USTAVLJENE PODOBE .iril .orjak PROBLEM DEFINICIJE STRIPA Strip nima definicije, ki bi zajela prav vse, tudi najbolj eksperi­mentalne izraze tega medija. In to ni nic hudega. Tudi na drugih podrocjih, na primer v umetnostni zgodovini, likovni teoriji in teoriji umetnosti morajo strokovnjaki živeti brez popolnih defi­nicij pojmov, kot so slika, umetnost in ustvarjalnost. Znanstveno delo ne potrebuje vedno natancnih definicij. Spom­nimo se legendarnih besed angleškega ekonomista Georgea Boxa: »Vsi modeli so napacni, a nekateri so uporabni.«1 Lahko torej recemo: vse definicije so nepopolne, a nekatere so upo­rabne. Uporabne so, ce so del ogrodja, ki nas pripelje do novih spoznanj, in ce nam pomagajo smiselno urediti podrocje2. Ameriški profesor filozofije Aaron Meskin je leta 2007 opozoril na problem definicije stripa. V clanku »Defining Comics?«3 je naštel niz poskusov definicij in pri vsakem navedel težave in nepopol­nosti. Clanek je zakljucil z mislijo: »Obstojece definicije stripa so nezadovoljive zaradi vec razlogov. Njihova najvecja napaka je ne­upoštevanje zgodovinske specificnosti medija stripa. […] obstaja zelo realna možnost, da je projekt definicije zgrešen. Poleg tega ni nujne potrebe po opredelitvi. […] Anahronisticna retorika je nepotrebna. Morali bi se lotiti resnega razmišljanja o stripu kot umetnosti. Premaknimo se onkraj projekta definicije.«4 Želja se mu je le delno uresnicila. Število študij o stripu je zacelo narašcati5, z njimi pa tudi število metodoloških pristopov in defi­nicij. Projekta definicije se namrec ne da kar tako opustiti. Opra­viti imamo s paradoksom: kako naj razmišljamo o stripu, ne da bi casovno zamejili njegov zgodovinski nastanek in njegov razvoj? Težko je preucevati strip, ne da bi vsaj implicitno, med vrstica­mi, pristali na neke vrste definicijo. Že z izborom del, ki jih vza­memo za predmet preucevanja, implicitno nakažemo definicijo. PRIMER IMPLICITNE DEFINICIJE V svoji prelomni knjigi o stripu6 Thierry Groensteen postavi kompleksen sistem formalne analize. Ne zapiše nicesar, kar bi veljalo kot enostavna definicija. Ta je pri Gronsteenu latentna, sestaviti bi jo morali sami, po skrbnem branju besedila. Na­mesto definicije ponudi konceptualni okvir »sistema«, ki teme­lji na »ikonski solidarnosti«.7 Primeri, ki jih predstavi na reprodukcijah, pa govorijo sami zase. V veliki vecini so iz 20. stoletja. Groensteen ne zahaja glob­lje v 19. stoletje in v starejša obdobja. Izjema je delo Rodolpha Töpferja. Ne da bi prebrali vrstico Groensteenove knjige, dobi­mo obcutek, da se zanj strip zacne s Töpferjem ali še kasneje. Pri tem se Groensteen precej razlikuje od Davida Kunzla, ki v delu o zgodnjem »stripu«8 predstavi bogat pregled sekvenc. Te definira kot reproducirano zaporedje locenih slik, ki mora pripovedovati zgodbo, je moralno in aktualno. Takšna zaporedja slik najde že v 15. stoletju. Naše stoletje je za Kunzla že sedmo stoletje stripa. Bradford W. Wright je v svoji knjigi o stripu9 pri izbiri predmeta strožji od Groensteena in se osredotoci na primere stripov s konca tridesetih do devetdesetih let 20. stoletja. Najzgodnejši strip, ki ga predstavi z reprodukcijo, je Action Comic #1 iz junija 1938. Ce bi brali zgolj Wrightovo knjigo, bi imeli obcutek, da se pred tem le­tom ni dogajalo