse to njemi ne bo na pomoč pa ga tüdi ne zosaga, nego na njegovo pomóč i na hasek bo celomi slovenskomi narodi, če prek toga vsega ide i se postavi v vrsto poštenjakov i boritelov za slovenski jezik, za naš dom i našo vero. Edna edina stranka je bila pred volitvami, štera je bila prava" Slovenska stranka, stranka slovenskoga ljüdstva ali kmečka zveza. Ta stranka pa je Šla zmagovita kak ešče nikdar, ar je ogromna večina Slovencov stopilo pod njeno zastavo. Vsaki trezen Slovenec se je zavedao, da so bile te volitve velkoga pomena. Zdaj se je šlő za življenje i smrt. Šlo se je zato ali naj mi Slovenci bomo svoboden narod ali
pa Ostanemo nadale hlapci i naj slüžimo mogočno gospodo. Slovenci smo 18. marca močno i jasno odgovorili vsem: Ne, hlapci pa več neščemo biti, nego svobodnl gospodarje svoje svobodno zemlje l
Tüdi Prekmurci smo se po velkoj večini zavedali toga, zakaj se ide. Vsi, šteri nosimo v naših srcah Čüt i ljübezen do svojega naroda, jezika, do Boga i domovine, vsi tisti smo šli s listov strankov, Štera se ravno bojüje za vse te naše svetinje. MI smo bili i ščemo biti Slovenci, zato smo v vrsti, v zmagovitoj četi, štera dnes jedina razmi düšo slovensko človeka. Žao, čeravno nas je bilo dosta, a itak je slika minolih volitev precej požalüvanja vredna. Bilo je precej ljüdi, šteri so se itak dali zapelati.
Proti vsem sovražnikom našega naroda i naše države je Zmagala Slovenska miseo tak prek Müre kak tüdi v našoj Krajni. To je bila lepa zmaga nad izdajalci slovenskoga roda. Prišle "pa bodo ešče tüdi drüge zmage, štere konči pokažejo, da smo Slovenci istino Slovenci. Mi vsi, ki pa nam gori v srcih ogenj goreče lübavi z.a slovenski dom i jezik, bojmo ešče Odzdaj tesneje sklenjeni v toj vrsti. Mi, šteri vűpamo i Znamo, da bodo prišle ešče lepše zmage za slovenski narod, šteri več nede nikdar rob ne ednomi i ne drügomi, delajmo za svojo domovino! Gledajmo na to, da pridobitno ešče drüge, šteri so zdaj ešče mrzli, da tüdi oni vzlti-bijo svoj rod, svoj jezik i milo slovensko domovino. Delajmo dő popolne zmage!
Obrtnik.
Dnesden se vse organizira, vse drüži, da tak leži dosegne svője cile i se pomaga v Živinsko) borbi. Poznamo verske, kulturne ali prosvetne, stanovske i politične organizacije. Žao, mi v Prekmurji dozdáj ne smo meli nikših drügih organizacij, drüštev kak samo verska, zato tüdi ešče ne razmimo kak velkoga pomena so društva. Kak pa smo zdrüženi v svojoj narodnoj državi pa se nekak vse oživla, začenjajo se Prinas tüdi organizacije vseh vrst. Mamo močno razvito organizacijo kmečkoga stanü to je: »Kmečka Zveza," štera v političnom pogledi drüži kmete v možcn tábor.
Nemo pa ttf gučali od vseh organizacij, nego ka je naš cio, Povemo nekaj od obrtnika vseh strok to je od meštra eli rokodelca, ki si z rokov, z meštrijo?, s tov eli enov slüži krűh. Če je že vse zdrüženo, naj pa tüdi obitniki majo svoje drüštvo, štero j'e naj podpira do uveljavljenja njihovih pravic.
Na Slovenskom mamo obrtniška društva. Tüdi v Prekmurji je že dnesdén jako dosta i tak to velko število dosta pomeni v našem političnom življenji. To se je pokazalo posebno pri zadnjih volitvah. Pri toj priliki so šteli nešterni gospodje zapelati naše obrtnike na leti, da bi nje volili. V tom se je proslavo posebno g. Kukovec, šteri je kovao kmečko- obrtne zveze, da bi s pomočjov teh splazo do poslanstva. K sreči so obrtniki spoznali njegove na-
mene i ga püstili na cedili. Obrtniki so šli v velkoj večji!? s listov strankov, od štere nájveč smejo pričaküvati, da de jim šla na roko, štera se bori za svobodo vsakšega Slovenca tak kmeta, delavca kak uradnika i obrtnika.
