PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC (Glasilo Jugoslovanske Socialifttieiie Iicie in Frosvelne Malice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1816. Im« «altar, Dac. | w?, »t Um part «ÜHf *mé* «m Ad al Cofrat* «I M«rcä J, II». I«. CHICAGO, ILL., 1. JULIJA (JULY 11, 1942. \iblUhe«| Weekly «t 2301 8. Lswndsle Ave. ►•t® LETO—VOL. XXXVII. Nwijib propaganda Im* »»Urit K|m. =aa Neuspehi Anglije povzročajo vladi mnogo kritike . POMENEK V WASHINGTONU NALETEL ' NA NEUGODJE POROČIL IZ AFRIKE. — SE ENA FRONTA ZNOVA OBLJUBLJENA. PROBLEM POMORSKEGA PROMETA Dramatiziranje Churchillo-vega obiska v Zed. državah se je ponesrečilo in domov se je vrnil ne kot zmagoslaven državnik nego da brani svoj kabinet pred kritiki v parlamentu. Vprašanje ie ene fronte Ko je javnost izvedela, da je prišel v Washington na posvetovanja z Roo^eveltom, je pričakovala senzacionalno oznanilo, da bo angleška in ameriška armada vsak čas invadira-la kontinent in s tem pomagala sovjetski armadi, proti kateri je sedaj naperjena 9koro vsa nemška oborožena sila. še eno fronto so Zed. države in Anglija že obljubile. To sta na svojem zadnjem sestanku Roosevelt in Churchill znova potrdila, nista pa navedla, kdaj m kje se dogodi. Poraz Angležev v Libiji Churchill je imel bržkone glavni namen na sestanku z RmxseveHom razmotrivati o tej še eni fronti. Z njim so prišli člani angleškega^ generalnega štaba in posvetovanj so se udeležili z njimi vred ameriški vojaški ter mornarični veščaki. Toda ravno ko so posvetovanja dobro razvili, so udarila mednje poročila o angleškem porazu v Libiji. Tobruk je padel po enem dnevu nemškelga obleganja. Angleške čete, kar jih je ostalo, so se umaknile v Egipt in za njimi se zdržema pomika nemška armada. Angleško ljudstvo takega izida vojne v Libiji ni pričakovalo. Nepojmljivo mu je, kako se je na tem bojišču mogel dogo-diti za Anglijo tako tragičen izid in Daily Herald je Chuf-ehiHu svetoval, naj se v Wash-ingtomi posvetuje ne samo kako zmagati, nego kako postopati v slučaju, da bo vojna za zaveznike izgubljena. W* in oljna polja v nevarnosti Drugo fronto Anglija torej že ima v Afriki. Namen nem« *ke ofenzive na tem bojišču je vzeti sueški prekop m prodreti na bližnji vzhod ter okupirati oljna polja. Z druge strani si prizadeva prodreti do njih mška armada v Husiji. ?4*1* JufoiUvtMb DeUvska TUUvm OrviU, CUm««. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah sa cslo Isto $3.00; sa pol lata $1.76; * sa «etrt lata $1.9* Inozemstvo: sa cslo Isto flftO; sa pbi lata $2.00. Vsi rfkopisi In oglasi morajo biti s nsàem uradu aajpotnaja do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekolffa tadna.. PROLETAREC Published every Wednesday by the J«fosi*v Workmen's Publishing Co., Inc. Kstublishsd 1»06. > Editor________________ Business Manager. ..........Frank Zaits .Charlea Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $8.00; Six Months fl.TS; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; ¿ix Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndal* Avenu* CHICAGO, ILL. Telephone i ROCKWELL 2M4 Soria I is I i v Argentini * * za vojno z osiseent Od vsega začetka sedanje vojne, in že prej, je socialistična stranka v Argentini za odločno akcijo zoper fašizem. Argentinska vlada je "nevtralna" v prid Nemčije, socialisti čna stranka pa zahteva, da vlada v Buenos Airesu prekine diplomat ične stike z Nemčijo, Italijo in Japonsko. N4 le to, nego da jim napove vojno ta s tem pomaga k zrušen ju osišča. Ko je Norman Thomas oznanil leta 1940 konvenciji svoje stranke, da je pripravljen prevzeti kandidaturo za predsednika edino pod pobojem, ako se izreke za njegov pacifrzem in proti kakršnikoli podpori zaveznikom, so socialisti v Argentini propagirali, da naj da njihova država Angliji in njenim zaveznicam kakršnokoli mogočo pomoč. Socialisti v Argentini »o mednarodno orientirani. Velika škoda za vse delavstvo po svetu je, da nimamo v Zedmjenih državah take socialistične stranke, kakor v Argentini. Imela bi zgodovinsko poslanstvo, pa se je pripetilo, da je postala pod sedanjim vodstvom navadna pacifistična, versko zamišljena sekta, ki se prereka o resolucijah za mir. Aitgentinski socialisti hočejo, da njihova država sledi vna-nji politiki Zed. držav, ker vedo, da ako zmaga Hitler, bo svobodnega delavskega gibanja konec i na ameriškem kontinentu. Tudi oni so nasprotnik i, vojne. A vojna je tu in pekdo bo v nji zmagal. Socialisti v Južni in Centraini Ameriki delujejo za zmago zavetnikov, kar je pravilna socialistična taktika. Norman Thomas m Krueger bi se od njih lahko Veliko naučila. Strah pred zmago Sovjetske Unije Pierre Laval ni edini, ki svari pred nevarnostjo "boljševizi ranja Evrope''. škof Ernest William Barnes v Birminghamu na Angleškem je na zboru svoje duhovščine dne 16. junija dejal, da dober kristjan ne sme želeti zmage Riusiji, kajti ako bo ona triumfirala v tej vojni, bo v Evropi nastala socialistična poplava. On nasprotuje, da bi Anglija ustvarila na evropskem kontinentu še eno fronto in je za sporazumen mi* 8 Hitlerjem. Naročil je navzočim, naj molijo, da se sedanja krvava drama čimprej konča. Enako stališče propagira papež Pij XH. Tudi v Zed. državah jih je mnogo, ki se boje ruske zmag*, škof v Birminghamu na Angleškem in drugi toriji pa foi storili pametno, ako bi se rajše zanimali za usodo tvoje armade v Aftriki ia Afciji kot pa da jih «preletava zona db mkrfi, kaj bo i njihovo fhrropo, fe Hitler pade. i i- ■ . Kvizlingi Hitlerju najboljši pomočniki A . i» Kar so skebi v stavkah, to so kvizlingi v Uveljavljanju Hitlerjeve politike m njegovih ambicij. Ima jih v vsth okupiranih deželah in ima ga v nezasedeni Franciji. Kakor jt vloga skeba nizkotna, nevredna človeka, tako je shižba kvizlingov gr*a kot judežev. Čudno je le, da je take ljudi mogoče dobiti. Pa jih je mnogo, ki so naprodaj. Delodajalci niso bili za skebe nikoli v Miški. Ako so imeli na svoji strani oblast, so bili v stanju s pomočjo skebov streti vsako stavko. Manj sreče ima Hitler s kvizlingi. Cehi se upirajo vzlic "svoji" vladi v Pragi, Anton Pavelič ima neprflike z narodom, kateri je do iz Slovenskega lista z dne 8. maja. Skozi več tednov so bili listi polni senzacionalnih vesti o pretveznih izgredih in bližajoči se revoluciji v Italiji. Poročila so zagotavljala, da je italijanski narod kruha lačen in vojne sit; da se vojaški krogi pripravljajo na to, da strmoglavijo Mussolinija in njegove fašistične pajdaše ter odpovedo pokorščino Hitlerju in sklenejo mir z zavezniki; da se je kralj posvetoval z Badogliom m drugimi vplivnimi nefašistič-nhni možmi; da je Mussolini na kralja hud, ker so se ta posvetovanja vr&ila brez njegove vednosti in brez njegove navzočnosti; da je prišlo do protifašističnih izgredov v raznih mestih in da so na pr. v Rimu študentje demonstrirali po uli* cah proti fašizmu ter vpili: "Smrt Mussolini ju!" Manjkalo je samo še zatrdilo, da so v Rimu vpili "Živijo Churchilli" Za človeka, ki le količkaj pozna na eni strani ust rojstvo italijanske fašistične policije, o-krepljene že nekaj časa z nadzorniki iz Gestapa, na drugi strani pa prirojeno neborbenost italijanskega ljudstva, ni bilo ndbenega dvoma, da so te vesti izmišljene. Rimski študentje niso v stanu napiti se korajže v tako izdatni meri, da bi si upali kričati proti Mussoliniju, če bi se jim kaj zameril, o čemer pa doslej ni nobenega dokaza. Priletni, razsodni ljudje v Italiji, če se ne strinjajo s fašizmom, lepo molče in v/H-ujejo svojo koto in svoje službe; mladino pa vzgajajo italijanske šole že več ko dvajset let v fašističnem duhu in zanjo je "duče" vse. Vesti o nevarnosti revolucije v Italiji so torej izmišljene. Kdo jih je torej spravil v svet? Zavetniki (gotovo ne, ker bi od tega ne imeli nobene koristi. Zavajati lastne ljudi v neosno-vano prepričanje, da je Italija t&korekoč že izločena rz boja in da bo Nemce zadel na ta način občuten udarec, ne bi imelo nobenega smisla in bi prej utegnilo škoditi nego koristiti voj-nim naporom zavezniških sil. Zavezniki si tudi ne morejo misliti, da bi s takšnimi vestmi mogli begati italijansko javno mnenje, ker prav dobro vedo, da Italijani izvedo samo tisto, kar fašistične oblasti dovole. Da bi s tem nameravali begati Nemce, je še manj verjetno, ker vedo, da so Nemci po svojih agentih v Italiji prav tako dobro obveščeni o stanju na A-peninskem polotoku kakor notranje ministrstvo v Rimu. Nam se zdi zelo verjetno, da so te vesti prišle naravnost iz italijanske kovačnice. Pozabiti namreč ne smemo niti za trenutek, da so Italijani kar se da zvijačni. Mati narava jih ni obdarila s prevelikim junaštvom, dala pa jim je v nadomestilo prebrisanost, s katero so si znali doslej še zmerom prav dobro pomagati, čeprav so bili doslej v vsaki vojni v Evropi tepeni, so vsak krat pri mirovnih podajanjih znali skovati dobiček za Italijo. Premeteno so se vedli'tu^Ji ob izbruhu sedanje vojne. Italijanska diplomacija je po svoji stari navadi sklenila čakati, da se dogodki razvijejo in da pOkaiejo, na kateri strani bo dobiček. Da bi ne bila primo-rana pognati Italijo v vojno ob -«t rani Nemčije; preden se dogodki razvijejo, in da bi si obenem tudi ne zaprla poti do Londona, si je izmislila "nevoj-skovanje" • ("non-beli igeran-ce"). Nemci so se ji dobrikali, da jim je dobavljala sirovine, ki jih po drugi poti niso mogli dobiti zaradi blokade. Angleži m Francozi pa so jo obdelovali z rokavicami in gojili upanje, da Nemčije ne bo vojaško podprla. Ko je vojna mirovala vzdolž Maginotove in Siegfriedo-ve obrambne linije ter je izgledalo, da ni nobenega pravega izhoda iz tega položaja, se je mnogim, ki se strategije niso učili, zdelo najbolj pametno, da bi Francozi in Angleži udarili skozi severni del Italije proti vzhodu in padli Nemcem v hiot, ako mogoče mislite ste sli Japonce, ste se zmotili). Sopotnike, komuniste je odkril. In kakšna imena m to, fjtslje božji I H*nry R. Luee, lastnik magazinov Times, Fe in Lftfe. Potsm milijonar Marshall Field, lastnik listov PM, ter Chicago Sun. Nato sleäi kak-inih par ducatov imen, katera «j znana skoro vsakemu liberalno mkilečemu človeku. Njih grehi so bili, da so spadali ali pa indoirsirali ligo "Against War and Fascism." K njej so prišteti tudi ljudje, kateri so dopisoval v "Fight Magazine", kot Louis Fisher, Henry David, Margaret Forsyth itd. Potem Ijtidje, kateri so bili v ligi "Na-tionol Peoples' Committee Against Hearst". To so: Gardner Jackson, Freda K ire h way, Ludwig Lore itd. Zatem je dolgo itevilo ljudi, kateri so indor-sirali U*o "The China Aid Council". Da je odkril vse te zarotnike, je kriva tista poseb na izdaja "New Republic", ka-ero sem zadnjič omenil. V nji ie označenih nekaj imen kon-¿resnikov in senatorjev za bodoče jesenske volitve. Izven tribune nisem v nobenem drugem čikaskem dnevniku opazil kakšne pozornosti k temu Die-sovem odkritju. Zopet nekaj o knjigah Nedavno, ko je spet precej deževalo, sem šel vedriti v knjigarno in si nabavil precej novih knjig. Kajpada' niso to "Western Novels", katere rad čitam v mirnih časih, ampak knjige o akciji. Kupil sem