Listek. Matej Slekovec, župnik Sv. Marka in kn. šk. konsist. svetovalec. (Dalje.) Z novimi močmi in precej okrepčan nastopi g. Slekovec dne 1. maja 1883 zopet pastirsko službo. Pokojni kniez in škoi Stepišnik so bili gosp. Slekovcu zelo naklonjeni, dado jim lahkega dela pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, le da se ohrani drago življenje pridnega, mladega duhovnika. Lovrenčani so se g. Slekovcu kmalu tako priljubili, da jim je sestavil domačo zgodovino v drobni knjižici: »Zupnija Sv. Lovrenca na Dravskem polju.« Še po svojem odhodu je g. Slekovee govoril vedno z največjo ljubeznijo o vrlih Lovrenčanih ter naglašal, da so tam doma značajni možje in skrbne, pridne gospodinje. Pravil je tudi g. Slekovee, kako je s pomočjo vdanih mož pri Lovrencu zasipal marsikatero mlako ter zasadil drevored lepih topol. Prav izredno pa ga je veselilo, da je imela župnija Sv. Lovrenca rnnogo žlahtnih mladik, pridue redovnice usmiljenke in pobožne duhovnike daleč okrog, celo zunaj slovenskih mej. In Cudna so pota božja. Ko je ležal g. Slekovec na bolniski postelji v Ljubljani, prisle so usmiljenke Lovreočanke obiskovat nekdanjega svojega kateheta in kapiana. V veliko veselje in tolažbo je bilo to g. Slekovcu. NajlepSe pa je to: Lovreačan, duhoven in frančiškan, kateremu je nekoč g. Slekovec bit pridigar na primiciji, stal je bolniku ves čas njegovega bivanja v Ljubljani na strani, tolažil ga, mu pisal potrebna pisma ter ga slednjič pripravljal na srečno pot v večnost Tako je Bog deloma že na tem svetu vračal zvestobo in ljubezen, s katero }e gosp. Slekovec kot slaboten kaplan opravljal duhovsko službo pri Sv. Lovrencu. Na Veliko Gospojnico 1883 odhiti gosp. Slekovec proti severu. K Mariji gre, kakor se je zaobljubil, v Marijino Celje, da se tam v slavnem svetiSču zahvali za srečno ozdravljenje. PozneiSa leta je bil gosp. Slekovec še dvakrat v Marijinem Celju. Potoval je od zadnje železniske postaje, kar je bilo tedaj še Kapfenberg ozir. Neuberg, vedno peS. Pac dokaz, kako veliko ljubezen je imel do Matere božje. Uprav ta ljubezen ga je nagibala, da je Sel malo let potem z velikim avstrijskim romarskim vlakora na najslavnejSo Marijino božjo pot v Lurd. Med potoma se je mudil v Švici v svetovno znanem Marijinem svetiSču t Einsiedelnu. Obiskal je nadalje Paray de Moniai v sredi francoske dežele. To je oni presrečni kra), kjer je nekoč sprejela pobožna redovnica blaž. Marjeta Alakoque veliko razodetje presv. Srca Jezasovega. Od tega časa je gojil c. g. Slekovec izredno češčenje lurSke Matere božje. Po niegovem prigovarjanju pcstavili so Lovrenčani kmalu za tem lepo kapelo lurSku Matere božje tik župniSča, kjer vidiS ne le duplino, temveč tudi naslikano cerkev in mestece Lurd prav po originalnih fotografijah posneto. Tudi kot župnik markovski, nabavil je v domačo cerkev podobo in votlinico lurške Matere božje. In najljubSa pesem mu je ostala pesem o iuraki Materi božji in pesmica »Ko v jasnem jutru primiglja, Natn zvezdica daničica.« Ako drugo pesmico prečitaš prav pozorno, slutil bodeS, dragi čitatelj, kako globoko in nežno ljubezen do Kraljice nebes in zemlje je imel on, ki |o je imenoval svojo najlepSo pesem Pa ludi češčenje presv. Srca Jezusovega je bilo od zdaj naprej g. Slekovcu posebno pri srcu. Ko je poznejsa leta obhajal svojo 251etnico duhovnistva, kupil je v spomin tega dne za svojo župnijsko cerkev na lastne stroSke velika in lepa kipa presv. Srca Jezusovega in Marijinega. In zadnje leto pred smrtjo je botel kanonično ustanoviti bratovščino presv. Srea Jezusovega ter v ta namen zelo vabil k vstopu v bratovSčino. Obljubil ie mladini, da hoče to ustanovitev obhajati s posebno lepo slovesnostjo. — A smrt mu je onemogočila spolnitev teh besed. Ko so 1. 