k™,« Občan
Št. 10
Za kamniškimi upokojenci pol stoletja bogatega in uspešnega delovanja
V petek, 19. maja, so se Člani Društva upokojencev Kamnik množično udeležili jubilejnega srećanja upokojencev in odprtja razstave ročnih del. Na žalost je ta dan vreme ponagajalo, zato je prireditvena slovesnost ob 50-lctnici aspesnega in aktivnega delovanja DU Kamnik potekala v društvenih prostorih v Kolodvorski ulici. Za vse upokojence, k' se radi družijo in popestreno preživljajo zaslužene upokojenske dni. Je bil to velik dan. Veseli druSCini je izrekel prisrčno dobrodošlico predsednik DU Kamnik Stane SimSič in se jim toplo zahvalil za tako Številno udeležbo na praznovanju. Z izbranimi besedami se je sprehodil skozi pol stoletno zgodovino DU Kamnik in izrazil željo po uspcSncm delovanju tudi v prihodnje. Za pomoč in zgledno sodelovanje z obči-po Kamnik se je Se posebej zahvalil županu Tonetu Smolnikarju in mu jZTOćil priznanje. Za uresničitev zastavljenih ciljev društva, ki posluje •e 7. lastnimi sredstvi, je pomoč občine Se kako dobrodošla. Stane, ki Predseduje DU Kamnik že od leta 1984, se je v imenu vseh upokojencev županu zahvalil tudi za občinsko srebrno priznanje, ki ga je društvo prejelo na slavnostni seji ob letošnjem občinskem prazniku za 50-•etno uspešno delo pri povezovanju in vključevanju upokojencev v vrsto organiziranih dejavnosti in aktivnosti. Nadaljevanje na 9. strani
Stanetu Simšiču, predsedniku Društva upokojencev Kamnik, sla za dolgoletno požrtvovalno društveno delo izročila priznanje častnega člana DU Kamnik in spominsko darilo Matevž Košir in Ljudmila Dolenc.       ^ M
iVOVI ZVONOVI ZAPELI
Mesec maj, kije v cerkvenem koledarju posvečen Materi Mariji, je v letos no Tu'" d"h" lM""'hen pomen tudi za vaščane Godita. Po septembrski ob-I "l Mariiine kapele seje ponovno zbralo veliko ljudi od blizu in daleč, ki so ^l'elirm i„ molitvijo v nedeljo, 7. maja, prisostvovali blagoslovitvi treh novih hrn'" Sreds,va za n""e zvonove so zbirali godiški obrtniki, naročili so jih ' ostalo opremo pri Marjanu Vidergarju iz lukovice, ra-
IrT k" opremo in elektrifikacijo je uredilJože Kant iz Godešiča. Spni It Hl \ >i prefse',nik Ks Godit, se je pri predstavitvi zvonov vsem iz srca zahvate ai" iufmikovJe darovalo sveto mašo in blagoslovilo veliki zvon, posve-sl", ^ srednJt zvon, ki je posvečen sv. Juriju in mali sv. Roku. Po blago • »'Uje vsak iupnik udarit f,,, zvlmu, nato pa so jih mladi Godičani dvignili
vonik, od koder bodo vabili voštane k molitvi, naznanjali vesele in žalost
*'*<*«,,... (bok)
«fcU0W CAR*
co.
2~» Avenue-48 street NEvV VOBK
Prodajalna
samo
Moste 88 A
Leto XXXIX
Kamnik, 25. maja 2000
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda
PESEM MLADIH JE ODMEV SRCA
Velika in svetla, praznično okrašena telovadnica OŠ Stranje je bila minuli konec tedna skoraj premajhna, da bi sprejela vse tiste, ki so želeli prisluhniti enkratnim nastopom mladih pevk in pevcev. Učenci, učitelji in vodstvo OŠ Stranje so bili še po-
\ sebe j ponosni in veseli, da so
I bili letos gostitelji območne-
' ga srečanja otroških in mladinskih pevskih zborov občin
i Kamnik in Komenda in to
! ravno v tednu, ko je njihova šola praznovala 115-letnico ustanovitve in uspešnega delovanja. (S prireditve ob praznovanju 115-letnice bomo poročali v naslednjem Kamniškem občanu).
V organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Kamnik, Zveze kulturnih or-
l__
Na letošnji območni reviji dvanajstih otroških in mladinskih pevskih zborov je iz mladih src in grl zadonela tudi pesem Mladinskega pevskega zbora OŠ Stranje pod vodstvom Karle Vrh. Že dan prej so na istem odru še z drugimi sodelujočimi nastopili na slovesnosti praznovanja 115-letnice osnovne šole Stranje, gostiteljice letošnje pevske revije. VERA MEJAČ
ganizacij Kamnik in OŠ Stranje je 20. maja na tradicionalni reviji v 12 zborih in skupinah prepevalo 330 otrok. Vsem nastopajočim in poslušalcem je izrekla dobrodošlico
in zaželela lep večer pomočnica ravnateljice OŠ Stranje Nadja Zibert. Mnogim staršem, dedkom in babicam, stricem in tetam ter drugim gostom je bilo še posebej prijetno
pri srcu. Kako ludi ne, ko pa so otroci skupaj s svojimi zborovodkinjami pripravili pester in zanimiv program.
Nadaljevanje na 9. strani
Z včerajšnje 13. seje OS
Prostorski akti konec
letošnjega leta?
Po poldrugem mesecu seje včeraj, 24. maja, občinski svet občine Kamnik sestal na svoji 13. seji. Po predlogu dnevnega reda so svetniki od občinske uprave prejeli v obravnavo gradivo za 14 točk. Seja. ki sta jo vodila župan Tone Smolnikar, in podžupan Anton Hočevarje trajata pet ur, udeležilo pa se je je 26 svetnikov.
Najprej so na predlog župana dopolnili na prejšnji siji sprejeti odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili Občinska uprava je namreč po sprejetju odloku ugotovila, da so v odlok zapisali previsoke kazni za liste, ki puščajo svoje odslužene konjičke v naravnem okolju. Spremenjeni zakon o prekrških, kije bil sprejel v času sprejemanja odloka, določa nižje kazni od tistih, ki so jih zadnjič spre jeli v občinskem odloku. Tako ho po novem moral posameznik-lastnik zapuščenega vozila plačali 60.000 SIT, pravna oseba pa 200.00t) SIT kazni. Kazen 50.000 SIT pa bo plačal tudi odstranjevalec vozila, ki pri odvazanju takih vozil ne ho spoštoval določil odloka.
V drugi obravnavi so svetniki pretresli in sprejeli dva predloga odloka in sicer predlog odloka o oglaševanju v občini Kamnik in odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik.
Odlok o oglaševanju določa vrste reklamnih objektov, od velikih panojev do reklamnih vitrin, njihovo na/večjo površino, postavljanje reklamnih objektov in dejavnost oglaševanja, vsebuje pu tudi pogoje za postavitev reklamnih objektov in izdajanje dovoljenj
Nadaljevanje na 3. strani
Osnovna šola Marije Vere odprla svoja vrata
Kdo je bila Marija Vera
Za letošnji dan odprtih vrat, 12. in 13. maja, drugi po vrsti, so si učitelji in učenci dupliške osnovne Sole zadali nalogo podrobneje raziskati življenje in delo velike slovenske igralke Marije Vere, kamniške rojakinje.
Ob tej priložnosti so predstavili obširno zastavljen projekt »Kdo je bila Marija Vera,« ki ga je vodila Vesna Maligoj, pomočnica ravnateljice. Izdali so posebno brošuro o Mariji Veri, pripravili razstavo njenih fotografij in upodobitev, ki so jih izdelali člani likovnega krožka z mentorjem Borisom Bratu-žem ter kipa Marije Vere, delo kiparji! Miha Kača.