knjigo Only the Stars are Neutral, katero je spisal Quentin Reynolds; je ena najboljših o yoj-ni. Poleg te sem si nabavil Moscow War Diary, spisal Alexander Werth, kateri je živel zadnjo jesen v Moskvi. In pa Maurice „Hindusovo Russia and Japan. Potem Russia's Fighting Forces, katero je spisal kapitan Sergei N. Kournakoff; in Russians Don't Surrender od Aleksandra Pol ia k ova. Vse te knjige, posebno zadnje tri, toplo priporočam. Od časa do časa bom skušal podati izčrpke iz njih. Churchill in Rooaevelt Vsa pozornost sveta je bila minule dni obrnjena v Washington, kjer se je^ razpravljalo o stvareh, katere, saj tako upamo, bodo imele odločilno vlogo v poteku vojne. Zašla je v precej težko atmosfero afriškega dcibakl«. Upajmo, da se je kaj izdatnega sklenilo glede nove "druge fronte" v pomoč Rusiji, katera bije skoro sama že drugo leto boj ne samo proti Nemčiji, ampak proti Evropi, ki so jo naciji vpregli v svoj vaz. In kod da to še ni dovolj, se skoro vsak čas pričakuje za-vratnelga napada Japonske. V Angliji je več kot štiri milijone vojakov, kateri čakajo brez akcije že več kot dve leti, dočim se filozofira o drugi fronti. Podjarmljena in zasužnjena Evropa Čaka akcije — sedaj — kajti če podleže Rusija, bo vsaka akcija potem brez uspeha. Coughlinov list dobil naslednika New Leader poroča, da je postal magazin maletga formata "Catholic International" naslednik Coughlinovega lista Social Justice. Ima strani. Sirijo ga isti ljudje, ki so doslej agitirali za Cough linovo glasilo. Tole mi né gre v glavo? Kako to, da se Angleži doee-da> alio mogli iè niti na eni fronti dobro poeta vit i? POVESTNI DEL ANTON INGOLIČ: S POTI te nekaj dni sem potoval * mladim človekom, ki se mi je l>il pridružil nekje sredi poti. Nekako samo ob sebi je prišlo, da sva si povedala to in ono iz svojega življenja. V mraku tretjega dne, ko sva stopala po široki beli cesti, mi je Boris — tako je bilo tovarišu ime — za-upal naslednjo zgodbo: Bilo je pretekle jeseni.. Zdaj je Se bolj zaostajal. Kar "ram ga je bilo. ' Vidite, pa pravijo, da ženske ne zmorejo toliko, kolikor moški. Jaz jo preplavam po trikrat na dan, včasih celo štirikrat." Bila je ponosna na svojo moč. Legla je vznak in se vsa predala solnou. Odpela si je na ramenih kopalno obleko. Sploh Boris je že dva tedna poto- k ravnala, kakor bi njega, ki val: ljubki grički s cerkvicami, to|H>)i in vintfarijami ter zore-cim grozdjem, vmes dolinice s travniki, pašniki, njivami in manjšimi vasmi, povsod pa ljudje v delu, veselju in skrbi. Njegovo , potovanje je bilo od-krjtie novih lepot in resnic, novih krajev in ljudi, pesem in misel. Sobotno popoldne je prispel v vas ob reki. Na prvi pogled nič |H>se«bnega: široka umazana reka, čez njo brod s starim hrodnikom, onstran reke gozd, tostran pa kakih dvajset skromnih koč s cerkvijo in šolo v sredi, rzven vasi pa velika graščina. te je bil konec vasi, ko mu pride nasproti dekle njegovih let. Korak mu je obstal, štiri-njast dni je že bil na poti, videl je po gričih vrste topolov, ki so ob solne nem zahodu stali tam kot vtelešeno tyrepenenje zemlje po solncu, videl je ... a, kaj vse je videl! A takšnega dekleta ni videl. Nenadno se mu je zazdela celo vas lepša in zanimivejša, čez nekaj korakov je ustavil žensko, ki >e šla na polje: 'Kdo je onale gospodična?" . "To so naša Marta, dobra duša, kakršne ni pod »olncem. Z vsakim človekom so domači, kakor da niso bili v šolah.* Okrenil se je po cesti navzdol. Pred četrt ure se je odločil, da mora» priti do večera na vsak način v naslednjo vas, a zdaj se mu to ni zdelo več potrebno in važno, še teden dni bo na potu, nikamor se ne mudi. In vrnil se je v vas. Komaj je prišel še o pravem času na brod, kamor je bila stopila tudi ona. »Pričel je pogovor. Ko sta bila čez reko, se ji je pridružil, šla se je kopat. V modri kopalni obleki je bila še lepša. Visoka, vitka, skoraj bronastega obraza, oči sinjih ko nebo. Ves čas je govoril. Vse mogoče. A ko ji je izrekel nekaj laskajočth besed, je zamahnila z roko: "O tem pa kar molčite! Nič varti ne verjamem!" Hotel je ugovarjati, a prijela tfa je za roko in potegnila v reko. Plavajva rajši. Kdo bo prej čez?" 9 Spustila sta se v valove. Re-ka sicer ni bila deroča, a vendar je tekla tako naglo, da je Boris komaj obdržal enako je sledil vsakemu njenemu gibu, ne bilo ob njej. A Boris je vendar opazil, da čuti, kako jo občuduje, in da ji to dobro de. Dolgo Časa sta molčala, potem je Boris vendar iz pregovoril : ^ "Ljudje vas morajo imeti radi." 1 "Zdaj že, a nekoč je bilo drugače." "Kako?" "Ah, kaj, pustimo to, eoln-čiva se rajši !* A kljub temu je Qoris do mraka zvedel njeno povest. Martina mati je bila v svoji mladosti najlepše dekle v vasi, a tudi najrevnejše. Hodila je na delo, kamorkoli so jo pova- dišče vsega življenja na vasi. Kar je ona dejala, je obveljalo. Bila je neprestano v družbi, tudi v fantovski, a nihče ni vedel nič slabega o njej. Po treh letih je prišla s svojo materjo. O, kako so jo sprejeli! Mati je bila srečnatkakor še nikoli. "A to de ni yse, kar hočem," je vzkliknila Marta, sedla na obrežje in se ozrla proti vasi. "Moja mat) je preveč pretrpela zame. V očeh naše vasi jo moram tako povzdigniti, da nihče ne bo videl najmanjše sence v njenem življenju. Hočem pokazati, da se ni nič pregrešila s tem, da je rodila nezakonskega otroka. Nikoli ji ne sme nihče tega šteti v zlp." "In kako boste to dosegli?" je vprašal Boris, prevzet ^od njene 7|yo(fbe in odločno&i, ki so jo razodevale njene besede. "Kako? To bo težko, a mislim, da bom zmogla, ne da bi izgubila dve stvari. Prvič: svobode. Mati je vse življenje trpela, a svobodo si je znala o-hraniti. Jaz ne trpim pomanjkanja, zato si jo še laže lahko ohranim. Ne sovražim moških, GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC Svil« s Japoaska ni va£ un, In tudi nadomestil m njo ja m ientke no gavice premalo, ker m jih rabi pri isdelovanju rasnega blag« v vojni industriji. Pa so kemiki "isiiaiti" barvo, s katero si ionska le A ko nam alejo nogo. da isglodajo kot da so v nogavicah. Celo "parlorje" imajo ie v ta namen. Ženska sa vseda na stol ia v par momentih ji naslikajo aa noge nogavica. Ja to sicar slab ersats« a veliko boljia nadomestilo pa so od solnca otemnele naga. Gornja ja slika is New Yorka. "So doma, so!" mi je potrdi- nah, na cesti, dola spet samo la stara ženica. Ko je opazila, šola! da bi rad zvedel še kaj več, me A pred nekaj dnevi sem do- je natančneje pogledala in bil pismo, ki me je vsaj za ne- vprašala kaj iztrgalo delu in skrbi. Jih gospod poanajo? | pisB|a sta mi MarUl in Barig bili. Največ v graščino, če je ma letoma. A vedno bolj ču- oskrbnik katero vzel, je gotovo njo. To je ljudi jezilo, še bolj pa, da ji je dajal najlažja dela. Dočim so drikgi kopali v vinogradu, izkopavali krompir, j« ona plela v graščinskem vrtu. In nič čudnega ni bilo, da je k maki zanosila. Zdaj so planili nanjo. Najprej domači. Oče jo je pretepel do nezavesti; v vasi je ni hotel nihče več sprejeti na delo. Nezakonski otrok! In še s poročenim možem! Vaščani so pljuvali pred njo in ji metali v obraz najgnusnejše besede. Njen ¿as ni bil blagoslovljen, marveč preklet. Po porodu ni bilo nič bolje, te nekaj dni na-to je morala opravljati najtežja dela. Tudi otroka. Marte, ni maral nihče. Naposled se je odločila in šla v mesto. Opravljala je razne službe, trpela pomanjkanje, samo da je Marto lahko dala v šole. Marta je končala nižjo srednjo šolo in prestopila na učiteljišče. Zdaj so vabili Marto na materin dom, kamor njena mati ni stopila petnajst let. Marta se dolgo ni odzvala povabilu. Slednjič je šla da bi videla vsa vas. da se je nezakonski otrok, ki «o ga podili od hiše, povzpel tako visoko kakor še nihče v vasi. Teden dni je bila doma, pa so jo že klicali samo "naša Marta". Vabili so jo k vsaki hiši, vsakdo je hotel spregovoriti z njo lepo besedo. Niso je mogli prehvaliti. Celo njeno mater so hvalili. Marta je bila srečna: že od nekdaj si je želela, da bi mogla svoji materi v domaČem •kraju, kjer je pretrpela največ krivic in gorja, povrniti ugled, jo tako rekoč oprati in pokazati, kakršna je v resnici. Katera druga je toliko pretrpela za Seveda. V šole sva skupaj i — ne, a ne maram biU odvkna od hodila," sem se v trenutku zla- fcal. . ^ "Tako, tako," je zmajala starka z glavo, nato pa nada-, ljevala: "Dk>bri so naša Marta, zelo dobri. Nikoli ni bilo čuti njih. In drugič: mati mi je še vedno vsa moja ljubezen, čeprav mi je umrla že pred dve- tim potrebo, da bi prenesla to svojo ljubezen na nekoga, ki bi živel, na bitje, ki bi mu lahko posvetila vse svoje življenje, V petek 26. junija sem ga nič slabega o njih. Zdaj pa jih tvMel poslednjič. Bilo je to na je tako hudo zadelo. Bog se jih kluba 1 JSZ. na kateri usmili, človek res ne ve, kje jra smo P° končanem dnevnem re- kakor ga je moja mati samo čaka zlo. Otroka imajo, otroia poslušali poročilo o sestan- meni in nikomur drugemu. To brez pravega očeta. Vidite, ku v Clevelandu glede yolitič- bi pa mogel biti samo otrok, predobri so bili, pa se jim je ne akcije za otmitev Slovenije zgodilo." A razmotrivali o njem. Anton Drugega od starke nisem Vičič, ki se je za to stvar mo- mogel zvedeti, zato sem usta- ¿no zanimal, je poudarjal, da strani. Na ta način bi najlepše i vil še dekle, ki je prihajalo s manjka tej akciji načelnosti in oprala materino čast, obenem polja: v z*to tudi ne dobi opore ne za- pa bi bilo plemenito maščeva- "Marta? Onale hiša za cer- nimanja v javnosti. Nezakonski otrok. Tako bi doživela materino ljubezen še enkrat, z druge, z materinske nje. Saj bi jaz, ki sem tem lju- kvijo. Ob popoldnevih že dem vse in kateri ničesar ne vstaja." zamerijo, storila nekaj, kar je Ker bila zgovorna, mi je bilo vzrok, da so z mojo mater- povedala še to in ono, za slovo jo tako grdo ravnali. Prepri- pa se je nasmejala: čana sem namreč, da bi se jim "Odslej menda ne bodo lju-ta mo) čin ne zdel nič grdega dje drugih deklet. Če se jim in pregrešnega, da bi tudi po- bo prigodilo kaj podobnega, tem bila zanje to, kar sem. Ta- tako obrekovali in jih prište-ko bi ljudem dokazala, da mo- vali k največjim grešnicam. če ja mati ni nič zagrešila, marveč *e j« Marti zgodilo, se lahko še oni— vaščani, ki so jo prega- vsaki drugi." njali in ji grenili življenje." Bil sem že tik hiše, ki mi jo Boris se je hotel nasmehniti, je označilo dekle. Nekaj časa a se ni mogel. Marta pa je go- ^ «e obotavljal, naposled reče nadaljevala: aem pa odprl majhna lesena "Da, otroka hočem. A dati bi vratca in stopil na trato pred mi ga moral mož, ki bi mi ob- hišo. Tedaj sem zagledal ob ljubil In prisegel, da ne bo ni- vratcih v vrt mlado ženo, vese-koli in nikdar povprašal ne po lo «e smehljajočo otročičku, ki njem in ne po meni. Bil bi oče je vekal na veliki blazini ob otroku, ki bi (ga ne smel nikoli njej. Se isti hip sem zagledal videti. Tudi jaz nisem videla vodnjak. Zaprosil sem 7*a ko- ne da bi jo bilo izpodnašalo. Bila je mnogo prej čez kakor «n. Potem sta plavala nazaj. razdaljo med seboj in njo, ki je svojega otroka? Katera je plavala lahkotno, smehljaje se, j pripravila svojemu otroku takšno bodočnost?—Marta je prihajala odtlej vsako teto v Vrb-je na počitnice. Postala je sre- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. drzávah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndole Ave., Chicago nikoli svojega očeta. Marta je legla in zaprla oči. V zlatih laseh so se ji lovili zadnji solnčni žarki. Bila je zelo lepa. Boris je trgal travo ob sebi in strmel vanjo. Roka mu je drhtela. Nekaj časa je neodločen sedel oib njej, naposled pa je položil roko v njeno. Zmračilo se je. Pod njima je počasi tekla reka m tiho šumela. Iz bližnjih vinogradov je segala pesem čričkov. Lep, topel poletni večer je bil. Nebo je postajalo temno sinje. Kmalu so se prikazale prve zvezde. Njena raka je v njegovi začela narahlo drhteti. Boris se je »klonil nad Marto. Odprla je oči: poletna noč se je za lesketala v njih. V prvi zori je bil Boris sam. Iz prva je hotel v vas, da bi poiskal Marto. A se je premagal. Zaradi sreče, ki jo je doživel, ni hotel skaliti njene. Tudi pozneje mu je njegova nenavadna obljuba branila, da bi ji pisal, jo poiskal hi ji razodel, da mu je brez nje življenje pusto in dolgočasno. Niti tega ne ve, če je res oče. — To je bila njegova zgodba. Naslednji dan — bilo je v majhnem trgu — pa sem Borisa zgrešil. Iskal sem ga, a kakor bi se bil vdrl v zemljo. Premišljeval sem, kam naj krenem. Marta, čudežno dekle, mi ni šla Iz spomina. Krenil sem spet proti reki, od katere sva se bila na tovariševo željo oddaljila. Nato pa sem nadaljeval pot ob reki navzgor. čez dva dni sem prišel v Vrt>je. Takoj* prvega človeka sem vprašal: "Ali je gospodična Marta doma?" zarec vode. Komaj je Marta odšla — bila je ona, na prvi pogled sem jo spoznal —, je začel otroč&ek jokati na rarlas. Pristopil sem in ga izkušai potolažiti. "Hotel sem ga prevariti, a se ni dal." sem dejal Marti, ko se je vrnila z vodo. 44Kako?" se j« nasmehnila Marta in vzela otroka v naročje, kjer se je kmalu umiril. "Igrati sem hotel njegovega očeta, pa je spoznal, da nisem pravi." Tedaj je Marti zamrl nasmeh, tudi pogled se ji je skalil. A rzpregovorila ni ničesar. Nisem vedel, kaj naj še rečem. A tudi oditi nisem mogel. Ker sem že predolgo molče stal pred njo, sem kar tako dejal: "Lep otrok. Podoben je nekemu mojemu tovarišu." Zdajci so Martina bleda lica živo zardela, oči so ji oživele, vfca je vzdrhtela m vzkliknila z glasom, ki ga ne bom mogel nikoli pozabiti: , "Vi ga poznate?" "Poznam." sem (Jejal ter jo 'prijel za roko, ker ji je lice *pet bledelo. % Po seji se je še nekoliko po-mudil v družbi, se šalil in se poslovil. Nič ni jamral. Nekomu se je še celo pohvalil, da se dobro počuti. Stanoval je v hotelu Andreja špolarja. Ker ga v soboto zjutraj ni bilo iz sobe ob običajnem ča*u, je nekdo šel notri in dobil Antona Vičiča mrtvega v postelji. Zadela ga je kap. Star je bil 69 let, domk iz vasi Renče pri Gorici. Po poklicu je bil zidar, a tega dela že dolgo ni več vršil. V Chica-gu je imel pred leti gostilno in potem z ženo prodajalno žen^ skih klobukov. Ko mu je žena umrla, je odšel v stari kraj, kjer je bil par let, od tedaj pa bil uposlen večinoma pri A nt Spolarju. Vsled slabega zdravja je pred dobrim letom delo pustil in bil pod oskrbo zdravnikov. Zapušča dva sina. V času prejšnje vojne je bil član SNPJ in bil je parkrat tudi član JSZ. Sedaj že dolgo ni bil v nobeni organizaciji. V socialističnem gibanju je postal aktiven že v mladosti. V Ljubljani je bil pred 37. leti uslužben pri okrajni bolniški blagajni in nadzoroval bolnike. Bil je v tej službi 3ako strog in marsikoga zatožiJ, da simulira. Predsedoval je na mnogih delavskih shodih. Bil je pogumen in drzen. V bojih ni nikomur prizanašal. Po prejšnji vojni je bil nekaj mesecev potovalni agutatorPro-letarca in obiskal mnogo naselbin. Sedaj se je udeleževal le nekaterih sej kluba št. 1, v katerem ni bil več član že dolgo, in pa naših prireditev. Svoje socialistično prepričanje pa je vedno poudarjal, rad je čital Proletarca in tudi dopisoval vanj. * Vest o njegovi nenadni smrtJ je presenetila posebno one, iki Ko sem ji povedal, kar sem so ga videli na omenjeni seji vedel, je dolgo molčala. Napo-Aled pa je priznala s trpko bolečino: "Vse sem premagala, samo nečesa nisem mogla: nove ljubezni, ljubezni do moža, ki se je tisto noč porodila v meni." To sem doživel med velikimi počitnicami. Aj, kako lepi časi so bili tedaj! Zdaj pa samo razlaganje, izpraševanje, popravljanje zvezkov hi opominjanje dijakov, ki še vedno žive nekje ob morju, na plani- kluba št. 1 JSZ in (poslušali njegove argumente. Pogreb se je vršil včeraj 30. junija iz Žefranovega pogrebnega zavoda, Naj tudi omenim, da je bil pokojnik delničar Slovenskega delavskega centra in član di-rektorija. V ¿enter je večkrat prišel č i tat i časopise in pa poslušati predavatelje. Nekdo mu je nekoč v šali dejal: "Vičič, ti si vedno rebel (upornik)." To je bil do konca. časten mu spomin.—«. V Chicagu so bile naše aktivnosti sledeče: Upravnik 19 naročnin, Luka Groter 2 in Frank Zaits 4. Seveda ni bilo to vse. Bili smo zaposljeni tudi s piknikom v prid Proletarca in za ruski relif, eni več drugi manj, vsi pa smo pripomogli k uspehu, ki je bil v danih razmerah povoljen. Vsem, ki so na kak način pomagali,* tajništvo kluba in uprava lista iskreno zahvaljuje. Iz metropole je poslal Tone Jankovich 34 naročnin in $2.00 v tiskovni fond. Iz daljnega severozapada, Renton, Wash., je obnovil naročnino John ShumroT in zraven priložil dolar v tiskovni sklad. Frank Cvetan, fire Hill, Pa, je naročil še 10 izvodov Majskega Glasa. Vseh skupaj je prodal 170 izvodov. Frank Strah, Lawrence, Pa., je bil na proslavi društva št. 6 SNPJ na Syganu in ^fm nabral $3.75 v tiskovni sklad. Sploh France rad kaj stori v ta namen. ' Iz West Minerala, Kan«., se je cglasil spet naš stari zastopnik John Marolt. Poslal je dve naročnini in novce za prodane izvode Majskega Glasa. Iz Barbertona, O., je poslal dve naročnini Mike K op ach, Frank Anderluh iz K en m ore pa je prispeval 50c v tiskovni fond. Iz La Salle, 111., je poslal prispevke za klub št. 3 JSZ njegov tajnik Anton Udovich in zraven tudi 8 naročnin ter novce za razpečane Majske Glase. Filip Godina nam je izročil $2 v tiskovni fond, katera je prispevala Mary Zemlock iz Spanglerja, Pa. Anton Zorn ¡k je po kratkem oddihu spet na delu. Poslal je 21 naročnin in novce za prodane izvode Majskega Glasa. Jacobu ZaiUu v Superior, Wyo., smo kar na svojo roko poslali 10 izvodov Majskega Glasa s prošnjo, da jih skuša razprodati med »rojaki. To je storil in nam poslal novce zanje. Iz Detroita, Mich., je posial John Zornik 13 naročnin, ter pisal po nov imenilc in pobotno knjižico, ker bo z agitacijo nadaljeval, dokler ne obišče vseh, ki imajo potečeno naročnino. Seveda smo mu rade volje u-streglf. Kathy St ¿mac je obnovila naročnino sama in zraven priložila dolar v tiskovni fond. Po železnem okrožju Minnesota je bil nekoliko na agitaciji Maks Marta iz Böhla. Poslal je 4 naročnine in prodal lepo število Majskega Glasa. Z agitacijo nadaljuje. Naš stari znanec iz Gowan-de, N. Y., James Deltleva, je poslal dve naročnini. Hud je, ker vlada taka zaspanost med delavstvom ter jamra, da se ne da tam nič doseči. Morda res ne, toda naša agitacija ni bila nikoli lahka. Vsled tega je bilo treba bolj vztrajno iti okrog in prepričevati ljudi za naš program. Uspehi niso bili vedno takoj vidni, toda nekaj semena se je le prijelo. Zato pravimo prijatelju Jimu: If you don't succeed once try again. Iz Milwaukeeja je poslal 6 naročnin Louis Barborich. Bil je tudi na agitaciji v par drugih naselbinah, toda njegovega poročila še nimamo. GJrard, O. Od tu je poslal 4 naročnine John Kmin in dolar v tiskovni fond, ki ga je prispeval Anton Dobrorolc. V isti namen je poslal dolar tudi John Bogata?, katerega mu je izročil Mirko Rek iz Warrena. O. V «uradu se je oglasil France Barbič, ki je bil tu na počitnicah. Obnovil je naročnino ter prispeval dolar v tiskovni fond, in kot po navadi, smo tudi malo pokramljali. France je še vedno fejst fant, pa ne zato, ker je dal dolar, pač pa, ker ga prištevam v vrsto mojih osebnih prijateljev neglede na strankarsko pripadnost Tudi naš farmer v severnem Wisconsinu Mit« Kniita je obnovil naročnino in poslal novce za prodane Majske Glase. Pravi, da v kratkem obišče še o-stale, katerim je naročnina potekla. Vreme tam gori jhn ni bilo kaj prijetno. Vedno dež in dež, tako da so morali polja znova obsejati. Tako! Poleg vseh drugih križev in težav pa še vremenske neprilike! Toda Mike ne izgubi poguma niti dobre volje na kmetiji in ne za našo stvar. Za Proletarca je vedno pripravljen kaj storiti. John in Mary Fradel iz La- trobe, Pa., sta obnovila naročnino, poleg pa še prispevala vsak po dolar v tiskovni fond. Nanju se lahko vedno zanesemo. Isto je storil tudi John Rup-nik iz New Marketa, N. J. Obnovil je naročnino in prispeval dolar v tiskovni fond. Današnjo kolono zaključujem z mojim nekdanjim bivališčem, Pueblo, Colo. Tam smo namreč dobili novega zastopnika v osebi Ludvika Yoaeyja. Naš dosedanji zastopnik je bil Frank Boltezar, ki je dolgo vrsto let z uspehom vršil to narlo-go in v veliki meri je njegova zasluga, da ima Proletarec toliko naročnikov, in ostale naše publikacije toliko odjemalcev. Vršil je to nalogo uspešno in nesebično. V večini slučajev si niti provizije ni jemal. V enem zadnjih pisem mi je pisal, da se je zelo utrudili kajti delati 8 ur vsak dan v jeklarni ni igrača, pa si je zaželel počitka. Piše, da s tem ni rečeno, "da bom pustil vse skupaj; še se bom zanimal za naše napredne u-8tanove in pomagal kjer bom mogel, le mlajšo moč bi rad na svoje mesto." Pa sta se pogovorila z Ludvikom, da bo on nadaljeval. Pisal sem mu in odgovor je: "Ker sem bil, in sem še za delavske liste, zato z veseljem sprejemam zastopništvo za Proletarca in gledal bom, da obdržim stare naročnike, in seveda, poskusil bom svojo srečo tudi z novimi. Toda ne pričakujte, da bo število tolikšno kot je bilo pred 25 ali več leti, ko si bil Ti tukaj. Torej, pošlji mi vse potrebno za zastopništvo." Razume se, da sem bil vesel takega odgovora in izpolnil njegovo zahtevo. Želim mu najboljšega uspeha,' Francetu Boltezarju pa v imenu lista .iskreno zahvalo in priznanje za njegovo delo v prid Proletarca in ostalih naših publikacij. Kdo ima konvenčne slike? Slovenski narodni muzej S. N. Doma, 6409 St. Clair Ave., v Clevelandu, O., pripravlja že delj časa zbrano blago za prvo javno predstavo, ki se prične začetkom septembra letos.-V zbirki Jconvenčnih slik JSZ se' pogreša še Večina teh. .Vršilo se je dvanajst konvencij, toda doslej smo prejeli v S. N. Muzej samo slike od štirih zborovanj JSZ. Doslej imamo v SNM sledeče konvenčne slike JSZ: Sliko os-melga zibora, ki se je vršil leta 1930 v Detroitu, Mich., sliko devetega zMra, ki se je vršil leta 1932 v MilwaUkeeju, Wis., in desetega, ki se je vršil leta 1934 v Clevelandu ; ter dvanajstega, ki se je vršil leta 1940 v Clevelandu. Vseh drugih konvenčnih slik JSZ nam še man)ka. Brez dvoma imate bivši delegati spravljene take slike v podstrešjih, ki so že pozabljene. Ali bi ne bile bolj v reklamo JSZ, če bi visele med drugimi konvenčrti-mi slikami v muzeju, kjer bi Jih tisoče ljudi ogledovalo, ki bodo v prihodnjih mesecih obiskali Cleveland in muzej v 6ND? Dajte, poiščite stare konvenčne slike JSZ in jih pošljite v urad SNM, da jih uredimo za razstavo. Vsaki sliki priložimo ime darovatelja, da ljudje vidijo, kdo je podaril v muzej to ali ono sliko. Gotov sem, da bi bil nad popolno z>birko konvenčnih slik JSZ ponosen vsak član,, ki obišče muzej. Zato ne odlašajte na zadnji dan, pač pa poiščite slike sedaj in jih pošljite. Vse drugo bomo uredili tukaj. Za Slovenski narodni muzej &ND, Eraz«m Gor she, tajnik-arhi-var. S KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE é • Habsburška Ml katoliška VZ- i'»»«, ki j»l» je doprinesla na Žit- goja je meti Slovenci — tudi » ..... .... _ En narod, nerasdrusljiv, a enako med onimi» ki so se izselili v re- fr„ieo im svobodo M publike - Zapustila med njimi v Clevelandu, O., dne *26. junija 1942. Ameriška »lovenaka narodna ivau Dr. Jame» W. Mal|y, predsednik Josia Zakrajaek, tajnica Vatro GriD. blagajnik Jame» Debevec Anton Sabec. Ameriško Jugo*lova"»ko udruaenje: Ivan Zorman, častni predsednik. Marijan Urbančič, predsednik Joško Panko, tajnik. monarhistični duh toliko močan. da se ga priseljenci v republike niti v treh desetletjih še niso megli otresti. To smo videli spet sedaj, ko so se mnogi ••odlični" rojaki kosali,#kdo se! bi mogel vsaj z daleč približati njegovemu veličanstvu osem- j najstletnemu Petru. Slovenski književnik, čigar ime tu iz razuml jivih razlogov | raji* -zamolčim, je po ustano-vitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izrazil bojazen, da bodo baš Slovenci dinastijo Karati ž. riev 'scerkljalP, ker so bili naučeni daviti habsburške vladarje, moliti zanje, jim zažigati kadilo in jih prositi milosti. Kes se je dogodilo, da so i bili v mladi državi "troimene- j ga "naroda Slovenci najzve-j stejsi monarh isti. Zadostovalo jim je, da so smeli moliti za •presvitlega vladarja in ga tu in i tam poprositi za drobtine. •'Enakopravnost" z dne 27. j junija je objavila na prvi strani! sledeče -poročilo (enakega je imela istega dne tudi Ameriška Domovina"): Spomenica amrriskih Slovencev kralju Petru. Ameriška slovenska narodna sveža in Ameriško jugoslovansko udrušenje kot izvoljeni predstavniki ameriški!« državljanov jugoslovanskega porekla, broječ Kad trjsto tisoč duš, Vas iskra-no pozdravljamo kot gosta naša velike ameriška demckracije. Naj bo Vaša bivanje in delovanja v tej deželi »vo-bode blagoslovljeno s u »pekom za koristi »vetovre dc -nokracije, a posebna za dcbrcbit tako junaške ^toilavije. Trdno smo vverjeni, da bo s »aio ameriško pomočjo Jugoslavija vstala po junaškem boju zmagovita in prerojena ter da bo nastopila pot v novo bodočnost, ki bo prinesla jugoslovanskemu narodu »rečno aožitje s drugimi narodi ter mu dala priliko, da sa razvije in napreduje v vsej izmeri svoje zgodovinske, narodne in gospodarske veličine. P/ežeti ameriškega demokratskega duha, stojef na braniku pravic jugoslovanskega naroda, kateri je danes saiaŽfljen, Vas prosimo, da kot ustavni predstavnik in sin ta- Tako se torej nadaljuje. Slovenci so pod Avstrijo profili cesarja. v Italiji predvsem kraljico Heleno, ker je "Slovanka", potem Aleksandra in sedaj moledujejo celo ameriški Slovenci (v imenu vseh Slovencev) mladega fanta, da naj naš narod on združi v celoto. Kako je že rekel in zapisal Ivan Cankar? Ivan Trček je dokončal. Ni bil eden onih, ki "se bi oglašal ali si pe>l slavo, nego je polnil (¿la.« Naroda kakor je že pač šlo in skušal, da z listom ustre-že takim, ki imajo radi kaj čisto pri prosto "špasnega". Pisal je take stvari pod psevdonimom Peter Zgaga. Težke neprili-ke in še težja bolezen mu je zagrenila tudi tiste ure, v katerih! je pisal "Zgagovo kolono", či-tatelji, tti so jo brali, so se smejali. ne pa on. Saj zadnjih par let ne. Pretrpel je mnogo. To -redo 1. julija so ga spremili — kolikor jih je pač bilo — na njegovi poslednji poti. Glas Naroda je z njim največ izgubil. Cehi v Pragi so bili primora-ni iti žalovati na ulične pločnike, ko se je pomikal sprevod "der henkerja" Reinharda Hey-dricha. Tisoče in tisoče jih je bilo na ulici. Niso jokali, a žalovanje so morali hlmiti. Ko so Na vzhodnem bojišču niso i« poaabljana lanske Hitlerjeva ofe/izive, na tokrat največ proti Kavkazu, kar sa jim gre sa oljna polja. Lani so jih ,b>a sa odvažam ja ubitih in raa jenih civilistov ia sovjetskih rojakov. Ena skupi ogromen aovjetaki odpor prošlo zimo, ko »o Nemci aaéeli s novimi udari, nila na Kavkasu v organiziranih skupina/t tudi žanake. Služile so v oddelku na ismad njih je na gorxji aliki. nju imel Še nikoli drugega kot 1 kralj la dokUr j« mogel kiti v ospra. I nego na druge stroške, ne more 14\* j.t. ij»«Ut*. vja.u vzbuditi med zrelimi ljudnfl ^^ov bUž^jik ¡^Takrat simpatij. in spoštovanja, nego le teatersko zanimanje. Vsekakor, Royal Yugoslav Information Center v New Yorku poroča, "da je njegovo veličanstvo kralja Petra ameriško ljudstvo prisrčno pozdravilo." Na prvi strani v tej številki je poročano, kako je revija Na* tion skušala s plačanimi oglasi predstaviti grškega kralja za to kar je. Oglasilo se je proti pompofznemu sprejemanju vanja niso bila dovoljena. So pa tudi dežele, kjer umirajo ljudje v svobodnih razmerah. Delali ?o za ljudi več ali manj, pa so tudi njihni pogrebi kakor oni, v katerih odnašajo v okupiranih krajih Evrope na pokola junaškega naroda delujete na to, ubjte a|j pA od mugo drugih pokopali Soukopa in druge če- kritikov demokratičnih nazore socialiste, ki so pomrli v rov a uspeli ^ ^^ v 2adevi koncentracijskih taborih, žalo- rumumkegz kralja, ki lenari v se ujcaint ves rod v močno, večjo isi resnično demokratično Juto»lavijo. v katera mejah naj bodo vključeni v»i Jugoslovani. ki »o bili izročeni v aužnjo*t Italiji, Nemčiji in Madžarski in brea katerih Jugoslavija ne more nikdar biti resnična Jugoslavija. Naj Vas v Vašem delovanju in stremljenju bodrijo in vodijo človeko-x ljubni ideali in žrtve Vaših pradedov, žrtve zasužnjenih bratov, ki so padli na braniku narodniA idealov in zvestobe, junaški čin jugoslovanske armade, kateri se divi ve» svet, ljubezen pravice zatiranim, svoboda in enakost, kakor jo tako vzvišeno predstavlja duh ameriške demokracije. V tem duhu naj Jugoslavija vstane prerojena in prejme zasluženo plačilo C' PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 2(m7 Ko. Lswndsle Avenue I g 4'liirago, Illinois j NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Naročnina za Združena država (izvea Chicaga) I« Kanado $4.00 na lato; $3.00 sa pol letp; $1.80 sa latrt leta; aa Cktcage I» Clcara $7.80 sa celo latai $3.78 sa pal letat aa iaaaamstva $t.00. Naslov zo list in tajništvo je: Mehiki, a bi rad v New Yorku vodil gibanje 44za osvoboditev in demokratiziranje Rumuni-je.* * Srbom je dinastija Karad-žoržev res simbol. Spomin na prošlost! Royal Yugoslav Information Center poroča iz poslaništva kraljevine Jugoslavije sledeče: Washington, 26, junija. — Njegovo Veličanstvo Kralj je dana» popoldne ob i» kal prostore poslaništva, kjer so »a zbrala velike množica a'bakik ia-•eljencev, ki »o priili is vseh krajev Amerika, da bi ga vidali. Pri tej priliki sa sa odigrala pretresljiva scena. Starejši ljudje »o kral)u poljubljali roko, žena in daklata so plakale od ganjenosti, ko so stopale pred Kralja. Vsi so imeli solze v očeh. Nj. Vel. Kralj ja vidno gin jen oatal nekaj čaaa v tem vzdušju . . . nato pa se je med navdušenimi "živio" klici od njih po-slavil." Pravijo, da je bil to najbolj monarh ist ič en obisk, kar jih je še bilo v času te vojne. Namreč spremljan z rojalističnim pompom bolj kot vsi prejšnji od časa, ko je bil tu angleški kralj. Čimrevnejša je dežela, bolj se skuša postaviti. "Chicago Tribune", ki je na osrednjem za padu najbolj razširjen list, izhaja v nad milijon izvodih — se nad zvezno administracijo silno rada znaša. Prijema jo tudi zaradi sprejemanja vladarskih rodbfn, češ, da demokracija nima od tega nikakršnih koristi, pač pa se podpira parazite. Koliko je članov vladarskih hiš, ki ho vredni podpore, in koliko ne, o tem ae mnenja križajo, a izgleda, da razen časopisov v New Yorku in Washinfirtotiu se veliki večini drugih dvorjenje dvorjanom v zvez i nem glavnem mestu zdi nespametno, potratno in — nedemokratično. Omenjeni dnevnik ima v izdaji z dne 29. junija sledeči uvodnik: Naslednik črnega Jurija Devetnajst let star Peter, ki se os-načuje sa kralja Jugoslavija, je vuak Petra, ki se je povzpel na trea, ko so njegevi pristaši umorili glavarja pra-tivne dinastije In njegovo kraljico tee ju vrgli na trato pred dvorne palače. Prvi Peter je bil vnuk bandita, Črnega Jurija po Imenu, ki je prišel s go-I ra, da ki spodil Turke Is Beograda. I V dobi Craega Jurija je kralj kil ni bilo nikakršnih zamejuiA vlad. Via darstvo je aaeuo s narode« prana šalo križe iu težave. Jugoslavija se beri dalje; je to najmanj ukročen« dežela, kar si jih je podvrgel Hitler. Italijanske in nemške garuiaije niso varae nikjer raaea v par najvažnejših mestih. Uporniške čete v hribih ae štejejo v diviaije. Ampak pravnuk črnega Jurija ni med četniki »veje dežele. Uživa knežje udobje v begunstvu in nedavno je imel govor v zveznem kon-gre««. Nastopil Je pred nji« tla povabilo vodij kongreaue večine in to je lahko nauk ameriškemu ljudstvu, kako potrebno je, d« si izvoli aieerifcki kon-r*e«. To neprestano priklanjanje demokratska stranke vsemu, kar se oa-načuje aa dvorjane, ae »koro na mere označiti za demokratično in vsekakor ni prav nič republikanako." Tako vidimo, da so ameriški listi glede takih obiskov zelo razdvojeni. Reakcionarni in demokratični na eni strani pomagajo h klanjanju dvorjanom, in na druJ?i strani pa liberalni, radikalni in nekateri reakcionarni to dvorjenje monarhom grajajo, med njimi tudi taki listi, ki podpirajo politiko zvezne vlade stoodstotno. Vedo pa, da pripogibanje "veličanstvom' 'ne more voditi v "štiri svobod ščine". Vseslovanski dan v Detroitu Tisoče Slovanov je manifestiralo dne 21. junija v Belle Isle parku in se obvezalo, da maščuje zločinstva naci-faAi-*tov. Predsednik vseslovanske-ga kongresa Leo Krzycki je javno obsodil Hitlerja in njegove tolovaje. Množica mu je burno ploskala. Masarykov svetovalec, Vbjta Beneš, ki je bil član čehoslovaškega senata in minister prosvete, je žel mnogo priznanja, ko je pozval ameriške Slovane, da reAijo brate v Evropi nacijsko-fiašističnega jarma. Detroitskega župana Jeffri-*a je uradno zastopal Francis M. N. Hally, . komisar javne razsvetljave. Hamtramski župan Stanley Skrzycki je po* zdravil navzoče v imenu svojega mesta. Podgovemer Frank Murphy je* zastopal michigan-sko državno upravo. Govoril je o naših junakih kot so McAr-thur, Timoshenko in Draža Mi-hajlovič. Ljudje so ploskali in vstajali s sedežev (menda so do dane» le ti trije, ki so zmožni se zoperstavljati naci-fafti-sfcični vo)ni mašini). "Slovanska žena v vojni" je bila tema govoru Zofije Terski. Državni senator Stanley Novak je pozival, da vsi kupimo vojne bon-de. Tracy M. Doli, predsednik Wayne County CIO Council, je apeliral na Slovane, zaposlene v vojni industriji, na čimvečjo produkcijo, Steve Pavlov, ea-stopnik ruskih skupin, pa na takojšnjo otvoritev zapadne vojne črte, da se razcepi ropar-ake armade in pomaga Rusiji. V glasbenem sporedu so nastopili ruski orkester "Balalaj-ka", ruski pevski zbor, "Ham-t ranic k višješolska godba", slovaški pevski zbor, hrvatski pevski zbor * Mladost", ki je pričel s "Oetniško koračnico" in žel navdušeno priznanje, in tudi plesalci so zabavali zbrane v odmorih. Lepe slovanske noše (Slovenke so bile častno zastopane) so dale pomembni prireditvi posebno mičnost. 18. julija ob 8. «večer imamo Jugoslovani velik shod v "Cass Technical Auditorium". Glavni govorniki bodo jugoslovanski ministri Snoj, Kosanovid, hrvatski ban Subašič in naš znani pisatelj Lojze Adamič. Pričakujejo se še druge važne osebnosti. Vsi Ju&oslovani v Detroitu in okolici so dolžni, da se udeleže tega shoda, ker je zelo važen. Tiče se usode naših bratov in sester preko morja, našega glasovitega junaka Draže Miha jIovica in njegovih hrabrih četnikov, ki jih danes občuduje svet. Me plaši ae snoja, na straži se truda, kar mere, te mož ja storiti dolžan, življenjska družica oživlja vse upe in lajža gorje. Lia Menton. Piknik kluba št. 27 JSZ in Zarje fino uspel Cleveland, O. — Piknik kluba št. 27 JSiZ m pevskega zbora Zarje v nedeljo 21. junija na farmi SNPJ je fino izpadel! Odkar je bila pikniška sezona ofvorjena (dne 24. maja), je vse nedelje razen ene deževalo. Tudi v nedeljo 21. junija, ko smo imeli piknik kluba in Zarje, je dopoldne rosilo. Težki oblaki nam niso obetali nič dobrega. Vzlic temu smo se odloČili, da gremo na izlet, dež gor ali dol. Saj je streha na omenjenih pikniških prostorih dovolj velika, pa bomo pod njo, ako bo lilo. Kmalu popoldne pa se je vreme oibmllo na bolje in naši gostje so jeli -prihajati drug za drugim. Vendar pa v začetku ni kazalo, da bomo imeli obilen poeet. V tnestu je bila tega dne slovanska parada, katere se je udeležilo mnogo naših ljudi. A ko je minula, so se s svojimi in drugimi avti le pripeljali na piknik v tolikem številu, da nam ni bilo mogoče vse hkrati postreči. Zunaj smo nato pripravili Ae eno ba-ro, ker je bila gnječa v točilnici v paviljonu prevelika. Točaji in kuharice pa so delali na vse pretege, da so strefrli gostom. Vsem je biVo vroče, pa so vztrajali in bili veseli te velike drutine. Naši prijatelji so nam šli ja- ko na roko, posebno nekateri člani kluba št. 49 JSZ, ko so videli, da ne moremo vsega sami zmagovati. Posebno dobrodošla je bila njihova pomoč, ko je zbor Zarja nastopil s -petjem. Predvajal je štiri pesmi in navzočim so bile zelo v^tofc. Po petju pa spet k baru inr\a ples, nekateri pa k balincanju. Na plesišču je igral Peconov orkester. Zabava je Jrajala pozno v večer. Odborniki so utegnili pospraviti, kar je bilo treba šele ob 11. zvečer in se odpeljali s svojo "ropotijo" v Cleveland. Kaj bo z našimi priredbami te vrste v bodoče, ne vemo. Nič kaj dobrega se nam ne obeta, ker so nam vzeli že precej aktivnih članov v armado. Na dne 15. julija se morajo odzvati naši nadaljni ¿lani v službo strica Sama, namreč Ivan Babnik, Louis Zorko in Frank Kacar. Drugi, "mlajši", bomo pa pozvani v bližnji bodočnosti. Za aktivnosti bodo ostale le ženske, in pa nekaj starih članov. Naše kulturno polje je torej že sedaj zelo prizadeto. A vojna je vojna. Upajmo, da bo boljše potem, ko mine. John Krebel. S seje kluba št. 1 JSZ Chicago! HI. — Na prošli seji kluba št. 1 JSZ dne 26. junija je tajnik Chas. Pogorelec poročal, da znaša prebitek klu-bovega piknika in za ruski relif blizu $200. Precej vstopnic je še neporavnanih, zato točnega računa dohodkov še nima. Prebitek se deli pol in pol med Proletarcem ter ruskim pomožnim skladom. Dasi je bilo vreme zelo neugodno in vrh tega še izredno hladno za ta čas v letu, je bil obisk piknika precejšen. Zastopniki pevskega zbora Sava so poročali, da je zredčilo njihne vrste novačenje in da so poisebno prizadeti tenoristi. Več fantov je bilo že poklicanih k vojakom in ostali pričakujejo, da pridejo kmalu na vreto. Po končanem dnevnem redu je bil povabljen Ivan Molek, da poroča o sestanku v Cleve-landu dne 7. junija, ki je bil sklican v svrho politične akcije v pomoč staremu kraju. Povabljen je bil tudi Vincent Cain-kar, ki pa ni prišel v dvorano. Ivan Molek je dejal, da je o sestanku že poročal v Prosveti in pa zapisnik je že tudi bil objavljen. Zato je svoje vtise obrazložil na kratko in izjavil, da bo pa toliko obširnejše odgovarjal na vprašanja, če bo potrebno. Svoja mnenja v razpravi so izrazili Joško Oven, Anton Vi-čič, Chas. Pogorelec, Zvonko Novak, Frank Bizjak, Filip Go-dina, Frank Barbič iz Cleve-landa, FTed A. Vider, Frank Alesh, Louis Beniger, Frank Zaitz in več drugih. Splošno mnenje je bilo, da bomo imeli več zaslombe med ljudstvom, ako dehijemo ne le zaz družitev vseh Slovencev v eno deželo, netgo tudi načetno za tako obliko države, kot jo je propagiralo JRZ. Nekateri so mnenja, da sedanji odbor za politično akcijo ni tak, na katerega bi mogli kaj prida zidati in marsikdo izmed njih je bil v nam sovražnih akcijah in za tako obliko države, kakršno sta hotela pokojni Nikola Pašič in kralj Aleksander. Glede taktike je bilo rečeno, da Če se ne gre za načelnost, nego le za obnovitev Jugoslavije kakor je bilo do te vojne, Ima največ priložnosti za uspešno «propagando v ta namen jugoslovanska vlada, ki razpolaga tudi z gmotnimi sredstvi. Ker je poskus za%politično akcijo edinstvena zadeva ameriških Slovencev, je bilo ugotov--Ijeno, da prevladuje v nji katoliška struja, katera se bi uprla čim bi se pričel naglašati program JRZ, n. pr. socializem, ločitev cerkve od države, federativna republika itd. Razprava je trajala do II. zvečer in je bila zelo zanimiva. Vseslovanski dan v Chicagu Chicago. — Ponekod se je vršil vseslovanski dan v nedeljo 21. junija. V Chicagu ga bomo imeli v nedeljo 19. julija. Bil je odložen zato, da bodo imeli prireditelji več časa izvršiti potrebne priprave. Glavno zborovanje bo v areni Soldiers Field v Grantovem parku. Sodelujejo vse slovanske narodnosti. Socializem edini je »pat človeštva, ne pa monarhije in njihni raiimi. SL0VENSK0-AMERIŠKI DRŽAVLJANSKI PRIROčNIK » Priredil Leo Zakrajšek Priporočamo ga vsem, ki še niso državljani, in onim, ki so že. Vsebuje za oboje bogato informativno gradivo in še posebno pouk za nedržavljane. Stan« 50 centov. Naročila sprejema: KNJIGARNA PROLETAREC 2301 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. I . ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. I 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ♦.....»»M......................................... Čikažani prispevali 17 milijonov dolarjev v dobrodelne namene Iz nedavno objavljene stati-stike je razvidno, da »o Čikažani prispevali lani v razne vojne relife, ameriškemu Rdečemu križu in lokalnim dobrodelnim ustanovam $16,863,674. niku 641 raznih relifnih org*-nizacij. Upravne in kampanjske stroške odračunavajo večinoma od nabranih vsot, nekatere skoro 60 odstotkov. V poročilu so navedene med ()t!alede^e jugoslovanske ni relifi «8.396.691. in $8,466,-| relifne akcije, ki imajo sedež Italija ni se na pragu revolucije in "duče" je njen glavar kakor je bil Nihče ni bolj miroljuben Nobena evropska država ni rtoritff za mir več kakor Nem-¿tj*, nobena ni doprinesla več- yjj* ^ tev Nemški mož je priznal» da je sprejemljivim kompromisom, / ^luf111'" . i nui t* 11» i v h ¿i i i na mU *ra so dobile lokalne pomo-1 v Chlcagu: Jugoslav Relief žne akcije. Za ameriški Rdeči križ se je lani nabralo v Chicagu nad štiri milijone, organizacija Unit- __| C _ _. _I._L ____1 I Rwttee of America, 2667 S. Law^dale Ave.; Jugoslav-Am. Relief Committee, Inc., 686 S. Clark St (fodja in tsjnik te ed Service, ki skrbi za zabavi-; akcije je Geoi*e A. Palan-šča vojakom, je nabrala $668,-) deeh); Jugoslav Relief Fund 000, prispevki v židovski relif Association, 186 So. La Salle (za židovske begunce tu in kjerkoli jim je mogoče pom*-ga ti) so znašali 11,614,000, an- I St. To Akcijo vodi Hrvat John A. Zvetina. naletel v Rusiji na zelo trdo bodo Italijani vse storili, da kost, da je ruska zima tako iz- Nemcem obrnejo hrbet. Musso-delala ^njegovo vojsko, da je nad njo visela Že katastrofa in da bo vojna trajala najmanj še eno zimo. Tudi največji optimisti med Italijani se danes češejo za uše som.Nič pravega upanja ni, da bi se ta vojna zadeva srečno končala za Nemce. Zato je treba brž vtekniti v ogenj še eno železo. Prepričati svet, da je italijanski narod bil zmerom proti vojni in da drugega ne želi, nego živeti v miru z Anglijo in njenimi zaveznicami, čim- 13. 9. 1988.) gleški relif je nabral $800,000, ki delujejo v pomoč Jugoslavi- Krški nad $282,000, kitajski ji s sedežem v New Yorku. Zve- $75,00 in ruski $11,190. Kam- za Slovenskih župnij, ki je do panja za slednjega je dobila konca prejšnjega meseca na- svoj zamah v tem letu. Razne brala za pomoč duhovnikom in poljske relifne organizacije, 24 drugim v starem kraju pribli- Poleg teh je nekaj odborov, i bolj se bo kolo vojne sreče o fcračalo na stran zaveznikov, tem bolj bodo prebrisani Italijani brenkali na to struno. In ko bo splavalo po vodi še zad- stavljenih sodelavcev bi morali iti, se tavila bi se nova vlada in italijanska* diplomacija bi potem prepričevala zaveznike, da je bila vsa Italija že od nekdaj in ves čas vojne zaljubljena v demokratične države in so vojno uganjali pravzaprav samo fašisti proti volji ljudstva. Tako bi se Italijani izmotali iz zagate. Veeti o protifašističnem razpoloženju so začetek takega manevriranja. Mislimo pa, da delajo takrat v Rimu račune brez krčmarja, vsaj kar se tiče naših krajev, ki jih ima Italija v svoji oblasti, ln brez krčmarja računajo v tem pogledu tudi takcizvani "svobod- BOG BREZ CERKVE V New Yorku, kjer je marsikaj mogoče, pripovedujejo sledečo Zgodbico: V eno na jod lične jših cerkev je nedavno neko nedeljo hotel vstopiti sicer bolj revno, toda Ta teden praznujemo peto obletnico sklenitve nenapadaJ-ne pogodbe s Poljsko. Med njimi in nami naj vladata mir in i Nov dovčni načrt v prid onih z največjimi dohodki (Nadaljevanje s 1, strani.) dobiti, da krijl izdatke, kakršnih ni imela v tako ogromnih snažno oblečen starejži mož~~Na i ^otah ****** nobena vrhu stopnic ga je vstavil vra-! t ar z nastopom kakšnega španskega granda iz dobe Kilfpa. 44Ali ste član naše cerkvene |občine?" ga je vprašal in v glasu se je izražal la v zgcdovini. Ameriška vhida krije z davki in posojili ne mo svoje izdatke, nego pomaga matetijalno tudi zavezniškim deželam. Ta pomoč jo «tane do-sedaj ža nad ¿tiri milijarde dolarjev. razumevanj*. (Adolf Hitler, Reichstag 30.1 "jettrovem 1. 1989.) dvom, ki skOraj ni bil vel M >tt # dvom. ' i ;---:—:- Nemcij« ljubi mir Starec je priznal, da ni član, Slovani in Italijani na Nemčija je tako miroljubna, umpak je mislil, da je ta cer-1 slavnosti Maziiniieve da ga ni naroda na svetu, ki bi kev oprta vsakemu, če se hoče Dne 2. po števlu, so lani nabrale v po- žno $13,000, vodi svojo kampa-moč svojim rojakom v okupira- njo sedaj iz New Yorka, ker je nih krajih in beguncem $841,- njen tajnik pater Ambrožič se-000. Norvežki relif je dobil la- daj tam upoalen. ni $224,000. Po vseh Zed. državah so ra- Druge organizacije, ki zbira- zne akcije za pomoč ljudstvom jo doneske v pomoč ljudem v v zavezniških in okupiranih de-vojno zapletenih dežel, niso bi- želah, in za begunce, nabrale le tako uspešne. Vseh skuhaj je ! lani $27.943,781 v gotovini in registriranih pri državnem taj $10,061,269 v blagu. nje upanje, da bi se mogla voj- ni Italijani", katerih končni n*-na končati če že ne z zmago pa men je rešiti Jttlijo, ki bo v vsaj s kakšnim za totalitarce I vojni poražena, kar se rešiti da. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU TR0P1ČNE RAZMERE NA GALAPAG0ŠKEM 0T0CJU t Kakor pravi dr. K. G. Meara,* severu navzdol* obali. Bližaje geograf na stanfordski univer- se ravniku postaja toplej&i. jo v tem prekašal. Adolf Hitler v nagovoru na SA, Berlin 31. 1. 1936. Obširna do pravic drugih Ce me vprašajo kaj bom storil za pomirjenje sveta, vam odgovorim, da smo že storili vse, kar smo mogli: vzgojili smo sedemdeset milijonski narod tako, da spoštuje sam sebe in da spoštuje tudi pravice drugih narodov. Naj tuji državniki in vlade pokažejo isti smisel za pravice drugih narodov. Adolf Hitler, ljudsko zborovanje v Geri, 17. 6. 34. Nacistični angel miru pomoliti svojemu bogu. I Vratar ga je pomeril. "Kako i -rte le mogli pomisliti, da je ta ccrkev za vas? Kaj, če bi vprašali svojega boga, ali je to pro-1 stor za vas in kako bi spadali v dtužbo odličnih ljudi, ki priha-| jajo sem ? " j Mož je spoznal, da nič ne pomaga in je odšel, v glavi so mu pa rojile misli, ki jih ne bi bil povedal vratarju. Par tednov je minulo in stari junija je imela v VVashingtomi. D. C., Mtaizini-jeva družba slavnost v porast Garibaldiju, ki je bil borec za edinstvo in svobodo italijanskega naroda. Na nji je bil navzoč grof Sforza, kongresnik D'Alesandro iz Marylanda, u-nljskl voditelj Luki Antonini in več drugih prominentnih Italijanov liberalnih nazorov, dalje visoki vladni uradniki in za-iftopniki drugih ' narodnosti. mož je zopet prišel pred cer- -- , . W kev in hotel noter. Predenj je ed tgovo^i je bil v imenu at,1T,n \ ; Vseslovan--kega kongresa nje- zopet stopil isti dostojaiyitveni vratar. Hotel ga je odpraviti * kar na kratko in je že dvignil (Nadaljevanje s 1. strani.) iska cenzura pregleduje i ~ tega morskega živ ljenja, se je pošto, ki gre ali prihaja iz P°I>OVi!a: KralJu ureJuJ« preobrazilo iz gole pustinje v pri zbiranju novic, je argumen tiral kongresnik Tbad VVasie- lewski iz VVisconsina. Sedaj a- meriška vso inozemstva. Zadnji teden smo prejeli revijo Njiva iz Argentine, ki je bila prva opremljena s pečatom in številko ameriškega cenzorja. Tudi tukajšnje časopise pregledajo cenzorji, da dobe upciiled v njihovo vsebino in nazore. A postavne cenzure še ni, pač pa so se listi podvrgli prostovoljni cenzuri. Arthur Travers Harris, ki je podmaršal angleškega letalstva, pravi, da če bi Anglija mogla poslati nad Nemčijo 20 tisoč bombnikov naenkrat, bi bila vojna končana v enem dnevu. Največ naenkrat je poslala Anglija dosedaj nad Nem čijo tisoč letal. Bombardirali so Kolin in ga velik del porušili. Rumunija dopoveduje Nem- do zavezniki zmaigali ne samo [ v vojni nego bo tudi mir tak kakršnega bodo oni narekovali. Nikoli več ne smemo dopustiti, da se bi vojna tragedija še kdaj zi, je prišlo do muhastih in vz-nemirjajočih sprememb v vremenu navzdolž severnega dela južnoameriške zapadne obali in na Galapa.goškem otočju vs-led premene v silnem morskem toku, ki se pretaka v južnem Tihem morju. GalapagoAko otočje, ki je tako zanimivo znanstvenikom po svojih številnih oblikah čudovi- re minister vnanjih Momčilo Ninčič. zadev Japonska vlada je prevzela trgovino z živili v svrho boljše kontrole nad distribucijo. Ljudstvu obljublja, da ne bo glado-valo, ker bo dobilo dovolj hrane iz okupiranih krajev. vročo goščavo rastlinstva, muh in komarjev. Kjer je bilo poprej suho po-4 Ko dospe v severni Peru, \e kakih osem stopinj mrzlejši ka kor obdajajoča morska voda. Potem se obrne proti za padu, gre mimo Galapagoftkega otočja in dalje, dokler ni na polovici pota preko Pacifika ali Tihega morja. Tu se okrene proti jugu v smeri vzhodno od Nove Zelandije. Odtam gre zopet nazaj proti južnemu koncu Južne Amerike. Premena, ki jo poroča dr. Mears, kaže, da jo je tisti tok sedaj ubral po bližnjici. Zavije jo proti severu in proti zapadu. Nemški angel miru drži olj- rokü' Pütem.»e V* domislil in ko v levi roki, da z desno roko PO^ehljivo vprašal: "N<> No, ali ste vprašali svojega boga, ali je to cerkev za vas?" Mož je odigovoril: "Da, vprašal sem ga." In preden je vratar imel časa, da bi kaj dejal, je nadaljeval: "Pa veste, kaj mi je odgovoril? — 'Nikar ne izgubite upanja," jf dejal bog. 'Le še poskušajte, * morda se dežel na skupno borbo proti u-! vsm posreči, priti v to hišo mo-ničenju Evrope po boljševizmu. Iftve. Jaz sam sem poskušal, da V neomajni odločnosti stojimo bi prišel vanjo, odkar so jo se- a doslej še niha.' " lahko strelja, če ga kdo napade. Gauleiter Joseph Buerckel, ljudsko zborovanje v Kaisers-lautemu, 2. 7. 1939. Neomajni sovražnik boljševizma Pozvali smo tvorne sile vseh gov izvrčni tajnik Alfred Sie-mriiiki. Vi šilo se je poleg te že več drugih italijanskih priredb (banketov) te vrste, večinoma v Washingtonu in New Yorku, katerih so se udeležili tudi jugoslovanski ministri in bodrili drug drugega za poraz Musso-linija In Hitlerja. proti skupni fronti demokraci-i zidali in odprli ¿em dosegel ut i. vpj i tpe vrSje, je sedaj vse polno luž, ki i se preden doseže severni Peru. Tekma balineorjev V VVaukeganu bomo imela 12. julija velik dan. Namreč tekmo v balincanju športnikov-članov in članic SiNPJ. Vsa dru- so posledica hudega deževja, in tjakaj prihajajo delfini ali pliskavice, da se igrajo v tistih sladkovodnih lagunih. Ptiči pa stradajo tamkaj, ker izpere neprestano deževje vso hrano ki jo zanje navadno odlaga%morje na otoških obrežjih. Panama je imela nenavadno hudo deževje; severni Peoi čezmerno vročino, Kolombija je doživela večjo vlago kakor šo S tem prinaša dež na Galapa-go.tko otočje in v obreŽVie pustinje Južne Amerike. je in boljševizma. Dr. Goebbels. Zbor stranke, i --- 13. 9. 1938. Tekma v gradnji Neomajni prijatelj boljševizma podmornic .. 0.rn. .I C--, uuAiv«»a večjo viago sanor so PoPfJ in deževalo je po i« čiji, da stori v vojni f Rusijo veliko več kakor Madžarska in so dobila vabilo, če spadajo k atletični ligi SNPJ ali ne. Waukeganska tri društva so po svojih zastopnikih že v akciji. Priprave za jiprejem športnikov in za postrežbo so v največjem tiru. Isteiga dne bo tudi tekma golfarjev, članov SNPJ. zahteva v plačilo za to službo- ^haja.1oho^ ^ * S*10 vanje nazaj Transilvanijo, ki »om prvovrstno kuhinjo in jo je morala na Hitlerjev ukaz dati Ogrski. Vlada v Budapešti na to zahtevo odgovarja, da bo Rumuniji vzela še. ostali del Transilvanije. Od noša ji med njima so vsled tega jako napeti in obmejne praske med romunskimi in madžarskimi stražami se i>ogo«to dogajajo. - Kitajska vlada dokazuje Sovjetski Uniji, da jO namerava Japonska kmalu napasti, torej je boljše, da sovjetska armada v Sibiriji prva udari namesto da čaka napada. Skupno s kitajsko armado bosta japonski sili kos, pravijo v čunkingu, toda če Kitajska pade, bo potem v*a japonska moč navalila na »Sibirijo in se dogodi kot se je v Evropi, ko so dežele čakale, da jih je Hitler pomandral drugo za drugo. Na Angleškem bo izdelovanja sladoleda po 30. septemrbro pre povedano. A že sedaj je v njemu več ledu kot sladu. Mladi kralj Peter je dobil priložnost govoriti v kongresu «n poslancem zagotovil, da bo- seveda tudi kuharice. Točilnica je takoj zraven kuhinje in večja dvorana za ples tik točilnice. Vrt, na katerem je balinišče. je ob stavbi SND. Ce vas bo žejalo, boste kelnarci kar na uho pošepetali. Aleje so štiri po 70 čevljev dolge in okoli 10 čevljev široke. Za ta dan jih bomo še posefbno pomazali, takoj da bodo^ balinee same tekle. Vam ne bo treba veliko muke, samo malo strategije in vaš tim bo «merom "lidal", in končno tudi zmagal. Ako se zanimate, vprašajte vašega društvenega tajnika, ako je prejel povabilo in kakšni so pogoji. Pazite tudi na sredino izdajo Prosvete. Na angleški stnmi sli morda tudi na slovenski, bodo tiskana pravila y. Sharon: Joseph Cyelbar. Sygan: Lovrenc Kavčič. Potovalni sastopnik Proletarca, A-nieriikega druiirwkega koledarja in Majskega Gljsa sa sapadno Penno Anton Zornik, Herminia, Pa. WASHINGTON. îaattla: Lucas Dnbeljak. WEST VIRGINIA. Star Cityi I*wrenc« Selak. Themast Lenhart Werdinek. WISCONSIN.% Milwaukee in Watt Alliai Louis Bar-horich. Sheboygan : Frank Stih. Willard: Mike Krulfcs. WYOMING. Konimemr in nbolUat Anton Tratnik In John H. Krcisntk. Raak Springs: Jaka Jarab. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI i JEDNOTI i . NAROČITE SI DNEVNIK "PHOSVKTA": Slano aa celo leto $6.00. pol leta $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: v 2657* S. Lawndale Av« CHICAGO, ILL. % MMHHMnillHlH IHAj Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weal 26th Mreet TeL Crawford 2212 OmOE HOURS: lt30 to 4 P. M. (Except Wed. and Ran.) 0:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridgeway Ave. Tal. Crawford 8440 If no answer — Call Auatin 5700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra* dio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles Vorll jo Georae Mnrrhn« A Yuirofilfcv Weekly Devoted to the Interest of the Worker* OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And ItA Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ' organization co-operative COMMONWEALTH NO. 1816. Published Weekly «t 2301 S«. La wedele Ave. CHICAGO, ILL., July 1, 1942. VOL. XXXVU. Labor, Capitalism And Socialism "Labor," comment« "cslumnist" Paul Mallon, "has had a good chance during this war to learn how government ownership snd operation works out." And then Mallon goes on to develop a thesis which aims to prove that government ownership means the ond of labor union power—as though he races a tinker's damn about that! Well, to begin with, Labor, by the very fact of war's world-wide sweep, has had a good chance to learn how the private-profit system works out. Labor now knows that capitalism not only breed millionaires and dependents, fails to develop human resources, gravitates to depression snd unemployment and makes unwilling paupers of millions, but that, in the end, it lead» inevitably to mass slaughter. However, Mallon doesn't associate the present plight of the world with capitalism. Like Scarlett O'Hara in "Gone With the Wind," he won't think of that today; he'll think of that tomorrow. What Mellon want» workers to understand and fear is that, under a Socialist set-up they won't have the right to strike. That, he pretends to believe, is a terrible threat and one to be greatly feared and sternly combatted. We ere just charitable enough to conclude that this man Mallon doesn't know what labor uni^nis and strikes are. So we'll enlighten him. A union is a weapon which worker- have forged for their own use. A strike is one manner of employing thi weapon elth some degree of efficiency. Under capitalism unions are used as combat weapons bees use the private-profit system divides workers into economic and social classes end makes it impossible for ell the people to have a common interest. Given a Socialist economy and the purpose end use of unions would change. When th* means of life are owned in common and when wealth is distributed on the basis of service rather than of swnership, unions of workers will become administrative machines. Instead of looking to government to do something for them, the workers then will 3E the government. Surely, when the clash of interesta, which now breeds strikes, is replaced by common interest, strikes will end. Then there will be need to strike. The workers (who will also be the owners)-will make the rules of the game and either live up to them or change thenf. In attempting to smear Socialism, Mallon and his kind tell just enough of the truth to befuddle large numbers of people. And, of course, whoever confuses the victims of exploitation gives valued service to the exploiters. In this case Mallon is arguing against Socialism according to the rules of capitalism. That's not a fair way to argue. When the p> ivate^profit racket is abolished and a Socialist order established, all the social forms which came into being under the old order will sooner or later be replaced by new < nes that fit the new order.-—Reading Labor Advocate. THE MARCH OF LABOR What Caused the Collapse of France For a l#ng time every daily paper one read declared the workers and their "high wages" and 40-hour week were responsible for the "collapse of France." Of course, there wesn't a shred of evidence to sustain that charge, but the editors and the columnists continued to repeat it. During the last few days, in an address to the graduating class of s Washington college, Paul V. McNutt, fwho, as high ranking member of President Roosevelt's official family, has access te ail the facts which have filtered through from France to our State Department, told air entirely "diferent story. He said: 1 "France chose to put her faith in the Magi not line. Two years ago it (was the symbol of impregnability. Today it is the symbol of futility. "The products (which went into the Magi not Line) had been sold to an aging general staff by the corrupt French Steel Trust and the Cement 1 rust. Frenc generals became smug in the knowledge they could win 'the last war'—on paper. French society—military and civil aKke—atrophied comfortably in 'security.' " That seems to place the responsibility on crooked business, incompetent militarists and a rich, but decadent, society—and that is where it belongs.—Labor. OUT OF THEIR MOUTHS MarcK 12, 1940, Rep. John C. Shafer of Wisconsin: "J believe the real dsnger to America is from within. Let us not become extravagant with reference to expenditures in the name of national defense." * March, 1941, The Chicago Tribune: "We have no reason to fear any na-» tion or combination of nations that can be brought against us. Japan al-reday has her hands full in China, and the end of that war is not in sight. Germany is stil trying to overcome Britain. Italy is punch drunk. Even if all their plans of conquest should succeeed within the next few months, it would still be long after January of 1943 before they would turn their attention to us." April 3, 1940, Rep. Raymond Springer of Indiana: "The Wsr department snd the Navy department are preparing at this very moment as if for iwar, end we are using the vast sums which were appropriated for those departments in the frenxy of the impulse 'to spend it as quickly as possible/ We are not in war. We are not going to become involved in this European war. This spending must be stopped in order that our taxes may be reduced." « April 3, 1040, Rep. John Jennings, Jr., of Tennessee: "It is not our war. We did not make it. We have no stake In it. The safety of this country must not be made to depend on what happens in Europe. Let us attest our owp business snd let other people's business slone." • April 4, 1040, Rep. John M. Robinson of Kentucky: "Who can,with consistency, entertain the thought that we are threatened with attack from France, or England, or Germany, or any other country? What nation in Europe dtsirts to take on the United States as sn active war enemy, in addition to the nations with which they are now at war?" • February 14, 1040, Rep. George H. Tinkham, of Massachusetts: "At the very outbreak of the European War. the President began repeatedly to inject the poison of fear in the veins of public emotialism, He bagen seeing phantom submarines off our coast." t » Feb. 14, 1940, Rep. J. Willism Hitter of Pennsylvania: "The President's naval expansion program, based on y( undefined foreign policy or on an/exagemted domestic need— s program that carries with it an admitted dWergenee of funds—must be looked up*n wjth some degree of apprehension ^Nand a considerable amount of suspicion." ' Feb. 16, 1040, Rep. Frederick C. Smith of Ohio: "Whatever may be our needs for additional expenditures for defense, every dollar «we increase previous costs burdens our sick economy that much mors. After all, it is hardly a good think to do to give a sick man a gun too heavy for him to carry." * Feb. 10, 1040, Rep. John G. Alt-xan4fr of Minnesota said: "When we consider that we are asked to forego wise and helpful expenditures for civil functions of the War Department so that we can build for war, re wonder. We are being asked to appropriate upward of $2,000,000,000 for national defense — a so-called program lor paece. Do we prefer to spend our money for war or for our pressing domestic needs?" The New Leader. Direct Information 0 An old English charwonan, whose pride in her toldier son was very great, spptared at htr place of employment one morning and, wKh deep amotion, announced to her coworkers that htr boy was dead. "How do you know?' she was asked. "Did you hsar from the War Offict?" "No," was the reply. "I heard th« news from my boy Mmttlf.* "From the boy himself?" htr astonished friends txelahntd. "How on earth could yot do that?" "Here's the letter," she sobbed, taking a crumbled sheet from htr pocketbook. "It says, 'Dear mother —I am nov in tha Holy Land'." AO to 50ft OP EMPLOYEES IN BRITISH AIRCRAFT PLANTS At!. mm fniS is NOT a Rum oft — a hat bcaftimo tmis lattl is a good mat-A UN'ON-MADt HAT/ _ ROlAl OAK.MiC« , FACTOa* CMftlOKiNfe 16 MM TUSNi OUT S OOO WAT I ft PUMP Puitm A DAY. EvftRY WOftK.tR - F «On\ OWNER To J An« TOR - iS A DEAf MU! UNt^N MEN Afti wOKmNG anO F«OHTINas the amax-ing position that any advice or suggestion from that quartefc will be regarded as an impertinence. It has launched a campaign to snutt off par-ticipation by housewives, insisting "any self-appointed price policemen should be identified as fifth wheels and trouble-makers.'' ••Bread and Butter," publication of the Consumers* Union, declares this insult to housewives is in. keeping with the O. P. A.'t "own low-grade exhibition of public leadership," and that it has yet to learn the simple fact of life that fifth wheels come not from consumers who aie given definite responsibility, but from those who are denied it. "It may very well be," "Bread and Butter" asserts, 'that O. P. A. has made a deal with the retail pressure groups which have been frequently the O. P. A. buildings in Washington. And assuredly the student of bureaucratic tendencies would find much material here. "If O. P. A. wants enforcement to be intelligent and effective. It must work with consumers, keep them informed, and stop belittling with insults their natural eagerness to help." This indignation is fully warranted. Instead of repelling housewives as "Gestapos," the O. P. A., if it has any sense, will welcome and encourage their cooperation. Turn the women who do the family buying loose against profiteers and Mr. Henderson's job will be simplified, and it will not be necessary to build up a bureaucracy of 100,000 employes, as has been proposed.—Labor, Washington, D. C. MR. HAM THE FISH REMEMBER HIM AND HIS KIND ON ELECTION DAY By Max Lewi® in th« Hat Warker On August 28, 1939, after Hitler had broken every promise he had made, violated every treaty to which he had bc^n a party, rejected every appeal made to him by President Roosevelt to preserve the peace of Europe, and overrun every country which sly in the path of his ambition for world conqucst and domination. Congressman Hamilton Fi.«*h told newspapermen that Germany's claims were "just". That was the conception Fish had of international justice. On March 12, 1940, Fish told the House that he could not understand how we could use more than 2,000 planes—because the President called for more. That is whet Fish, a member of Congress, knew of dangers confronting our nation, and the steps that had to be taken to face those dangers. On April 20, 1041, he said, "It will take a Navy three times the site of ours to attack us." In a further ef-ort to lull our people into a false sense of security he said, on August I 6, 1041, that our Navy was seven or : eight times greater than the German Navy—therefore mv were in no dan- : ger. Not a word about the Japanese Navy. Not a word about the effect on Germany's naval strength if it were augmented by the French Navy, which every one kneW was within the range of possibility. In five years, he predicted, we would have s two-ocean Navy. But supposing Japan would not wait? On August 8, 1941, he still could not make up his mind what the issues were in the wat\ "Recent events," he said, "raise doubts that this war is a clear cut issue of liberty and democracy .., Freedom In America does not depend on the outcome of struggles for material power between i other nations." That is all it was, or i it, to him.—a struggle for material i power. When, in spite of his bitter hostility, the bill extending the service of ; selectees was carried by a majority \ of one in the House, he called It the "administration's pyrrhic victory." The purpose of the bill, he said, wss not to get prepared but to become involved in war. He wss "convinced that unless we go out looking for trouble and iwar with a chip on our shoulder we need have no immediate fear of being attacked." That was four months, almost to a day, before Pearl Harbor. His arguments ran like this: It made no difference who won the war. Besides, if we went into it, the chances were see would be licked. America would fight if it were attacked. But It could not be attacked. Therefore, a large army and huge expenditures for equipment were unnecessary. The only nations he reviled were the United Nationa, the democracies. If he thought that Hitler had anything to do with bringing on the war, he refrained from making the accusation. Roosevelt was the arch enemy of mankind—not Hitler. He charged that Roosevelt iwas guilty of high crimes and misdemeanors. On November 12, three weeks before Pearl Harbor, he was still convinced, "that America had nothing to fear from foreign dictators, now or in the future." As late as December 5, two days before Pearl Harbor, he 'was denouncing the President because of the report that a large army would be orgs nixed by Roosevelt The dsy we go into such a war, he said, "twe shsll have lost, although we may be victorious in five, ten or twenty years." Oh yes, he wss for crushing Hitler by aiding the democracies—but he/would not send such aid in »ones where Germany might attack ut, because that would lead to war. How, then could we help the democracies crush Hitler? He didn't say. Resides, he said, "It seems obvious to me that if we crush Germany, Germany will go Communistic" which in his opinion, would be a greater calamity. So why crush Hitler? These are just s few excerpts from s record /which Fish would like to erase. No wonder ht is worried. No wonder he pleads that since Jspsn's attack he has been good, a good American, because he, too, wants to see Japan licked. 8o, remember him next November in s sensible way. Unemployment Held ot Lowest Point in 12 Years According to the National Tndue-trisl Conference Board, unemployment dwindled to 1,760,000 persons in April, the lowest point in 12 years. During the year, the board said, .1,000,000 workers had connected with pay. rol£. . THIS CONGRESS SHOULD BEGIN NOW The late Sen. Robert Marion La Folltttee's judgment of Versailles has been borne out all too tragically in the years that have followed, it doesn't help much to say that things might have been diferent if the United States had joined tht League because the Treaty which the League was to have enforced was rotten at the core. And certainly Grtfat Britain and France showed at the time of Manchuria and Abyssinia that they had little patience with our type of anti-imperialistic morality. One can't help wondering; with the help of hindsight, if President Wilson's hand might not have been strengthened immeasurably at Versailles If Congress had passed the La Follette peace resolution, and thus served notice in advance that the people of the United States would tolerate no settlement based on revenge, indemnities, and the territorial aggrandisement of some of the victorious Allies. And one can't help wondering, drawing on foresight, if the time hasn't come for the present Congress to assert itself and to state its terms for peace and the postorar settlement. It is all very well, and all very encouraging, too, to have men like the Messrs. Hull, Welles, Wallace, and Ptrkins disc using our peace otyect-hres. But unless the people, through their elected representatives, begin to make their aims clear now, we may find ourselves again sending a President abroad without a clear-cut mandate from the Congress snd the people of the United States. — M. H. Rubin in The Progrestv* A GREAT TRUTH When this war is over, "the one unforgivable sin," according to Mik> Perkins, of Unclt Sam's Board of Economic Warflare, will bt, "Idleness, whether of men, monty, or ma-chine«." The United States will have "tht greatest production of raw materials, the greatest industrial plant, tht greatest number ef skilltd work-trs in nil history." Mr. Ptrkins adds: "A world at work at decent wages is • world of economic stability." Mort wisdom has seldom been packed into a sentence. —^From Labor, organ of tht Railroad Brotherhoods. REMEMBER LIDICE! There is a small town in a far away corner of the earth which is de* lined to become celebrated in history as long as civilisation survives. It is a pleasant little town nestling in the besutiful countryside of Bohemis, not far from Prague. Its entire population counted but some 1,600 souls — farmers, artisans, s few industrial workers. It is—it was—a happy little town, with its small |own, old European customs, iU small-tciwn joys and aorrows, its fetes and holidays. «' This town has been destroyed—ruthelssly, wantonly destroyed. Hitler ordered it erased from the face of the earth. The name of this town is Lidic«, and Hitler ordered it erased from the lace of the earth for it* grievous sin. .Nestling in the hills of Bohemis, it breasts a road along which a thug by the name of Heydrkh was speeding 1mm one dtjbauch of murder to another^The Hangman is what people railed tnis killer, for his arrival in any place was followed with the torture and murder of innocent victims. Yet Hangman is too elegant a name; Heydrich was but a common thug who rose to office because he was more ruthless in murder than others in the Naxi murder machine, and he therefore found favor in the eyes of the Chief Hsngman, Hitler himself. The Hangman had feasted on human blood in Chechoslovakia and wa* rpeeding to ¡mother revel of carnage when two brave men, risking their lives for liberty and humanity, pounced on his car, and despite all the shield of gunmen and terrorist, managed to lay him low with bomb and pistol shots. The two brave men eluded Hitler's killers. They found refuge among the common people of Gxhechia, and none of Hitler's spies and none of Hitler's terrorists could ferret them out. Bribes of fabulous wealth were offered, but none would be tempted; threats were invoked, but none trou'd succumb to fe*r. And so Hitler ordered the entire town of Lidice, basking innocently in tht sunshine of Bohemis, erased from the earth. With a ferocity that would shame the most benighted savages, he ordered a scourge of every living and inert thing in this hamlet. He sent his killers into the town and they separated the men from the women and ttye children. The men they thereupon killed in cold blood. The women, the children, the very infants suckling at their mother's breasts, they drove from their homes snd dis-persed them among several slave camps, so that never, never shall tbey ictum to their besutiful little town of Lidice. And every building, every home, every structure that houses humans or kine was dinamited, burned, raxed, ground into the dust. And the church that tolled its bells for weddings and funerals was first to be.destroyed, snd its-pastor could offer no unction to the executed nod solace to the bereaved, for he himself, being s male and a man of God, was among the first to oe killed. Wanton, maniac savagery in a frenxy of impotent fury sought revenge, and Hitler ordered the town of Lidice executed as a sacrifice to his blood lust. He ordered it erased from the face of the earth and from the memory of man. • , But Lidice is not erased. This pleasant little hamlet of Bohemia is not destroyed. It lives «nd will continue to live as an everlasting monument to the bravery and the suffering of man, snd an everiastig monument to the ravagery, the unthinkable bestiality of those who would debauch mankind. The cliurch bells of Lidice, silent now, will peal again. They will sound the doom of Hitlerism, and their joyful clangor will call victory. The hangmen and the gangmen, the killers and the vandals wil be erased from the face of the gobe The earth will smile again and its fruits will nourish the men and the women of Lidice and their little children. For man will be free again, and will walk upright to his humble tasks and to his great works; man will be free again and will walk upright, for no longer shall he feel shame for his kind. Lidice shall live agsin, for only then will life be worth living. The Hat Worker. OM L. B*, f ord HITLER IS DOOMED When Hitler put this war on wheels he ran it straight down our alley. When he hitched his chsriot to an internal combustion engine he opened up s new battlefront—a front that we know well. It's called Detroit When Hitler took this war into the skies he rose into our own element. We're meeting him there already. From Brest to Berlin he feels our strength, and as the days of summer lengthen he'll feel it again and yet again, without respite. When Hitler brought civilian population into the war as innocent victims, ho unthinkingly brought in the German people.. He had shouted his ¡fwey into their confidence; he had attacked other peoples ruthlessly and with evil cruelty and had tried to justify his wickedness by saying that such a fate could nev^be visited on his own race of supermehs* And now that the German people are beginning to feel our wrath, and as a thousand of their cities snd towns soon will feel it, they will knoi* that Hitler's promises are written in water. And Hitler will meet a new enemy—his own people. How long we must persevere before these things happen we do not know. STOP THIS BLACKOUTI We do knox that by skillful planning tnd vouiageous action we can speed the dsy. If we work and fight toge ther, with singleness of purpose, snd it we strive alone, each In his own job, to make each hour and each in dividual minute count, we'll assure victory.—Lieut. Gen. Brehon B, So mervell. % it f LAWYERS UNION" PROTECTS A CROOK time to time LABOR has discussed the "lawyers' union," commonly known as the bar association. The comment has been mostly critical; but nothing contained in these columns was ss devastating ss sn editorial printed recently by the Detroit "Free Presm" The "Free Press" said that 22 years ago a (wealthy Michigander left an estate of well over a million dollars for the care of crippled children. He named Harold H. Emmons, a prominent member of the Michigan bar, ss sdministrator of the fund. "In all these years," the editorial declared, "not one cent has ever gone to aid the crippled child. All the money «which Emmons received from the estate was embecxled and he doe1» ont have any part of the money to day." Six years ago charges of fraud were fHed with the Michigan Bar Association against Emmorts, demanding his disbarment, the "Free Press" recalls. Nothing ever came of them. The case has h%n settled out of «Hut. Tfreclarinjn that} "when sll the lawyers are through there will not be sufficient money to buy s crutch for a gnat," tht editorial added: "The* Free Press' does not pretend to understand the Intricacies of the law, but if it provided that Harold Emmon shall not be puftished, then we agree with Dickens' Mr. Bumble: 'If the law supposes that, the k»w is a ass!'" This is not an isolsted instance of a bar association coverirqr up snd protecting s rascal in its ranks; similar casts could he recited indefinitely. Lawyers who make a business of baiting labor unions might better devote their attention to s little house cleaning at home.—Labor. (7. A TVwwf B-v United Statt« WAR BONDS As part of its campaign against sll liberal movements, Colonel McCor mick'c Chicago Tribune hat been forced to attack several of iU former employtet. On May ¿6 the paper car ried a three-column article npologiv ing to its readers because William L. Shirtr, Edmond Taylor, Gtorgc 8el des and Jay Allen Had once served ss foreign correspondents for the Tribune.