Tüdi vi prekmurski obrtniki ste po večini volili stranko Slovenskoga lüdstva kmečko zvezo i ka ste to volili ste tüdi njeni pristaši. V toj stranki pa je drüštvo stanovsko politično, drüštvo krščanskih obrtnikov. To drüštvo se imenüje: „Jugoslovanska obrtna zveza.“ Vsakši obrtnik, šteri ide pot, štero njemi je pokazala njegova stranka, „Slovenska Ljüdska Stranka,“ mora biti član toga drüštva. Vam že več ne trebe razlagati, ka šče ta stranka, to že znate, nego s tem vam ščemo pokazati, krščanski obrtniki, ne dajte se zapelati, da bi stopili v kakšo drügo obrtno drüštvo (Kukovčovo). Vaše mesto je v krščanski „Jugoslovanskoj obrtnoj zvezi.“ Vsi prekmurski obrtniki ustanovite se v svojih farah „Obrtne zveze“ i sküpno si naročite glasilo toga drüštva: „Jugoslovanski Obrtnik,“ šteri stane na leto 12 Din. ino izhaja vsakši mesec. Prosimo i pozivljamo naše vrle obrtnike iz vsakše fare, da poskušajo ustanavlati „Obrtne Zveze.“ Za razna pojasnila se naj obrnejo na upravništvo „Novin“ v Črensovcih. Tü bomo tüdi oprosili, da dobimo mali kotiček v „Novinah“ za obrtnike. Začnimo se gibati, da nas vsakši slučaj najde pripravljene.
Orlovski tabor v Brni.
Tüdi neba se je zmračila, kak da bi tű žalüvala po lepih dnevah. Jako nam je vsem vküp težko bilo pri srcaj, da smo se mogli ločiti i se posloviti od tak priljübljenoga kraja. Toda ednok je morala priti lüdi ločitev. Zdaj je začno padati tüdi pomali dežč i tak smo mogli iti.
Opravili smo večerjo. Spakivali smo svoje reči. Potem smo stopili vküp i smo zapeli par slovenskij pesmi, štere so bratje Čehi jako radi poslüšali. Večer je prihajao že k konci, mőgli smo vzeti svoje reči i šli smo na kolodvor, Med potjov smo tüdi spevali', kak da bi si s spevanjom šteli potišiti misli, ka moramo iti odtec. Na kolodvori smo čakali do pol noči. Tü je bilo vse puno ljüdstva, ar so se tüdi Čehi .vračali na svoje domove.
Trbelo je stopiti v vlak. Ešče ednok smo poglednoli proti lepomi varaši Brni. V düši smo izrekli toplo zahvalo i njemi zaničali: ,,Na svidenje." Burno smo se pozdravili z brati Čehi, šteri so bili na kolodvori. Nejednomi je potekla v oči vroča skuza, štera je povedala vse, kak jako zadovoljni se vračamo domo od svojih tak jako prijaznih bratov. Ešče ednok gromki: ,,Bog živi" i ,,nasvidenje1“ Vlak je sfüčkao i smo samo malo vidili posveto v varaši. Obdala nas je noč i samo ropotanje vlaka nas je molilo v prijetni] mislij na pretekle dni.
Pot domo je bila še dobra, le vreme je bilo slabo. Deiüvalo je i bilo je prece mrzlo.
Vozili smo se domo celo noč t celi den. MI smo pa ešče mogli prenočiti v Maribori, kde so nas tamošnji gospodje na kolodvori sprejali jako ,,prijazno." S takšimi očmi so nas gledali, kak mačka na psa. Pa Bog jim odpüsti.
Dugo ešče potem mi je bila glava vsa* puna, vsikdar pred sebov sam vido tisto gro-žanje morja lüdi i razni prizori iz telovadišča so stali živo pred očmi. V vühaj mi je vse zvenelo; glasi godbe, zvonenje zvonov i prijetno popevanje jezik. Pa toga tüdi Človek nigdar ne bo mogeo pozabiti, vej tak srečnoga se čüti Človek le malokda.
To bi bio mali i splošen pregled velikanski slovnosti, štere je priredilo Orlovstvo. Toda to je le malo, kak kaplice vode proti egromno-mi morji, so le te vrstice proti tistomi, ka seje tam vršilo; zaman človek je le preslab, da bi to vse mogeo popisati.
Prekmurci! Tüdi mi na delo! Delajmo, Organizirajmo se v našij krščanskij diüštvaj. Čas je prišeo, šteri zahteva dela. Moramo se braniti proti tnrci, štera šče prevzeti moč na sveti. Vsi stopimo pod zastavo Orlovstvo, da sküpnov močjov, organizirani v ednoj celoti začnemo boj proti sovražnikom cerkvi. Bratje Čehi so pokazali svojo veliko moč. Tak moramo tüdi mi. Pride skoro čas, ko bo pali pri nas, v Jugoslaviji veliki tábor, te moramo nastopiti že tüdi mi Prekmurci Zavedajmo se, da smo krščeniki i Slovenci. Naš cio bodi naša vera i naša domovina.
Brno — Ljubljana.