Osrednji del dvodnevnega programa odprtih vrat šole je bila petkova kulturna prireditev, ki pa se jc kljub velikemu številu poslanih vabil, žal, ni udeležilo veliko obiskovalcev. Škoda, saj so se mentorji in učenci res potrudili, da bi čimbolje predstavili veliko slovensko umetnico, katere ime solit nosi od leta 1982.
Potem, ko jc ravnateljica šole Violeta Vodlan, pozdravila udeležence in goste, med katerimi je bil tudi znani slovenski gledališki in filmski igralec IX-mclcr. Bi tenc, so učenci iz dramskega krožka pod vodstvom mentorice Jane Bratu/ v daljšem recitalu ob glasbeni spremljavi učencev, ki
" ^ Naslednja številka izide v četrtek, S. junija. Članke oddajte najpozneje do srede, 31. maja, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 6. junija.
obiskujejo kamniško glasbeno šolo, spregovorili o Mariji Veri in o njeni zanimivi življenjski poti od rojstnega Kamnika, prek tržaškega Krasa, Gorice, Dunaja, kjer je začela svojo igralsko pot in največjih evropskih odrov Zuricha, Mannheima, Berlina, Gdanska, H;isl;i...
V recital so vpletli tudi zvočni zapis igralkine recitacije magistrali Prešernovega sonetnega venca. Ta spomin na njen demonski glas je še posebej ganil Dcmetra Bitenca,
kasneje je obudil svoj spomin na sodelovanje z umetnico, ki je v stilu velike eropske igralke upodobila nepozabno Hedo Gabler, Ivano Orleansko, Ifigenijo, Lady Macbet in tudi demonično Vrzo v Levstik-Kreftovem Tugomerju. »Bila je naturalistična igralka, ne patetična, saj jc v slovenski teater prinesla ibsna,« je med drugim dejal Bitenc, ki je pri Mariji Veri opravil avdicijo za sprejem v ljubljansko Drano
Nadaljevanje na H. strani
Učenci v raziskovalnem krožku so s pomočjo mentorice Nataše l*narčič preučevali pajke. P-S.
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure:
j       [IT ni? S CT različne vezave, PFPi# Vm plastificiranie
(na ŠCRM v Kamniku)
barvno fotokopiranje
WZ ANTONA MEDVEDA KAMNIK, NOVI TRG 26 B
OBVESTILO STARŠEM! Vrtci v občini Kamnik so v celodnevnem programu prepolni. Še vedno imamo nekaj prostih mest v poldnevnem programu v enoti Pedenjped na Jakopičevi 27 in v poldnevnem programu v enoti Mumčki, Trg padlih borcev 2. Poslovni čas v enoti Pedenjped je za
> 1. oddelek od 8.30 do 12.30 in
> 2. oddelek od 12.30 do 16.30,
> v enoti Mumčki pa od 8. do 12. ure.
V vse tri oddelke vključujemo otroke, stare od treh do sedmih let
Vabimo vse starše, ki želijo svoje otroke vključiti v poldnevne programe, da se osebno oglasijo na UPRAVI WZ, NOVI TRG 26 B ali pokličejo po tel. 830-33-30, kjer bodo dobili podrobnejše informacije o vpisu.
S SPORTOM PROTI DROGI
Akcija »Veter v laseh, s športom proti drogi« je vseslovenska družbena akcija, ki mlade opozarja, vzpodbuja in ponuja drugačen pogled na življenje - aktivea prijazea vesel, sproščen, dinamičen.
Akcija »Veter v laseh, s šprotnm proti drogi« bo v Kamniku potekala v soboto, 3. junija, od 9. ure naprej na športnih igriščih pri OŠ Toma Brejca (rolanje) in v telovadnicah OS Toma Brejca nekdanjega zdravstvenega doma (odbojka).
Vsebina akcije:
- tekmovalna dejavnost v odbojki in rolanju (paralelni slalom)
- spremljajoča dejavnost: risanje na asfalt, postavitev likovne razstave na temo »boj proti drogi«, postavitev stojnice za zdravje, poslikava telesa, tekma v cestnem hokeju, predstavitev taborniške dejavnosti in Študentskega kluba Kamnik-
Pravila za tekmovalno dejavnost:
♦ODBOJKA (v telovadnici ZD in OŠ T. Brejca)
Sistem tekmovanja bo določen pred tekmovanjem glede na število prijavljenih ekip. Vsak tekmovalec-ka tekmuje na lastno odgovornost!
Kategorije:
- do 15 let in nad 15 let
(mlajši igralci oz. igralke lahko nastopijo v konkurenci starejših; starejši pa nc smejo v konkurenci mlajših)
- ekipo sestavljajo 4 igralci: dva moška predstavnika in dve ženski predstavnici in dve rezervi,
- na igrišču morata v vsakem trenutku biti najmanj dve igralki,
♦ROLANJE - paralelni slalom
Tekmovalni poligon bo pripravljen na rokometnem igrišču pri OŠ T. Brejca. Tekmuje se v naslednjih kategorijah:
- dekleta do 15 let,
- fantje do 15 let,
- dekleta nad 15 let,
- fantje nad 15 let
Tekmovalni pari bodo izžrebani pol ure pred začetkom tekmovanja. Sistem tekmovanja bo določen pred tekmovanjem glede na število prijavljenih tekmovalcev.
Vsak tekmovalec-ka tekmuje na lastno odgovornost!
Rok prijav za tekmovanja: sobota, 3. junija od 9. do 10. ure na kraju akcije; poznejših prijav se ne upošteva. Pričetek tekmovanja bo takoj po žrebanju (predvidoma ob 10.30).
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
■
«dk
GLAVNI TRG 23, KAMNIK
TEL: 061/8391-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 817-556
Petek. 26. maia. ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik
LETNI KONCERT moškega pevskega zbora DKD SOLIDARNOST. Kamnik
Zborovodja: Sebastjan Vrtiovnik. Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Četrtek. 1, iuniia. ob 19, Mri
Galerija Veronika, Kamnik
KLAVIRSKI VEČER: Gregor in Anja Zabavnik
Nastop učencev Glasbene šole Kamnik z oddelka prof. Martine Goiob-Bohte. Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Četrtek. 1, iuniia. ob 20.30
Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik
MEMENT0TE V1RORUM (Spominjajmo se mož)
Stilni koncert Prvega slovenskega pevskega društva Lira, Kamnik
Zborovodja: Marjan Ribič. Vstopnina 500 STT
PvteK. 2. Kiniia. ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik Darinka Slanovec: IGRAČNICA
Recital pesmi, ki jih bodo ob avtorici interpretirali še igralci Štefka Drote. Zvone Hribar in Eva Škoftč-Maurer Vstop s prostovoljnimi prispevki. Sobota. 3. iuniia. ob 20. uri Župnijska cerkev na Šutni, Kamnik KONCERT MARIJINIH PESMI
Izvaja: Mešani pevski zbor Cantemos, Kamnik, orgle: Sebastjan Vrnovnik Vstop s prostovoljnimi prispevki!
so
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tet.: 812-597
Pravliićne ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 29. 5., ob 18. uri: IGRALNA URA S KNJIGO Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalie v Matični knjižnici Kamnik
Vsako sredo od 10. do 11. ure v dvorani knjižnice. Vodi Helena Sterie. Pravljične ure v šmarci
Vsak drugi četrtek ob 18. uri v kulturnem domu Smarca Vodi Mateja Zibelnik. Ustvarjalne delavnice za otroke - VILA ČIRA ČARA
Vsako sredo od 17. do 19.urevdvoranitaijižnic«.VodiRosana Premk.
so
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317-647, 8317-662
Galerija MIha Males
Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar.