nic tako zanimivega, da bi bilo o tem nujno pisati. Kako lahko pojasnimo tako veliko razliko med obdobji, ki jih ti trije avtorji vzamejo za predmet svojega preucevanja? Je strip res star dobrih 500 let ali celo vec? Je strip morda še starejši? Scott McCloud v svojem kljucnem delu o razumevanju stripa10 namigne, da za prizor iz grobnice egipcanskega pisarja Menne iz 14. stoletja pred našim štetjem veljajo podobne zakonitosti kot pri sodobnem stripu. V kolikšni meri je to res? Bomo morali po­trkati na vrata egiptologov in jih prepricati, da so nekatera dela v korpusih, ki jih preucujejo – stripi? Ali so nekatere poslikave v grobnici pisarja Menne dovolj sorodne sodobnim stripom, da jih lahko umestimo na casovnico razvoja tega medija? Jih lahko preucujemo z enakimi metodologijami? Ko dele motivov iz grobnice v svojem stripu izriše Scott McCloud, jih postavi v okvircke, locene z razmaki, in opremi z napisi. Poslikave v grob­nicah pa so nekaj nepredstavljivo drugacnega kot stripi. Ameriška raziskovalka in publicistka Chia Evers je leta 2014 ob­javila clanek »Najstarejši strip na svetu – Petroglifi iz Kanoze­ra«11, v katerem piše o v kamen vklesanih podobah s severa Rusi­je, ki so nastale pred 5000–6000 leti. Je res mogoce vse te oblike od pradavnine do danes oznaciti z enim samim pojmom – strip? Kako upraviciti uporabo istega izraza za dela iz tako dolgega ca­sovnega intervala? Morda se lahko sprijaznimo z dejstvom, da avtorji pišejo o razlicnih stvareh. Obravnavajo razlicne, ceprav sorodne teme. Zaradi nekega razloga pa je v naslovih vseh bese­dil omenjenih avtorjev kot klop zarita beseda »comics«. Leta 2011 je Gregory Steirer12 opozoril, da predvsem ameriški teoretiki pišejo o zgodovini stripovskega medija loceno: posebej o pasicah (comic strips) in o stripovskih zvezkih (comic book). V slovenšcini nimamo dobrega izraza za tipicno kratek strip v zaporedni vrstici ali traku: izraz »pasicni strip« je tavtologija. Prav tako nimamo dobrega izraza, s katerim bi ustrezno preved- li »comic book«. Morda bi bil primeren izraz »stripovski zve­zek«, »stripovski kodeks« ali kar »stripovska knjiga«? KAKO REŠITI ZAGATO Z DEFINICIJO? Steirer je leta 2011 nakazal, da število znanstvenih del, poveza­nih s stripi, narašca: V 12 letih, ki jih v diagramu kaže Steirer, je povprecno število disertacij na leto 17. Povprecno število znanstvenih disertacij, ki imajo v naslovu ali opisu teme besedo »Comic book«, se je v zadnjih 12 letih povzpelo na skoraj 180 nalog na leto. Trend narašcanja števila znanstvenih del bi tudi nas moral spodbudi­ti k ureditvi temeljnih pojmov podrocja. Narašcata tudi število stripov, izdanih v ZDA, in število strokovnih revij, posvecenih stripu13. Skrajni cas je, da se strokovnjaki znova soocimo s pro­blemom definicije stripa. Rešitev, ki jo predlagam, je bolj enostavna, kot bi morda prica­kovali. Vseobsegajoca definicija stripa ne bi bila posebej uporab­na, tudi ce bi jo bilo mogoce napraviti. Namesto tega je smiselno dolociti tista dela, v katerih se je izrazilo najvecje število speci­ficnih lastnosti in pri katerih so se te lastnosti najbolj izrazile. Kategorije teh specificnih lastnosti so: 01. nacin produkcije in tehnološki postopki; 02. nacin distribucije; 03. vsebine in žanri; 04. estetika; 05. publika; 06. nacin komunikacije in/ali jezik ter semanticne strukture; 07. družbena funkcija. Lahko bi dodali še osmo zahtevo, in sicer da mora imeti podro­cje tudi svoj metajezik: to je svojo znanstveno disciplino in svoje metodologije. Teh sedem ali osem specificnih lastnosti bi moral pojasniti bolj natancno in opisati njihove metodologije, a obseg clanka tega ne dopušca. Upam pa si trditi, da bi, ce bi pregledali korpus vseh sekvencnih likovnih form od egipcanskih sekvencnih po­dob naprej, spoznali, da med njimi izstopata dve skupini del. To so Disneyjevi in superherojski stripi: v ZDA se je v tridesetih letih 20. stoletja oblikoval medij, ki v vseh sedmih kategorijah odstopa od vsega, kar je nastalo prej. Seveda je že pred tem obstajal bogat svet sorodnih in podobnih form. V velikem delu zgodovinskih pregledov za prvi strip avtorji postavljajo delo Ri­charda F. Outcaulta The Yellow Kid (1895–1898), podobno kot Don Kihot Miguela Cervantesa velja za prvi evropski novoveški roman. Obe odlocitvi sta do neke mere arbitrarni. Don Kihot je mejnik, a medij romana je tiste vrhove, ki najbolj dolocajo ta pojem, dosegel z deli 19. stoletja. Pred Don Kihotom so obsta­jala dela z znacilnostmi romana in pred Outcaultom dela z zna­cilnostmi stripa. A na podrocju literature so se strokovnjaki ve­cinoma poenotili, pri proucevanju stripov pa še ne. Spomnimo se nasveta Aarona Meskina: pomembnejše od definicije je resno razmišljanje o stripovski umetnosti. KAKO NAPREJ? Raziskovalci bomo našli veliko poti, ki vodijo v preteklost, in tam odkrivali mnogo sekvencnih topografskih form. Predla­gam, da se pri njihovem opisovanju izogibamo uporabi izraza strip. Jožef Muhovic predlaga izraz »sekvencna artikulacija«. Bolj natancna sintagma bi bila »sekvencna topografska likovna artikulacija«. Ko se bomo srecali s sekvencno formo, bi bilo prav najprej uporabiti splošne metode za analizo sekvencnih likov­nih artikulacij. Preverili bomo delo v vsaki od sedmih kategorij. Tako bomo ugotovili splošne lastnosti sekvence in hkrati njene posebnosti. Nato bomo dolocili, h kateremu tipu sekvenc se na­giba obravnavano delo. Od tipa sekvence bodo odvisne posebne metodologije, ki bodo razlicne za satiricne zgodbe v slikah iz 17. stoletja, za rothmanovske slikanice, za otroške Disneyjeve stri­pe, za superherojske stripe, za graficne romane in tako dalje. PRIMER IZ SLOVENSKE UMETNOSTNE ZGODOVINE: JE HINKO SMREKAR RES RISAL STRIPE? Že nekaj let je fokus mojega študija delo Hinka Smrekarja. Posebej me zanimajo sekvencne artikulacije v njegovem opu­su. Smrekarjeve zaporedne podobe lahko jasno oznacimo kot sekvencne karikature. Navidezne podobnosti pa so vabljive in zato so izraz strip ali protostrip za opisovanje enega ali vec Smrekarjevih del uporabili mnogi, ki so pisali o njem.14 Žal sem tudi sam nekajkrat omenjal možnost, da bi bil Smrekar lahko zacetnik slovenskega stripa in tako prilival olje na ogenj Smre­karjeve stripovske ali protostripovske identitete. Od teh izjav se zdaj distanciram. Še vedno pa se strinjam z besedami, ki sem jih povedal na predavanju v Kinu Šiška leta 2019: »Smrekar ni stripar. Ce bi bil avtor prvih slovenskih stripov, bi to že vsi vede­li.« Tudi moja izjava za casopis Dnevnik je prestala test casa: v Smrekarjevem opusu »stripa […] ne bo. «15 CILJ Smrekar ni avtor prvih stripov ali protostripov16. Je vrhunski umetnik karikature in mojster satiricne risbe. Njegov »Crnovoj­nik« nima prav nobene zveze s stripi ali protostripi, pa je vendar zelo izvirno in silno osebno pricevanje o izkušnji prve svetovne vojne brez primere v svetu17. Njegovih izdelkov ali izdelkov nje­govih sodobnikov ni smiselno razglašati za prvi slovenski strip. Oznacevanje Smrekarjevih sekvencnih karikatur za stripe ali pro­tostripe je napaka. Je le eden od mnogih avtorjev, ki jih poskuša­jo domaci in tuji raziskovalci na silo umestiti v zgodovino stripa. Stripe moramo iskati med deli kasnejših avtorjev. V slovenskem kulturnem prostoru lahko prepoznamo tri sidra, ki dolocajo zgodovino stripa pri nas. Za razliko od ameriških jeder naša predstavljajo opusi posameznikov in ne opusi industrij. To so sekvencna dela naših najbolj znanih avtorjev stripov: Mikija Mustra, Kostje Gatnika in Tomaža Lavrica. Smrekarju delamo medvedjo uslugo, ce mu na prsi pripenjamo kolajno zacetnika stripa pri nas. Njegov lik in njegovo delo sta tudi brez takih posthumnih odlicij zasluženo postavljena v vi­šave slovenskega Parnasa. Nove znanstvene raziskave njegovih sekvencnih karikatur bodo njegov sloves verjetno le še utrdile. Znanost o sekvencnih likovnih artikulacijah, podmnožica katerih je tudi strip, potrebuje dobre metode. Pocasi in vztrajno se mo­ramo domaci in tuji teoretiki sekvencnih podob pomikati proti splošni metodologiji za analizo vseh likovnih sekvenc, za poseb­ne oblike pa smo se že naucili uporabljati niz specialnih metodo­logij in specialnih terminologij, ki jih bomo še dopolnjevali. Cilj bo doseci red, kot ga imajo strokovnjaki na podrocju gibljive sli­ke. V New Yorku je na primer »muzej gibljivih slik« (Museum of the Moving Image). Ta pokriva podrocja filma, televizije in digi­talnih medijev – jasno je, da gre za locena podrocja raziskovanja. Tudi pri raziskovanju stripa in podobnih sekvencnih oblik po- trebujemo tak red. Razglašanje zgodnjih satiricnih zgodb ali ka­rikatur za prve stripe ni produktivno. Raziskovanje teh sekvenc, pa je – tudi brez stripovskih titul – vznemirljivo odpiranje vrat v zgodovino cloveške ustvarjalnosti. Avtor se za pomoc pri pisanju iskreno zahvaljuje Jasmini Hlaj. 1 2 3 4 5 Box, George. »Robustness in the strategy of scientific mo­del building«. V Robustness in Statistics, ur. Launer, R. L.; Wilkinson, G. N. Academic Press, New York, 1979, str. 202. Dosegljivo na: https://archive.org/details/robustnessinsta­t0000unse/page/n5/mode/2up, pridobljeno 12. 7. 2023. V prelomnem delu »The Structure of Scientific revolutions« lahko beremo o pomenu zgodnjih modelov (paradigm) za pro­duktivno znanstveno delo. Zrela znanost stare paradigne na­domesti z novimi in oblikuje svoja temeljna dela in ucbenike. Khun S., Thomas. »The Structure of Scientific revolutions«. The University of Chicago Press, Chicago, 2012, str. 13–15. Meskin, Aaron. »Defining Comics?«. V The Journal of Aesthetics and Art Criticism, vol. 65, no. 4, 2007, str 369–379. Dosegljivo na http://www.jstor.org/stable/4622260, pridobljeno 16. 7. 2023. Ibid. To je opazil že Gregory Steirer v svojem clanku o stripovskih študijah. Steirer, Gregory. »The State of Comics Scholarship: Comics Studies and Disciplinarity«. V International Journal of Comic Studies, vol. 13, no. 2, Fall 2011, str. 266. USTAVLJENE PODOBE Slika 2 | Obdobja, iz katerih so predmeti preucevanja stripovskih teoretikov Kunzla, Gronsteena in Wrigh­ta. Vse knjige, ki so posvecene oznacenim obdobjem, imajo v naslovih besedo »Comics« ali »Comic Strips«. 6 7 8 9 10 Groensteen, Thierry. The System of Comics. The University Press of Mississipi, Jackson, 2007. »Ikonska soliarnost« je poseben odnos podob v seriji. Groen­steen pravi, da »moramo prepoznati igro odnosov med množi­co neodvisnih podob kot ontološki temelj stripa«. Ibid, str. 17. Kunzle, David. The Early Comic Strip. University of Califor­nia Press, Los Angeles, 1973, str. 2. Wright, Bradford W. Comic Book Nation: The Transforma­tion of Youth Culture in America. Johns Hopkins University Press, London, 2003. McCloud, Scott. Understanding Comics: The Invisible Art. Tundra Publishing, Massachusetts, 1993. Slika 1 | Naslovnica knjige Davida Kunzla USTAVLJENE PODOBE Slika 3 | Egipcanska grobnica pisarja Menne (a). Sekvenca na steni egipcanske grobnice (b) ni isto kot strip (c). Med resnicno sekvenco, nasli­kano na steni grobnice, in natisnjenim stripom (tudi kadar je ta predelana sekvenca v stripu Scotta McClouda) je vec razlik kot podobnosti. USTAVLJENE PODOBE Slika 5 | Rast števila stripov, izdanih v ZDA, objavljeno v clanku »Two Percent of What? Constructing a Corpus of Typical American Comic Books« Barta Beatyja, Nicka Sousanisa in Benjamina Wooja. Iz knjige Empirical Comic Research. Routledge, New York, 2020, str. 35. Slika 4 | Povzeto po Steirer, Gregory. The State of Comics Scholarship: Comics Studies and Disciplinary. Str. 266. 11 12 13 Ever, Chia, »World’s Oldest Comics: The Kanozero Pe­troglyphs«. X, 2014, dostopno na https://longnow.org/ide­as/ancient-russian-comics, pridobljeno 17. 7. 2023. Steirer, Gregory. »The State of Comics Scholarship: Comics Studies and Disciplinary«. V International Journal of Comic Studies, vol. 13, no. 2, Fall 2011, str. 263. Mike Rhode je v svojem prispevku leta 2022 naštel 14 založb in univerz, ki izdajajo stripovske monografije. V Internati­onal Journal of Comic Art , vol. 29, no. 1, spring/summer 2022, str. 499. USTAVLJENE PODOBE Slika 6 | Ugnezdenost posebnih (specialnih) metod v splošni (generalni) metodi. USTAVLJENE PODOBE Slika 7 | Smrekarjeve sekvencne karikature so varljivo podobne stripom. Toda onkraj iskanja vzporednic s stripi lahko odkrijemo nove možne vplive. V kolikšni meri so na zgradbo te Smrekar­jeve sekvence vplivali zgodnji kratki filmi, ki jih je lahko videl na Dunaju ali v Ljubljani? a) Hinko Smrekar | Carovnik ali diplomat po bal­kanski vojni | Tuš, akvarel, papir, 1912 (arhiv avtorja). b) Ching Ling Foo outdone (1900, Georges Méličs [verjetno] za Edison Manufacturing Co.) 14 15 16 17 Na primer Karel Dobida, Anca Cevc, Alenka Simoncic, Žiga Valetic in Marko Golija. Šucur, Maja. »Strip pri Hinku Smrekarju: Smrekar je kosmat, ni pa stripar«. V Dnevnik, 26. januar 2019. Dostopno na www.dnevnik.si/1042859540, pridobljeno 25. 7. 2023. Izraz protostrip se mi zdi neprimeren za oznacevanje sekvencnih podob, ki so nastajale v obdobju pred letom 1930. Strani v »Crnovojniku« so sorodne ilustriranim pismom, ti­picnim za dopisovalce v prvih desetletjih dvajsetega stoletja.