Tisti čas, ravno tiste dneve, v šterih so se vršile velike Orlovske slavnosti v Brni, so meli tüdi Sokoli svoj ,,Vsesokolski zlet" v Ljubljani. Zdaj primerjajmo teva dva tabora. Najbouše bo, da pokažejo številke velikost i mogočnost ednoga i drügoga, itak pa poglejmo prle ešče tüdi priprave i pomoč k tema dvema táboroma.
Pred dnevi slavnosti, kak vsigdar, so orlövstvi sovražni listi, kak slovenski, tak češki, napadali orlovstvo. Blatili i smešni so naše gibanje i gučali, da je naša organizacija Čisto negativna i je ne naravni!, štera mora razpasti i vse, ka misli trezno se povrne v vrste sokolstva. Tem bole so pa povekšavali sebe. BiH so se po prsah, kak kavalirje s punimi žepi i kazali na Ljubljano, kde da ščejo pokazati svojo moč.
Kakšo pomoč so meli Orli, da so pripravili priprave vredne 8 miljon čeških kron? Vlada je dala na posodo: 135 vagonov lesa, 10.000 günj, nekaj vojaških kühanj i varaš je dao šolske prostore, v šterih smo bili par dni. Pri železnicah je bilo 50% popüsta, pri trans-portih, kak smo se pelali lüdi mi pa 60% popust. Davka je trebelo plačati o vseh stopnic 60 odstotkov. Delali so i pripravlali Orli ino Orlice, kda spi meli čas. Tej so tüdi vküp djali 1 miljon č. K. če bi meli izgübo. Vse je büo z dobre vole delano i darüvano. Dijaki i vojaki, Šteri so nastopili, so vsi bili člani ,,Orla.“
Zdaj pa glejmo kak je šlo to v Ljubljani. Vse liberalno novina so kričale i spevale slavo Sokolom že mesece naprej. Gospodje tüdi Sokoli so zdignoli na račun dačepiačüvalcov težke miljone iz državne kase. V Ljubljani so po delali na državne stroške delavci, vojaki i kaznjenci. Na te zlet je prišeo sam krao s kralicov. Prišli so vsi mlpistri-Sokoli. Dijak! so se lehko vozili za četrtinske vožnje. Država je dala voziti ruske Vranglovce i naše vojaštvo, med šterim je bilo par sto tüdi Orlov. V vseh šolskih telovadnih so dijak) celo leto mogli zrvšavatl sokolske vaje i biti pod sokolskov „vzgojov." Vojaštvo je moralo vsakši dek vaditi sokolske vaje. Vučiteli-Sokoli so predgali i širili Sokolski düh i spravlali ljüdi v Ljubljano. Tak vidimo, da je vse nekak držala pod svojimi materinski!™ peroti Sokolje naša tedanja vláda. Dala peneze i komandirali soldačiji, delavcom i dijaštvi, da delajo za llubijanski Sokolski zlet celo leto. Pravijo. da je vse bilo lepo, samo naroda ne bilo. Ne je bilo Hrvatov, ne dijakov, ne naraščaja, Članov i članic pa le nekelko. Pravijo tüdi,j šteri so vidili, da so včasi v večini bili viditi čehi Sokoli.
Da bomo pa vidili kelko naroda je bilo tű, so številke. Številke, štere kažejo število ljüdi v Ljubljani, je prineseo eden tüdi Sokolski slovenski list, tak da je lehko vzememo kak istinske.
Dale.
Gospodarstvo.
Cene silja v Dolnji Lendavi: pšenica	1860	 K.
žito	1500	 „
kukorica	1300	 „
ječmen	1400	 „
oves	1300	 „
proso	1300	 „
hajdina	1350	 „
Cene mesa: Govedine kg. stane 76 K. teletine 76 K, svinjsko meso 120 K, mast kg. 170 K, slanine 160 K.
Vrednost penez. Dneva 11. apr. 1 dolar stane 390 — 392 kron, 1 talijanska lira 19 — 20 kron, 1 češka krona naših 11 kron, za 1 dinar se dobi 40 — 44 vogrskih i 700 austrijskih kron. V Cürihi naš dinar notira 5.45. to je, da za 100 dinarov dobimo 5.45 švicarski frankov.
Pošta.
Slivnjek Štefan. Dugaves. Poslali smo vašo prošnjo na direkcijo v Ljubljano. Odgovor ešče ne prišo. Napravite silo za odgovor. — Bežan J. župan. G. Lendava. Bomo podpirali vašo prošnjo. — V. Št. Sv. Jürij. Biciklist je proso 20 dinarov. — Solar naj pošlje prošnjo v Ljubljano na zavarovalnico za nezgode delavcov.
K odaji
je v Osiki na Štajari hiža z gospodarskim poslopjom, zidana, zraven je tri orale zemlje. Stoji poleg velike ceste pripravljena za krčmo ali kakšokoli obrt. Pod ceno polmilijona koron se tüdi dobi. Küpci naj se zglasijo pri Vukan Štefani na Petanjcih št. 22.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava