Razne vesti.
159
— (Kronika društva »Pravnika«.) Dne 16. pr.m. je društvo priredilo predavanje v tukajšnji porotni dvorani, in sicer je poročal g. deželno-sodni svetnik Fr. MiIčinski »iz delovanja mladinskega sodnika«. Vsebina tega poročila je že priobčena v zadnji št. »Slov. Pravnika« ter je tudi izšla v posebnem ponatisku. Posnetke predavanja v daljšem ali krajšem obsegu so objavili slovenski listi. V dobesednem prevodu pa je predavanje priobčila uradna »Laibacher Zeitung« in firma Kleinmayer & Bamberg je ob svojih stroških priredila še posebno izdajo tega prevoda. Vse to samo ob sebi dokazuje, kako izvrstno in zanimivo gradivo je gospod svetnik Milčinski podal javnosti. Predavanje samo je bilo tudi po obliki dovršeno in zbrano poslušalstvo, pravniki in nepravniki, tudi mnogo dam, sledilo mu je poldrugo uro z napeto pazljivostjo. Društeni predsednik g. dr. Majaron je ob ponavljajočem se ploskanju izrazil g. predavatelju srčno zahvalo. — Dne 20. pr. m. je imel društveni odbor svojo sejo. Poročal je predsednik g. dr. Majaron o svojih avdijencah pri prevzvišenih gospodih justičnem ministru in predsedniku višjega deželnega sodišča v Gradcu zaradi famesečnega dopusta, ki naj bi se dovolil g. sod. predstojniku Regally-ju, da zamore dovršiti novo slovensko izdajo obč. drž. zakonika. Dovoljenje se je zagotovilo in je odbor vzel to z veseljem na znanje. Odbor je sklenil izdati poročilo g. Milčinskega »iz delovanja mladinskega sodnika« v posebnem ponatisku. Nadalje je sklenil, načeloma sprejeti ponudbo g. fin. komisarja V. Žuna v Logatcu, da priredi za društveno zbirko zakon o direktnih personalnih davkih. V isti seji je odbor pretresal terminologična vprašanja glede na konkretno predlogo. — Dne 22. pr. m. je prišel v društvo »Pravnik« predavat g. okr. sodnjk dr. Metod Dolenc iz Gradca. V ta namen se je skorajda napolnila ob 6. uri zvečer razpravna dvorana dež. sodišča. Društveni predsednik je g. okr. sodnika predstavil s toplimi besedami in ga osobito pozdravljal kakor neumornega raziskovalca na pravoznanstvenem polju in pospeševatelja »Pravnikovih« strokovnih teženj. Gosp. dr. Dolenc je potem predaval o predmetu: »Lajik
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. maja 1910.
160
Razne vesti.
kakor kazenski sodnik v Avstriji«. Bogata vsebina tega predavanja, ki se je odlikovalo po živi, pravi govorniški besedi, je razvidna iz današnjega našega lista. Gotovo je s tem priobčilom ustreženo vsem čitateljem, kakor je bilo ustreženo s predavanjem vsem slušateljem, ki so izražali svoje priznanje z obilnim ploskanjem. Posebej se je gosp. predavatelju konečno zahvalil društveni predsednik gosp. dr. Majaron, proseč ga, naj bi društvu skoraj zopet naklonil takšen užitek. Po predavanju je bil v čast gostu ožji prijateljski sestanek.
— (Glösa k »lex Ofner«.) Deset let je že skoraj, odkar je državni poslanec Ofner predlagal spremembo kazenskih določil glede višine zneskov. Dobili smo med tem predosnutek kazenskega zakonika in sedaj se veselimo, da smo saj v enem oziru kazenski zakonik že modernizirali, ko smo slednjič vendar zapustili glede meje, ki ustanavlja delikte zoper imovino hudodelstva, nivo pradavne C. C. C. Noveli Ofner pač ne bo nihče očital, da ni bila nujna; druga pa je, ali je tudi srečno zasnovana? — Zakaj se n. pr. ni zvišalo tudi zneska pri §-u 1 zak. z dne 25. maja 1883 št. 78 drž. zak. Jasno je, da obrezuspešenje izvršila, ki povzroči zahtevajočemu upniku škodo nad 100 K pa ne nad 200 K, ni tako tehtno kršenje zakonov glede lastnine nego tatvina s prav tisto škodo. In vendar je ono pregrešek, tatvina pa le prestopek, ki se vsled tega tudi veliko mileje kaznuje. In še le glede goljufije ! Ako se je zgodilo obrezuspešenje izvršila s škodo nad 100, pa ne nad 200 K, onda se storilec kratko malo ubrani obtožbe pred sodnim dvorom radi pregreška po § 1 zak. z dne 25. maja 1883 št. 78 drž. zak., ako trdi, da je storil obrezuspešenje — z namenom goljufati! Priznanje goljufivega namena je premija, da je moči storilca obsoditi le radi prestopka goljufije. Saj je vsako tako dejanje najpoprej z vidika goljufije presojati, in le, če ta ne drži, spada pod devast. zakon ! Glej odločbe vrh. sodišča št. 579, 616, itd.! — In slednjič še nekaj! Inozemci se radi prestopkov, storjenih izven Avstrije, ne izročajo tuji državi. To velja tudi glede Ogrske, ki takisto v takih slučajih nam ne priznava izročitve. Torej pridejo tatovi, ki so na Ogrskem po tamošnjem pravu storili hudodelstvo tatvine, koje se pa pri nas spričo veliko milejše lex Ofner znači le za prestopek, slobodno na naše ozemlje. Tu se jih kakor inozemce niti ne kaznuje (§ 234 k. z.) niti se jih — dokler veljajo sedanji predpisi glede izročitve — ne sme izročiti. Naše obmejne pokrajine postanejo pač eldorado taki tatinski zalegi, seveda — ako se izročitvenih predpisov vsaj glede Ogrske sosede ne bode skoraj — revidiralo. Dr. M. D.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K,
za pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26. oz. 22.