Nedovršenih zadružnih domov v okraju ne bomo prepustili odgovornosti nedelovnih naprav
Okrajni odbor Osvobodilaie fronte za ptujski okraj je v 'eseni leta 1947 skle-nil zgraditi v ptujskem okraju 24 za-družnih damov, ki bodo kulturna, go-spodareka in politična središča na naših va€eh.
V ta naroen je bila nstanovljena Okrajna uprava za zadružne gradnje, ki naj bi pod operativmm vodstvom OZKZ z organizacijsko pomočjo Osvobodilne fronte ustanovila in vodila krajevne uprave za gradnjo zadrnžnih domov v ptujskem okraju. Ustanovljene so bile tudi kraievne uprave. Okrajna upraTa Je imela nalogo organizirati nujno po-trelmi material in posradovati kredite.
Pnren^tveno moramo agotoviti vse te-žave in prednosti, na katere so naletele krajevne uprave, kakor okrajna uprava pri svojem delu, pri izvrševaajn postav-IjeTiih nalog.
Plan gradenj zadružnih domov y p*«r 6kem okraju namreč ni bil tapolTJjen. za kar obsto}ata v glavnem dva razloga. V nekaterih krajih kot je bil to slučaj v Dornavi, Markovcih, GorišBici, Lovren-cu Turaišču, Stopercah, Hajdini, Staršah, -Jtirštncih, Cirkuianah, Majšperku in Vi-tomarcih, krajevnim upravam in Osvo-bodilni fronti ni uspelo zado&tno zainte-resiTati krajevnega prebivalstva za grad-njo zadružnega doma, v drugih krajih pa, kot so Zavrč, Leskovec in Rogoznica je pa 6icer obstojalo zanimanje prebi-valstva za zgraditev doma, primanjko-va*lo pa je materiala. To je bil glavni razlog neakthrnosti. V mnogih slučajih so krajevne uprave vse ipreveč pričako-vaie, da jim bo potrebm mateTial doba-ˇfla okrajna uprava, m©»to da M same preiskale vse možnoeti pridobhranja gradbenega m«teriala fz lokainih virov. V lehi 1948 krediti niso predstarljaH po-sebnega Tpra*an»a.
Nl težko »gotoviti, čn i dogracfttvijo petfh zadružnih domov v letu 1948 v kra^h.: Podlehnik, Mureišnci, Rogoznica, Velika Nedelja in Grajena ter s poste-vitvijo temeljev in dehio dovrsitTijo zi-dov na vseh ostaHh gradilišfih krajev-ne viprave ra vaški ocTbori OF nieo nspe-Ji v zadostnd mari prikazati IJttdstvu po-mena gradenj za^dtužnfln domov ter njih vloge v gospodar^tem, političnem, kul-tomem in sociabttein pogle<hi v življe-nju uašega podeželfa.
SASno }e Msda) stam)« m 9i«dMS«h? Ugo1»viK arao že, da Je bik> doTrše&fh pet doroov ˇ surovem «ta»jn že v lan-skem leta. Lefeos so bili dotjrajeni že domovi v Litraeifcu, Trw>vski v«sj in Gorišmri, s*irje par in sicer v Markov-cih, Dornavi in v Lovrencn bodo do-grajeni do konca avgtista t. 1. Krajevne iiprave m vaški odbori OF so torej "V naved«nih krajih v pogledu gradenj za-dražnih doroov storiH svojo dolžnost, nekateri prej, drugi pozneje. VprašaBJe je, če so uprave in VOOF v ostalih krajih res naletelj oa nepremostliive težave pri gradnji, aK pa so sami zakri-vili vso ogromno škodo, ki z vsakim dnem nastaja na napol dovršenih stav bah.
V  Turnišču  so  postavljeni  temelji  tn okrog 50% zidu.  Material imajo. Zaradi pomanjkljive organizacije   d~$o nikamoT ne napreduje. V neki meri ovira gradnjo vprašanje   kredita,   kar   pa   nikakor   ni glavna ovita nedelavnosti.
V   Vidn  stoji   tud:   okrog   40«/«  zidu, primanjkuje   pa  zidne   opeke. To  pa  v ostalem ae opravičuie ned-elavnosli, ker niso izvršiK nakazane sečnje lesa, ki )kn je bil dodeljen s strani Gozdne uprave.
Leskovčaoi ee deloma zanimajo M gradnjo, fim pa primanjkuje materiale. Zidovi 9o deloma postavljeni. Tudi v Zavrču bi pridneje gradili, pa imajo ve-like težave s prevozom apeke, ki jo bo treba voziti in. Ormoža.
Ostala gradbišča: ˇ Slovenji Tasi, Staršah, Stofncih. Juršincih, Stopercah in »a Hajdini, kjer so postavljeni le te-melji, ali pa še to ne popolnoma, nam dajejo sliko nedelavnosti krajevnih uprav in frontnih organizacij. Posebno izrazit je gornji primer na Hajdmi, kjer eo bile rn so vse možnosti za gradnjo in dograditev. Imajo pripravljen les, 30.000 kom zidakov in potrebne streš-nike. Delo kljub temu* nikamor ne na-prednje.
Uprava v Trnovski vasi je samoinicia-tirno začela z delom že v februarju L 1. in dom dogradila v aprilu. V primcri % ostalimi upravamt zasluži vse priznanje. Kraievne uprave v nekaterih krajih v lanskem Jetu niso vlagale dovolj skrbi v tehničoo vod6tvo in uporabo mate-riala. V Litmerku si je n. pr. bivši član nprare Antolič AJojz dovolil randeliti 2000 kg cementa privatnikom. Podoben je slučai iz Markovc, kjer sta si ttprav-nik ekonomije Vršič Martin in tajnik KLO Ciglar Janez enostavno razdelila 1000 kg ceroerata. Vse te pomanjklj-vosti bodo morale v tetosnjih gradnjah od-pasti, posvetitl pa bo treba čim več pozomosti nabavi materiala vl lokalnih virov. Voditi ie treba točno evidenco potrošenega matenala in v nobenem eJučaju dovoliti, da bi se tiporabljal v kakšn« dmge namene.
Za  nore «spehe Je potrebno resno nadal)evan)e dela
OZKZ bo morala vpraSanju gradnje zadnižnih domov posvetiti večjo pozor-nost ter kot operativni voditelj okraj-ni upravl midšti več pomoči, predvsetn s svojim aktivom, ki bo ob posečanju kmetiisko-obdelovalnih zadrug in kme-tijskih zadrug lahko mareikakšno stvar opravil na terenu v pogledu nadaljne gradnje. Krajevne uprave bodo morale s pomočjo množičnih organizacij vložiti vse svoje sile v čimprejšnjo dograditev ter mo-bilizirati čim večji krog ljudi pri gradnjah. izkoristiti vse vire domačega materiala ter med množico dograditev zadružnili domov popularizirati. Tudi KZ in KOZ se bodo morale bolj zani-mati za dokončanje pričetih del, posebno' kmetijsko-obdelovalne zadruge, ki bodo morale kapitalni izgradnji sploh posve-titi potrebno pozornost