1887. umrli župnik markovski, blagi g. J. Bezjak, želeli so pokojni g. proSt ptujski, g. Modnnjak, ki so bili že kot rojen Središčan pa tudi kot osebni prijatelj g. Slekovcu zelo naklonjeni, naj prosijo zdaj za župnijo. Nerad je zapu3til g. Slekovec svoie ljubljene Lovrenčane, a gosp. proStu tudi ni mogel odreči želje. Zato se preseli dne 18. dec. 1887 k Sv. Marku. Bil je uprav kvaterni četrtek, ko se popoldne ob 3 uri pripelje na novi kraj blagonosnega delovanja. Pač menda ni slutila tedaj njegova duša, da bode položeno že 15 let pozn^e, uprar kvaterni četrtek ob 3. uri popoludne utrujeno mrtvo truplo v hladno zemljico. Življenje župnika g. Slekovca je bilo tiho in skromno, a neutrudno delovanje zvestega hlapca Gospodovega, a tudi zvestega sina majko Slave. Živel je po načelu onega modrijana, ki si je razdelil svoje delo tako-le: Pred vsem delaj to, kar }e potrebno, potem to, kar je koristno in slednjič to, kar je prijetno. Kot župnik se je trudil pred vsem, poučiti svoje vernike z globoko premisljenimi in poljudnimi pridigami. Rad je vporabljal tudi Slomžekove pridige; sploh je bil g. Slekovec imeniten govornik, ki je vedel zadeti pravo struno v sreu človeškem. Najiepše so bile pridige o Materi božji in o NajsvetejSem ReS. Telesu. Videlo se je gospodu, da iim gre od srca in take besede so nasle tudi pot k srcu, da se je marsikrat porosilo sleherno oko v eerkvi. Kolikor mogoče je opravljal g. Slekovec tudi krSčanski nauk. Kako spretno so vedeli gospod razlagati nauk sv. vere, temu dokaz je bila polna cerkev, kadarkoli je bil oznanjen krščanski nauk. Največjo skrb je imel gosp. Slekovec za mlade zaročence. Sprejemal jih je k posebnemu nauku, ki je iiavadno trajal po 2 do 3 ure, a bil tako lep, da so nadepolni zaročenci včasih le siloma cdšli iz biŁe. »To je moje edino upanje, ako bodo stariši boljši, bodo tudi Casi in liudje boljši«, djal je gospod večkrat, »zato mi ni žal truda, četudi sem ves upehan.« Največ pa se je trudil blagi pokojnik v spovednici, ki }e bila prava delavnica gosp. Slekovca. Radi so hodili ljud]^ h gospcdu k spovedi, pa tudi g. Slokovec se je radoval najbolj, če je imel mnogo obhajancev zlaati o sopraznikih, slebrno nedeijo, pred vsem pa o Marijinih praznikib. Zaniraalo ga je število in zapisoval si je dan na dan, koliko" jih je spovedal, da je imel koncem leta pregled opravljenega dela. Ko se je zvedelo, da so g. Slekovec na mrtvaški postelji, pravi neka ženica med drugim: »Gospod so pač vedeli tako potolažiti, da malokdo tak.< Pa tudi res. Ear se bere v životopisu blaž. Klementa Hoibauerja, to velja tudi o g. Slekovcu. »Bili so blagoboten. prijazea in resen spovednik. Kdor se ni upal drugam, komu je bilo prav tesno pri srcu, naj si je kdo privlekel težko butaro na srcu seboj, naj si je bil potreben tolažbe ali dobrfega sveta v važni zadevi — pokleknil je poln zaupanja k njegovi spovednici. Znal \e povedati v treh besedah več nego se naučis iz cele knjige.« G. Slekovec je imel pa tudi veliko skrb za lepoto hiSe božje. Bilo mu je to največje veselje. (Dalje prihodnjifc.) Smešničar. N a 1 e z 1 j i v a bolezen. Šolski nadzornik pride po zimi v Sclskem času v neko vas in najde, da se mnogo Solske mladine po ledu drsa. »Zakaj pa ne greste v Solo?« vpraSa začudeno gospod nadzornik. Enoglasno odgovorijo vsi: »Ne smemo, imamo špičke!«