Odprto od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure
sgfcgta. 27. maja, ob 20, uri
Dvorišče gradu Za priče
Koncert ročk skupine NEME PRIČE. Vstopnine ni!
to
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 812-062, 041/545-580
OGLED HIŠE S ČRNO KUHINJO
Odprto: sobota in nedelja: od 14 do 18 ure Za večje skupine je možen predhoden dogovor. Nedelja. 28. maia. ob 15. uri
Otvoritev razstave SLIKE NA STEKLU
Razstavljata: Irena in Ivan Jurjevič
to
MLADINSKI CENTER
Glavni trg 23, Kamnik, tel.. 81S-477,041/957-609
Sobota. 3. iuniia. ob 10. uri
»VETER V LASEH, S ŠPORTOM PROTI DROGI«
Odbojka - telovadnica ZD
Rolkanje - zunanje igrišče Toma Brejca
DRUGE PRIREDITVE
AMD KAMNIK, Trg svobode 6, Kamnik, tel.: 8391-320
4. Spominska vožnja MOTORJEV VETERANOV KAMNIK 2000
Start na Glavnem trgu, spretnostna vožnja - železniška postaja, cilj pri gostilni Goručan (ob kamniški obvoznici)
Iz premoženjske bilance občine Kamnik
Za deset milijard občinskega premoženja
(Ibčinski svetniki so za sejo občinskega sveta prejeli tudi poro čilo župana Toneta Smolnikarja in občinske uprave o slanju premoženja kamniške občine na dan M. 12. 1999. Poročilo vsebuje tudi premoženjske bilance vseh 22 krajevnih skupnosti v občini Kamnik.
Po veljavni zakonodaji mora občina vsako leto sestaviti premoženjsko bilanco in jo predložiti ministrstvu za finance, občinski svet j>a z bilanco seznaniti.
Pomembna je ugotovitev, da zaradi lega, ker delitvena bilanca med kamniško in novo komendsko občino še ni bila narejena, bilanca občine Kamnik vsebuje ludi del premoženja občine Komenda.
Po j)oadtkih bilance je premoženje občine Kamnik vredno jm-bližno 10,4 milijarde SIT, od tega odpade 4% na premoženje, s katerim gospodarijo krajevne skupnosti. Konec lanskega leta je sedanja vrednost premoženja kar za 27% višja kot leto poprej, jned-vsem zaradi premoženja, ki so ga v proračunskih knjigah na novo evidentirali. Pri tem pa je treba dodati, da se je vrednost premoženja, kiga upravljajo krajevne skupnosti, znižalaza22%, ker so bile s 1.1. 1999 krajevne skupnosti Moste, Križ in Komenda ukinjene, njihovo premoženje pa je prešlo na občino Komenda.
Prek polovice premoženja občine (55,6%) predstavljajo nepremičnine. To so zemljišča, stanovanja in drugi objekti. Približno 27% vrednosti predstavljajo sredstva, ki so bila dana v upravljanje javnim zavodom (šolam, knjižnici, zdravstvenemu domu itd.), dobro desetino pa znašajo vrednosti dolgoročnih kajntal-skih naložb.
Med občinskimi nepremičninami, ki so skupaj ocenjene na i^okrog 5,5 milijarde SIT, so na prvem mestu zemljišča s približno
1,5 milijarde SIT, sledijo jim investicijska vlaganja v letih 7995 do 1999, katerih vrednost znaša 1,6 milijarde Sit, infrastrukturni objekti za 1,4 milijarde SIT itd.
Vbilanci so tudi zanimivi podatki o sedanji vrednosti jmsamez-nih objektov. Tako je sedanja vrednost kulturne dvorane (zaokro ženo) 161 milijonov SIT. občinska zgradba je vredna le 5 milijo nov SIT, gostišče Šimnovec 4 5 milijonov STT, gostišče Zeleni rob 3,6 milijona SIT, obe koči na Veliki j>lanini 3,7 milijona SIT itd.
Ob sestavi bilance je imela občina Kamnik 18poslovnih j>ros-torov in 157 stanovanj, ki j>a še niso razdeljena med občino Kamnik in občino Komenda.
Naj dodamo še f)odalek, da so terjatve za sredstva, ki so dana t: uf>ravljanje javnim zavodom, vredne približno 2,74 milijarde SIT in da so dolgoročne kapitalske naložbe v premoženjski bilanci danes vredne 1,3 milijarde SIT. Največji delež teh naložb predstavlja C.istilna naj/rava Domžale-Kamnik (699 milijonov SIT), sledi kajntal v Komunalnem Jx>djetju Kamnik (369 mio), vlaganje v družbo Velika planina (127 mio) Ud. Iz naslova teh naložb je imela občina v lanskem letu ludi nekaj firihodkov, lako so di vidende od delnic v SKB banki znašale 93 5 tisočakov, udeležba na dobičku CČN Domžale Kamnik jta 801 tisočak.
Seveda pa v občinsko premoženjsko bilanco sodijo tudi najeta posojila. Občina je leta 1997 najela pri Ekološko razvojnem skladu RS dve posojili za izgradnjo kanalizacije v Podgorju (konec leta 1999je obveznost znašala 14,9 milijona SIT) in za izgradnjo kanalizacije v Šmarci (15,3 milijona STT).
Med krajevnimi skupnostmi z največjo sedanjo vrednostjo nepremičnin je na čelu krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju (56 milijonov SIT), sledijo ji KS Srednja vas (43 milijonov SIT), Volčji potok (24 milijonov SIT), Šmarca (24 milijonov SIT), Podgorje (20 milijonov SIT), Tuhinj (19 milijonov SIT) itd. Samo z 1,5 milijona SIT vrednimi nepremičninami razpolaga KS Duplica kije po številu prebivalcev največja krajevna skupnost. Zanimivo je, da mestne krajevne skupnosti v Kamniku nimajo nobenih nepremičnin.
r. \
Mladi v prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik jc tudi v letošnjem šolskem letu organiziral medobčinsko tekmovanje z. naslovom Kaj veš o prometu za učenke in učence osnovnih šol občin Kamnik in Komenda Letošnjemu tekmovanju se je namreč od-
skem tekmovanju v svoji skupini dosegli najboljši uspeh. Pri ocenjevanju in sami izvedbi tekmovanja so sodelovali člani SPVCP Kamnik in Komenda, kamniški policisti in mentorji prometne vzgoje po osnovnih šolah. Tekmovanje sc je začelo s preizkusom teoretičnega
od tu levo v smeri Maistrovega mostu do Kamniške obvoznice, nato po kolesarski stezi do semafo-riziranega križišča s Šolsko ulico in preko nje po kolesarski stezi nazaj na cilj pri OŠ Toma Brejca
Na koncu so mladi in zagrizeni tekmovalci pokazali svoje spretnosti še pri vožnji na poligonu ter nestrpno pričakovali rezultate.
Najboljši posamezniki so prejeli priznanja in medalje. V skupini 5. in 6. razred so to bili: prvi Miha Ravnikar iz OŠ Toma Brejca, drugi Samo Kališnik in tretji Matej Vrtačič, oba iz OŠ Frana Albrehta.
V skupini 7. in 8. razred je največ teoretičnega in praktičnega znanja pokazal Domen Berlic iz OŠ Šmartno v Tuhinju, ki se bo s pomočjo mentorice Marjane Jeras
pripravljal na državno tekmovanje, ki bo konec meseca v Ljubljani. Drugo mesto je pripadlo Mariju Bjelicu in tretje Roku Pctaču, oba sta učenca OŠ Toma Brejca
Med ekipami je bila med petimi in šestimi razredi najboljša ekipa OŠ Frana Albrehta, sledita ji OŠ Šmartno in OŠ Toma Brejca Med ekipami sedmih in osmih razredov pa sc jc najbolje izkazala ekipa OŠ Toma Brejca, za njo pa OŠ Šmartno in OS Komcnda-Moste. Najboljše ekipe so bile prav tako nagrajene - s priznanjem in pokalom.
Upamo, da bo pridobljeno znanje o pravilnem ravnanju v prometu vsem mladim dobrodošlo in ga bodo prenašali tudi na sošolce, prijatelje, starše in širšo okolico.
SAŠA MEJAČ
Najboljše sta s priznanji, medaljami in pokati razveselila direktorja občinskih uprav Kamnik in Komenda, Ivan Pristovnik in Slavko Poglajen. Na fotografiji je s priznanjem in medaljo najboljši tekmovalec Domen Berlic z osnovne šole Šmartno, ki bo svoje znanje pokazal tudi na državnem tekmovanju.
Kar nekaj spretnosti je bilo potrebne za vožnjo med stožcu
zval tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Komenda, tako da so se tekmovanja, ki je preraslo v medobčinsko, udeležili tudi komendski osnovnošolci Pred osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku se je v četrtek, 18. maja, zbralo kar lepo število osnovnošolcev od petega do osmega razreda iz najrazličnejših koncev kamniške in komendske občine, ki so želeli preizkusiti svoje teoretično in praktično znanje o prometu. Pomerili so se v dveh skupinah - 5. in 6. razredi v tretji skupini, 7. in 8. razredi pa v četrti skupini. Tekmovanje in prav tako ocenjevanje je potekalo posamično in ekipno. V vsaki ekipi so lahko tekmovali štirje tekmovalci, ki so na šol-
foto: Ivo Kokalj
znanja o prometu V šolski uri so osnovnošolci poskušali pokazati kar največ znanja, ki so si ga nabrali ob pomoči svojih mentorjev prometne vzgoje.
Zaradi nepredvidljivega vremena so se takoj zatem podali na vožnjo po prometnih površinah. Pot jih je peljala od osnovne šole Toma Brejca, po kolesarski stezi do podhoda Šolske ulice, na Usnjarsko cesto, levo po Ulici Josipa Močnika, desno na Parmovo ulico do Trga svobode in naprej po Jap-Ijevi ulici do Glavnega trga, desno po Glavnem trgu do križišča z Maistrovo ulico, od tu naprej do sodišča, desno na Tomšičevo ulico in po njej do tržnice na Tomšičevi ulici s križiščem Maistrove ulice.
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Kdaj plin v Nevljah
Svetnik Janez Leskovec pravi, da občani KS Nevelj sprašujejo, če bo zemeljski plin napeljan tudi na območje vasi NevVje, Vrh-polje in Soteska in kdaj se bo to zgodilo.
V odgovoru občinske uprave je med drugim rečeno, da je z odlokom o lokacijskem načrtu za plinifikacijo, ki ga jc občinska skupščina sprejela leta 1994, opredeljena možna širitev območja izven meja, ki so bile določene v študiji Energetski koncept občine Kamnik. Torej je tako podana pravnoformalna prostorska osnova za možnost pridobitve potrebnih dovoljenj.
Občinska uprava se s koncesionarjem dogovarja glede izvedbe predhodnih marketinških raziskav, s katerimi bodo ugotovili ekonomsko upravičenost izvedbe plinifikacije na tem območju.
Kdaj sanacija brezin pri Štancer ju v Motnilcu?
Marjeta Humar je vprašala, kdaj bo izvedena ustrezna sanacija v Motniku pri hiši družine Štancer. Novembrsko neurje leta 1998 je namreč povzročilo veliko škodo, občina pa se kljub obljubam župana doslej ni vključila v sanacijo, čeprav so bili stroji v neposredni bližini. Odnesene brežine so povzročile tudi pokanje hiše in spodkopanje nosilnega stebra gospodarskega poslopja
Pri tem Marjeta Humar še dodaja, da jc treba vse prizadete V nesrečah enakopravno obravnavati.
Občinska uprava odgovarja, da so bili ob lanskih in predlanskih neurjih v Motniku poškodovani skoraj vsi stanovanjski in gospodarski objekti. Komisija občinske uprave je evidentirala tudi škodo na objektih družine Štancer. Evidenca vseh škod je bila posredovana Ministrstvu za okolje in prostor. V tem primeru gre za sanacijo hudourniškega vodotoka, ki je v izključni pristojnosti tega ministrstva oziroma celjske izpostave Uprave RS za varstvo narave. Ker je upravljaIcc vodotoka seznanjen s potrebno sanacijo, občinska uprava pričakuje, da bo v okviru razpoložljivih sredstev tudi začel s sanacijo. F. S.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere sc na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), td7Tax: 83-91-311,041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50I40-6TJ1-281496. Ncnaročenth člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TCR dxl. Ljubljana
KamniSki OBČAN
IZ URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA
25. maja 2000 3
Prostorski akti konec letošnjega leta?
Nadaljevanje s 1. strani
Svetniška skupina SKD je k predlogu odloka posredovala nekaj amandmajev, kijih je občinska uprava povzela v svojih amandmajih, razen amandmaja, po katerem reklamnih objektov izrecno ne bi bilo dovoljeno postavljati na spomeniško zaščitenih objektih in območjih. Predlaganj je namreč menil, da zadostuje določba odloka, po kateri je treba v takih primerih pridobiti soglasje spomeniško varstvene službe.
Pri pripravi predloga odloka o komunalnih taksah je predlagatelj v celoti in delno upošteval nekatere predloge, ki io jih dali svetniki in delovna telesa v prvi obravnavi. Tako je zmanjšal taksno obveznost za uporabo javnega pločnika ob adaptacijah Poslovnih in stanovanjskih prostorov. Prenova objektov v starem mestnem jedru pa ho prvih deset dni povsem oproščena plačila takse. Delno je bil upoštevan tudi predlog oprostitve takse humanitarnih organizacij, zavodov tn društev, kadar je obisk njihovih prireditev brezplačen. Oproščena bo tudi namestitev ene reklamne tabele oz. napisa.
Svetniki so pritrdili amandmaju svetnikov SDS, po katerem lahko lupan v izjemnih primerih, ko gre za širši družbeni interes ter pospeševanje Podjetništva in turizma, zavezanca oprosti ali pa mu zniža komunalno takso. Naj še dodamo, da so po odloku oproščene plačevanja komunalnih taks krajevne skupnosti in občina Kamnik.
Takse bodo plačevali lastniki oz. najemniki igralnih avtomatov, uporniki javnega pločnika pred poslovnimi prostori, uporabniki trgov za razstave in zabavne prireditve, za gospodarske namene, lastniki reklamnih objektov in izvajalci reklamnih sporočil po stabilnih ali mobilnih ozvočenjih. Tarifa komunalnih taks je določena s številom točk, ki denimo za biljard znaša 300 točk letno, za igralni avtomat 4(XX) točk, za reklamne napise do vključno I m2 površine 1000 tiivk letno, za plakate do pol tn2. I točka dnevno itd.
Vrednost točke, ki jo občinski svet lahko spreminja, znaša 10 SIT.
Z' Volitve in imenovanja
Občinski svet je za predstavnike ustanovitelja v svetu Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik ponovno imenoval Franca Orešnikain dr. med. Julijami Šuštar, za predstavnika občine v svetu VVZ Antona Medveda pa Klavdijo Vesel in Tadejo Lesko-vec.
Občinski svet je tudi soglašal, da svet Zdravstvenega doma dr. Julija Poka za direktorja zavoda ponovno imenuje Vladimirja Breznika, dr. med. Na predlog komisije za volitve in imenovanja so svetniki na seji to točko razširili. V svel Mestne lekarne Kamnik so imenovali Franca Orešnika, dali soglasje k imenovanju Darke Skalar za ravnateljico Glasbene šole Kamnik ter soglasje k imenovanju Marije Rems za direktorico Doma \starejših občanov Kamnik. J
Pri obravnavi premoženjske bilance občine na dan 31. 12. 1999 (o njej pišemo v posebnem povzetku) je Alojz Kolar, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, pojasnil, daje pri navajanju dolgoročnih kapitalskih naložb v gradivu nastala napaka, ker je 369 milijonov SIT izkazanih kot družbeni kapital občine v KPK, d.d., Kamnik. Gre namreč za naložbo takratnega komunalnega podjetja Kamnik, ki se še vedno vodi v poslovnih knjigah in je ni mogoče kar tako izbrisati, je dejal Kolar. Dejal je tudi, da večina premoženja občini ne prinaša nobenega prihodka.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik nadzornega odbora občine Kamnik Jože Tomelj, ki je obrazložil mnenje nadzornega odbora k premoženjski bilanci. Poudaril je, da gre predvsem za priporočila, ki naj prispevajo k še gospodarnejšem ravnanju z občinskim premoženjem. Pri tem je opozoril na premajhno uravnoteženost gradiva glede vrednotenja premoženja in na potrebno specifikacijo večjih postavk. Po njegovem mnenju
<§DEDNJEVEcŠKI DNEVI V KAMNIKU PETEK in SOBOTA, 9. in 10. junija
PETEK, 9. junija Mestni KKcar s spremstvom vabi na prireditve
l?vajalci: člani Mestne godbe Kamnih, KD Priden moj*ic TRQ SVOBODE. Ob 21. Uri ,„ ■ ,
Skupina izvajalcev stare glasbe - TRUTAMORA SLOVENICA
Izvajalci: dr. Mira Omerjel-Terlep, Matija Terlep, Mojka Žagar
&OBOTA, 10. junija TRG SVOBODE, od 10. do 20. Utt
&«>jng7Anton Tone Smolnikar naznanja začetek srednjeveške tržnice.
Srednjeveški konjeniki in oprode vabijo na prireditev. Izvajalci: Rekreacijsko konjeniški center BREZOVICA SREDNJEVEŠKA TRŽNICA S reEDSTAVTTvUO DOMAČIH OBRTI
(kovač, tesarskodlar, krojač, čevljar, pletar, predice, kovec denarja, lončar, izdelovalec papirja...) l?vajalci: KD Tuhinj - etnografska sekcija
ŽIVILSKA TRŽNICA , ;   . .
(moka, jajca, drobno pecivo, medičarski izdelki, žganje...) izvajalci: Društvo podeželskih Jena i? Tuhinjske doline POTUJOČI GLUMAČl IN GLASBENIKI od 10. dO 20. Utt (ROMEO IN JULIJA, SEN KRESNE NOČI. BENEŠKI TM0VEC, DOBER KONEC VSE POVRNE, TRUBADURJA Z LUTNJO IN FLAVTO) „ .. .
Izvajalci: KD Tuhinj, pod strokovnim vodstvom Zvoneta Hribarja, Jo^e Voznv. Jerneja Jambrek-Varga, Marko in Helena Angelski HlSASTRAHOVodlO.do2l.30 ' „
(pravljična instalacija v zapuščenem rovu pod Malim gradom) Izvajalec: KD Priden mo?ic ČAROVNIK ob 20.30 (cestna predstava o iskanju sreče) Izvajalec: KD Priden mojfic VZNOŽJE MAJJiGAGJRMU^oAJAJl^M PROGRAMZA OTROKE
srednjeveške delavnice in igrice s srednjeveškimi rekviziti, pravljičarka pripoveduje...
lutkovna predstava REŠIMO PRINCESO (ob 11. in 17. un)
Izvajalca: Boris Kononenko, Helena Sterle ZAKLJUČNA PREDSTAVA KAČJI SlNj.ob2J.Jfl
(nadaljevanje legende o grojici Veroniki na pobočju Ma W*du)
Prizorišče: TRG SVOBODE, PO ULICI MIMO KAVARNE VERONIKA
NA POBOČJE MALEGA GRADU
Izvajalec: KD Priden mojic Celodnevna vstopnina: 500,00 SIT Otroci do 15 let brezplačno.
VUUDNO VADULNI 0BČlNA ****** i
bi morđli člani svetov kot predstavniki občine v javnih zavodih bolj aktivno sodelovati pri usmerjanju gospodarjenja z občinskim premoženjem v teh zavodih. Temu je pritrdila tudi Marjeta Humar, kije še dodala, da bi bilo treba razčlenili tisti del premoženja, kije tržno zanimiv in oceniti njegovo donosnost. V bilanci bi bilo potrebno izkazali tudi tržno vrednost premoženja, ne le knjigovodsko. K temu je župan Smolnikar dodal, da s tem soglaša, vendar bi občina za geodetske izmere in ovrednotenje premoženja po sodnih cenilcih potrebovala pel občinskih proračunov. Ostali svetniki (Petek, Orešnik, Sekavčnik, Spruk, Grbec) so opozorili na probleme popolnejšega evidentiranja in vrednotenja premoženja krajevnih skupnosti in nekaterih športnih objektov občinskega pomena (športna dvorana).
Ker je z ustanovitvijo nove občine Komenda, tudi ta postala poleg občine Kamnik, soustanoviteljica javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, je občinski svet v prvi obravnavi razpravljal o predlogu odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik. Občina Komenda glede na število prebivalcev za investicije in vzdrževanje doma prispevala 14,33%, občina Kamnik pa 85,67% potrebnih sredstev.
Svetniki za adaptacijo OŠ
Šmartno, razširitev
OŠ Marije Vere prihodnje leto!
Občinski svet je na predlog župana sprejel tudi sklep o pričetku adaptacije mansarde v OŠ Šmartno v Tuhinju
za potrebe devetletnega programa. Z adaptacijo bo šola pridobila 646 m2 novih površin. Gradbena in obrtniška dela bodo predvidoma veljala okrog 63 milijonov Sil, ki jih bo, verjetno, morala zagotoviti občina Kamnik. Ministrstvo za šolstvo in šport namreč še ni izdelalo vrstnega reda na razpis prijavljenih investicij, po katerem bi država prispevala petino potrebnih sredstev. Kot je povedal župan Tone Smolnikar, je s podpisom delitvene bi-latlce med občino Kamnik in občino Komenda odpadla ovira za najetje morebitnega posojila. Po zadnjih razgovorih pa obstaja možnost, da bi šolsko ministrstvo zagotovilo za OŠ Šmartno 45 milijonov interventnih sredstev. Svetniki.so v razpravi podprli predlagani sklep o začetku adaptacije te šole, ker bi zaradi neurejene strehe nastala še večja škoda. Pri tem pa so nekateri med njimi, tudi odbor za družbene dejavnosti, izrazili zaskrbljenost glede pravočasnega nadaljevanja izvajanja investicijskega programa v šolstvu, zlasti glede nujno potrebne razširitve prostorov OŠ Marije Vere na Duplici. Pri tem pa je Marjeta Humar predlagala, naj občinski svet obravnava poročilo o škodi, kije nastala zaradi strokovno nepravilno zgrajene strehe na novi šoli v Šmarl-nem. Precej kritičnih pripomb so iz-
rekli tudi svetniki Demitrij Perčič, Franc Orešnik, Brane Golubovič, Anton Hočevar in Janez Stražar. Svetniki so ob soglasno sprejetem sklepu o začetku adaptacije OŠ Šmartno v Tuhinju sprejeli tudi: tri dodatne sklepe, ki jih je predlagal Brane Golubovič, da v prihodnjem letu občina nameni vsa sredstva, namenjena za investicije v šolstvu, za dograditev OŠ Marije Vere na Duplici. Tudi morebitna sredstva, pridobljena s tožbo v zadevi »streha na OŠ Šmartno*, naj se namenijo za investicije v šolstvo. Večina članov v gradbenih odborih na področju družbenih dejavnosti naj bodo strokovnjaki na področju gradbeništva.
Kot izhaja iz informacije o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenoplanske dokumentacije občine Kamnik, kljub dvema javnima razgrnitvama in nekaj mesečni javni obravnavi, občinski svetniki pred jesenjo še ne bodo obravnavali predloga odloka o spremembah prostorskega dela občinskih družbenih planov.
Glavna razloga za dolgotrajne priprave na spremembe občinskih aktov veliko število predlogov in pobud (kar 1127) in usklajevanja s posameznimi ministrstvi. Pri spreminjanju občinskih planov je treba upoštevati obvezna izhodišča, ki jih je Državni zbor sprejel februarja 1999 s spremembami družbenega plana RS. Za vsako pripombo oziroma predlog, ki posega v urbani in neurbani del prostora, mora lokalna skupnost pripraviti grafično in tekstovno gradivo.
Občina je doslej že pripravila osnutek prostorskih sestavin, njihovo javno razgrnitev in sprejela stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve. P, sdlog dopolnjenega planskega akta je že pripravljen in bo posredovan vsem subjektom, pristojnim za dajanje mnenj in soglasij. Šele po pridobitvi teh soglasij, bo občinski svet obravnaval predlog plana, ki ga ho nato občinska uprava poslala v potrditev vladi R Slovenije. Po zakonu mora vlada o tem aktu odločiti v 45-lih dneh. Potem bo lahko v naslednjih 30-tih dneh občinski svet z odlokom sprejel občinski prostorski plan. ( epravje v informaciji rečeno, da bo predlog odloka o spremembi planskih dokumentov možno sprejeti na jesenskem delu zasedanja občinskega sve\ ta, je bilo tudi v razpravi na seji občinskega sveta izraženih nekaj pomislekov, če se bo to zgodilo še letos.
Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, je v obrazložitvi dejal, da so občinske službe storile vse, kur je bilo v njihovih pristojnostih, da pa tak postopek narekuje zakonodaja in da imajo vse pripombe v obeh obravnavah enako težo. Igor Podbrež-nik je namreč dejal, da se pričakovanja ljudi po urejanju prostorskih pogojev oddaljujejo in menil, da nista bili potrebni dve javni razgrnitvi in dve obravnavi.
Podvomil je, če celotni postopek zaradi dolgotrajnosti sploh pravilno
Župana podpisala delitveno bilanco med občinama Kamnik in Komenda
Skupno premoženje razdeljeno
V četrtek, 18. maja, sta Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, in Tomaž Drolec, župan občine Komenda, na sedežu Občine Kamnik podpisala delitveno bilanco o razdelitvi premoženja med občino Kamnik in občino Komenda.
Kot smo že poročali, sta oba občinska sveta že pred časom sprejela sporazum o načinu razdelitve premoženja, konkretno razdelitev po sprejetih merilih pa sta prepustila obema županoma.
»Sprejem oziroma podpis delitvene bilance pomeni, da se sedaj lastništvo premoženja posamezne občine lahko začne urejati v zemljiški knjigi,« je po podpisu dokumenta dejal župan Tone Smolnikar, ki se je nedavno udeležil seje občinskega sveta občine Komenda, na kateri je svetnikom obrazložil dotedanje zaplete. Ker je nazadnje ostal kot edini problem še način uveljavitve 14,3% deleža občine Komenda na stavbi Kulturnega doma v Kamniku, je komendski občinski svet po pojasnilu župana Smolnikarja sprejel sklep, da se bo ta delež uveljavil oziroma upošteval pri priključitvi vodovodnega omrežja občine Komenda na kamniški vodovod. Znano je namreč, da kamniška občina sedaj gradi vzporedni glavni cevovod od zajetja Iver-je do Kamnika.
O razdelitvi premoženja bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Kamniškega ob-
na' Župana Tone Smolnikar in Tomaž Drolec sta si
F. S. P» podpisu delitvene bilance stisnila roki.
poteka in pristavil, da svetniki za to ne morejo prezveti odgovornosti. Da se postopek preveč vleče in ga je treba pospešiti, sta menila tudi Miro Petek, kije ob tem opozoril na gradnjo me-kinjske šole in Franc Orešnik, ki se je čudil, da svetniki na spremembe prostorskih aktov ne bodo mogli vplivati z amandmaji.
Divja odlagališča - krepiti osveščenost ljudi
V občini je bilo registriranih preko sto divjih odlagališč, ki so bila opredeljena kol nevarna ali so večja od 10 m2 in zahtevajo takojšnjo sanacijo, je občinska uprava zapisala v poročilo o sanaciji divjih odlagališč. Popis odlagališč odpadkov in predlogi sanacij odlagališč odpadkov, ki ga je po naročilu občine Kamnik leta 1992 izdelal OIKS, d.o.o., iz Domžal, delno služi kot osnova na vsakoletni načrt sanacije divjih odlagališč. Ena zmed uspešnih oblik sanacije so tudi vsakoletne spomladanske akcije čiščenja okolja, v katerih sodelujejo tudi krajevne skupnosti, šole, društva. Tako je bilo lani zbranih okrog 85 ton različnih odpadkov. Takšne akcije bodo potrebne ludi v prihodnje, saj kljub temu, da je na območju občine dvakrat letno urejen odvoz kosovnih odpadkov in enkrat letno odvoz posebnih gospodinjskih odpadkov, pa manjša nova odlagališča še vedno nastajajo.
Svetniki so menili, da bi bilo treba več storiti za to, da ne bi nastajala nova divja odlagališča (Marjeta Humor), da je treba več posod za ločeno zbiranje odpadkov (Miro Petek), da je treba nameniti večjo pozornost preventivi in ekološkemu osveščanju ljudi (Janez Strehovec, Janez Stražar).
Občinski svet je sklenil na predlog posameznih interesentov za zaokrožitev funkcionalnih zemljišč prodati nekaj manjših zemljišč in sicer dvoje zemljišč v izmeri 57 m2 in 24 m2 na Zgornjem Perovem ter z opustitvijo javnega dobra prodati zemljišče v izmeri 204 m2 za zaokrožitev Petrolove-ga zemljišča za gradnjo novega bencinskega servisa na Zgornejm Perovem.
Občinski svet ni dal soglasja za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorja Zdravstvenega doma dr. J mitju Poku v Kamniku. Javni zavod namreč 23% poslovnih prihodkov s svojimi storitvami ustvari na trgu, lani pa je ustvaril za 10,6 milijona SIT presežka prihodkov nad odhodki. V razpravi je bilo slišati mnenje, naj bi bili pri tem dohodku udeleženi vsi delavci zavoda. Odbor za družbene dejavnosti je dal pozitivno mnenje, nadzorni odbor pa je predlagal, naj se pri odločanju upošteva tudi poročilo NO o nadzoru Zdravstvenega doma dr. Julija Poka. Kljub pojasnilu župana, da gre za zakonsko utemeljen predlog, ki je bil že sprejet tudi za nekatere druge zavode, je zanj od 16 svetnikov glasovalo k 13 svetnikov.
Izmed 14 pisnih svetniških vprašanj in pobud je župan Tone Smolnikar na seji odgovoril na tri, med njimi naj omenimo v tem času dokaj odmevno vprašanje o selitvi zobne ambulante iz OŠ Frana Albrehta v zdravstveni dom. V OŠ Frana Albrehta pa bi prišla ortopedska ordinacija za učence vseh kamniških šol. Župan bo prihodnji teden sklical sestanek s predstavniki sveta staršev, kjer naj bi našli najbolj optimalno rešitev glede zobne ambulante.
FRANC SVETELJ
Vi sprašujete, župan odgovarja
K. J. iz okolice Kamnika zanima, ali občina res ne more ničesar storiti za izboljšanje kvalitete opravljanja storitev zbiranja in odvoza odpadkov?
Zbiranje in odvoz odpadkov je tematika, s katero se nenehno ukvarjamo, še zlasti intenzivno pa v zadnjih treh letih. Dejstvo je, da je Izvršni svet občine Kamnik pred slabim desetletjem sklenil večletno pogodbo s Puhlkusom za odvoz odpadkov, ki se izteče konec lega leta. Zato je Občina Kamnik že v letu 1997. v skladu z veljavnimi predpisi, razpisala javni natečaj za oddajo navedene gospodarske javne službe najugodnejšemu ponudniku. Med več ponudniki je bilo za koncesionarja znova izbrano podjetje Publi-cus, kije na podlagi predložene ponudbe imelo določene prednosti pred ostalimi konkurenti. Vendar z izbranim potencialnim koncesionarjem, kljub večkratnim pozivom in dogovarjanju, do sedaj nikakor ni bilo mogoče skkniti koncesijske pogodbe, saj omenjeni ponudnik in dosedanji izvajalec pogojuje sklenitev pogodbe pod bistveno spremenjenimi pogoji, kol jih je navedel ob razpisu, na osnovi katerega je bil izbran. Spremenjeni pogoji se nanašajo zlasti na občutno spremenjen cenik storitev. Poleg tega je ena od zahtev občine, kot jo sicer določa sprejeti odlok, da se z namenom varovanja okolja in gospodarnega ravnanja z odpadki ti zbirajo ločeno, pred odvozom na deponijo (zaenkrat se smeli vozijo na ljubljansko deponijo) pa se morajo zaradi gospodarnosti tudi kompresirati. Podatki o domnevnih količinah napeljanih odpadkov iz občine Kamnik namreč kažejo, da so se količine le-teh v zadnjih letih več kot podvojile, v kar je težko verjeli. Razlogi enormnega povečanja očitno tičijo nekje drugje. Deloma tudi v ugotovitvi, da se odpadki kljub izrecni zahtevi še vedno ne zbirajo ločeno, ne opravlja pa se niti njihovo stiskanje pred dokončnim odlaganjem.
Ker koncesijske pogodbe z izbranim ponudnikom kljub dobri volji občine nikakor ni bilo mogoče skleniti, na kakršnokoli izsiljevanje s strani izvajalca gospodarske službe pa občina ne more pristati, saj bi bilo to v nasprotju z interesi občanov in z Močili veljavne zakonodaje, čez dobrega pol leta pa se izteče veljavna pogodba z dosedanjim izvajalcem, je župan, kije odgovoren za nemoteno opravljanje tovrstne obvezne gospodarske javne službe, naložil občinski upravi, da nemudoma pripravi vse potrebno za ponovni javni razpis s podrobno opredelitvijo pogojev za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki ho izpolnjeval vse zahtevane pogoje in bo tudi brezpogojno opravljal ločeno zbiranje odpadkov ter z njimi ravnal tako, kot to določajo veljavni predpisi.
Pričakovatije torej, da bo postopek izbire končan v nekaj mesecih, s tem pa tudi vprašanje, ki se nanaša na kvaliteto storitev pri opravljanju predmetne gospodarske javne službe. Ob tem se je potrebno zavedati, da ravnanje z odpadki v prihodnje nikakor ne bo poceni. Koliko nas bodo kol občane stale tovrstne storitve, ni odvisno le od cenovno in po drugih kriterijih izbranega najugodnejšega ponudnika, temveč predvsem od nas samih, saj dokaj lahkomiselno "produciramo« vse več odpadkov. Zagotovo pa se bo moralu občina še kako angažirati glede zagotavljanja lokacije za odlaganje različnih vrst odpadkov. Nesporno gre za problem, ki ne zadeva zgolj občine Kamnik, tem več se z njim srečujejo skoraj vse slovenske občine. Ker se stroški priprave in ustreznega vzdrževanja deponije nenehno povečujejo, se bo, Žal, slednje posledično poznalo tudi v višini zneskov, izpisanih na položnicah.
Občina bo torej storila prav vse, da se ne bi pred domovi občanov naše občine kopičile gore odpadkov ter iz njih izvirajoče nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.
ANTON TONE SMOLNIKAN
lupan j
4 25. maja 2000
PO NAŠI OBČINI
Kamniški OBČAN
Cilj Rokovnjaškega pohoda je v Kamniku
Po dogovoru z županom Kamnika Tonetom Smolnikarjem, bo sprejem udeležencev 10. Rokovnjaškega pohoda v Kamniku na Glavnem trgu. Po-hodniki bodo prispeli v Kamnik v nedeljo, 28. maja, ob 8. uri zjutraj. Rokovnjaški pohod je ena najtežjih tur, saj traja skoraj 13 ur, v glavnem ponoči.
Kamničani ste povabljeni, da dostojno sprejmete pohodnike, župan Tone Smolnikar pa jim bo zaželel dobrodošlico.
STANE SIMŠIČ
Stavba nekdanjega kamniškega balinišča v novi preobleki
Že nekaj mesecev smo mimoidoči z zanimanjem opazovali prenovo objekta nasproti frančiškanskega samostana, kjer je nekoč domovalo znamenito kamniško kegljišče. V teh dneh je dobilo dokončno privlačno podobo. Investitor-družba CA Leasing Terra d. o. o. iz Ljubljane, katere lastnik je Bank Austria Creditanstalt Leasing z Dunaja, se je odločila za celovito prenovo in obnovo, tako da je objekt enakovreden novogradnji. V prostorih celotnega pritličja bo v bližnji prihodnosti podjetje dm-Dro-gerie markt odprlo svojo poslovalnico-drogerijo, v mansardi pa so štiri stanovanja, ki bodo prav gotovo zanimiva za tiste, ki želijo bivati v centru mesta, pa vendar odmaknjeni od hrupa, s pogledom na naravo in kamniške planine.
SAŠA MEJAČ
Predstave gledališke skupine Rudolfi tudi v Celovcu in Domžalah
Gledališka skupina ŠCRM Rudolfi je prejšnji mesec s predstavo Bej-be gostovala na dvojezični Trgovski akademiji v Celovcu. Vodstvo šole je z dijaki prisrčno'sprejelo gledališko skupino in njeno predstavo nagradilo z bučnim aplavzom. Rudolfi smo težko dočakali v torek, ko smo se z našo mentorico prof Marjo Kodra in prof. Marijo Gere odpeljali v Ce-lovec,-kamor so povabili našo gledališko skupino. Razburljivi dogodki so se začeli že pred šolo, ko smo v avtobus z velikim naporom naložili našo prtljago in ob tem blagrovali gospoda Golouha, da je izdelal »šank« natančno po merah avtobusnega prtljažnika. Glasno in v mislih smo se zahvaljevali našim kuharicam za slastno malico in se dobre volje odpeljali proti Celovcu. Ta nas je zapustila na slovenski carini, ker je Jan pozabil prijaviti eno izmed dveh Kitar. Vendar je šlo na avstrijski carini brez zapletov in dobre volje smo se pripeljali v Celovec, kjer nas je že čakala ravnateljica in nas prijazno povabila v šolo. Naši tehniki so hitro pripravili vse potrebno in predstava se je začela. Zelo smo se potrudili, kar pa ni bilo težko, saj se je publika primerno odzivala. Razveselil nas je bučni aplavz. Ker se večina profesorjev in dijakov ni razšla, je Simon zaig-
ral harmoniko, Tanja in Rok pa sta zapela nekaj ljudskih pesmi, ki sta jih prepevala na jesenskem literarnem večeru. Ta spontani nastop je v naših zamejcih vzbudil še večje navdušenje, v nas pa dober občutek, da smo jim prinesli delček njihove domovine. Po ogledu šole, dijaškega doma in športnih igrišč so nas odpeljali še na kratek potep po mestu. Ko smo se poslovili, smo si obljubili ponovno snidenje.
Predstava Bejbe sije tako prisvojila še novo publiko. Tako mimogrede - tudi Domžalčani so jo navdušeno sprejeli. Naj tole poročanje končam s povabilom vsem tistim, ki predstave še niste videli - V SOBOTO, 18. JUNIJA, OB 21. URI ZA KAVARNO VERONIKA PONOVNO REPRIZA. VABU ENI. ŠPELA RODE
Delo kriških gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Križ je društvo, kije kljub odcepitvi od kamniške občine, še vedno zelo delovno in dejavno. Lahko rečemo, da je zelo uspešno. Za nami je izobraževanje (za pridobitev stopnje gasilec), kije potekalo od 27. novembra lani pa do 19. februarja letos. Udeležilo se ga je kar 29 tečajnikov in prav vsi so pokazali dobro mero znanja in so tečaj opravili uspešno.
15. aprila je naše društvo sodelovalo tudi na gasilskem kvizu Mladi gasilec na OŠ Marije Vere na Duplici. Tekmovali smo z dvema skupinama (pionirji in pionirke). Program tekmovanja je zajemal praktični del (poznavanje gasilskega orodja, vezanje vozlov, metanje vrvi v krog in gašenje z gasilskim aparatom) in teoretični deli. Z uvrstitvijo obeh skupin smo zelo zadovoljni, saj enostavno naši mladi gasilci niso imeli konkurence. Bili so edini iz. komendske občine in so zato osvojili obe prvi mesti.
Prostovoljno gasilsko društvo Križ. se pripravlja tudi na praznovanje svoje 50-tetnice. Želeli bi pridobiti avtocisterno. Želje so velike, denarja pa malo. Zato že našo letošnjo vrtno veselico, ki bo v soboto, 13. junija ob 20. uri, usmerjamo v pridobitev sredstev za našo težko pričakovano avtocisterno. Na prireditvi bo igral ansambel PTUJSKIH 5 z gostjo NATALIJO VERBOTEN.
Z željo po čim večjem optimizmu, delavnostjo in sodelovanjem vam kličemo na pomoč!
KRIŠKI GASILCI
Redno zaposlimo finančnika-komercialista
Zahtevani pogoji:
- višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri,
- poznavanje okolja Windows,
- aktivno /nanje angleškega ali nemškega jezika
- vsaj dve leti delovnih izkušenj na področju financ in komerciale,
- mlajši moški od 25 do 40 let
Prošnje /. ustreznimi dokazili pošljite do 9. junija na naslov PAX, d.o.o., Glavni trg 16, Kamnik.
DA JE ZELENA DOLINA ŠE BOLJ ZELENA
Tudi v letošnjem letu se krajani osrednjega dela Tuhinjske doline niso izneverili vsakoletni tradiciji. V soboto, 14. aprila, so na območju krajevnih skupnosti Srednja vas, Sela in delno tudi v KS Vranja Peč pripravili očiščevalno akcijo. Akcije, ki sojo skupaj pripravili Krajevna skupnost Srednja vas, Sela, Lovsko društvo Sela (koordinator Tine Vegelj) in prebivalci Velike Lasne, se je (po točni statistiki) udeležilo 30 krajanov KS Srednja vas, 28 lovcev, 15 krajanov Lasne in 12 »civilistov« iz Sel. V primerjavi z lansko deževno akcijo, je bilo letos vreme lepše in tudi udeležba, posebno iz Sel, kar stoodstotno večja. Na celotnem območju, ob potokih Nevljica, Snoviščica, na Selah (ribiči so kljub vabilu in čiščenju njihovega gojitvenega potoka pokazali »figo«), ob cestah in gozdovih so nabrali kar 60 kubičnih metrov smeti. Po dogovoru z občino so očistili tudi nekaj divjih odlagališč, predvsem starih avtomobilov, kjer so jim na pomoč priskočili kmetje s traktorji. Začasne deponije pa so kar nekaj časa, kljub dogovoru z oddelkom občine Kamnik za okolje in prostor, čakale na odvoz pristojnih. Vsi, ki se zavedajo naravnih danosti prelepe Tuhinjske doline in so zanjo pripravljeni žrtvovati tudi soboto, so že lani priporočili vsem, naj odpadkov ne odlagajo kjerkoli, še posebej pa ne v potoke"? Teh odpadkov, ki jih potem Nevljica prinese navzdol, je bilo po pripovedovanju Bojana Tičarja, enega od koordinatorjev akcije, ki so jo vodili odbori po posameznih vaseh, letos precej manj. »Opažamo, da je smeti iz leta v leto manj. Da se krajani počasi pričenjajo zavedati prostora, v katerem živijo. Verjetno pa k čistejši naravi veliko prispeva tudi organiziran odvoz smeti. Želja vseh udeležencev je, da čistilna akcija sploh ne bi bila potrebna, ostal naj bi le pohod kot lep športni dan v čisti naravi in druženje na koncu akcije,« je mnenje ozaveščenih naravovarstvenikovpovzel Tičar. Tudi zaključek je bil tradicionalen. Aktiv kmečkih žena Tuhinjske doline je pod budnim očesom Tončke Zalaznik pripravil dobrote iz krušne peči, kruh in pecivo. Na pikniku po koncu šesturne akcije pa ni manjkal tudi lovski golaž in nekaj tekočih zadev, ki jih je »častila« KS Sela.
METOD MOČNIK
Zaključeno tekmovanje in turneja mladih violončelistov Alpe-Jadran
Rea Šribar odlična druga
Rdeči kriz in krvodajalstvo
Od 24. do 30. maja je potekalo v Gorici v Italiji mednarodno 18. tekmovanje mladih violinistov in 8. tekmovanje mladih violončelistov Alpe-Jadran »Alfredo e Vanda Marco-sig«. Z organizacijo tekmovanja je pričel profesor Marco-sig, po njegovi smrti pa nadaljevala žena Vanda. Vsi nekdanji tekmovalci se spominjajo njunega entuziazma ter osebnega odnosa in pozornosti, ki sta jo namenjala mladim glasbenikom. Njuno delo nadaljujejo štirje sinovi.
Tekmovanja se udeležujejo otroci, ki so se rodili, živijo ali študirajo v Italiji, Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Tekmujejo v štirih starostnih kategorijah, poleg prvim trem pa podeljujejo tudi nekaj dodatnih nagrad.
Slovenci smo se tudi letos odlično odrezali in skupno prejeli sedem nagrad.
V kategoriji B, od 11. do 14. leta, je enajstletna REA ŠRIBAR, ki obiskuje peti razred Osnovne šole Toma Brejca v Kamniku, prejela DRUGO NAGRADO.
Rea igra violino peto leto, prvi dve leti v Piranu, zadnja tri leta pa v Ljubljani na Srednji glasbeni šoli pri profesorju Sesku. Dve leti so starši njo in sestro Sarajo, kitaristko, vozili k pouku inštrumentov dvakrat tedensko iz Pirana v Ljubljano, letošnje šolsko leto pa so se preselili v Kamnik. Obe sestri imata status glasbenic, saj glasba v njunem življenju in vsakdanu zapolnjuje velik del, obe sla dosegli že veliko glasbenih uspehov.
Ni naključje, da ima veliko dežel področje pridobivanja krvi za potrebe zdravstva urejeno tako, da so krvodajalsko dejavnost z javnim pooblastilom, zakonom ali pogodbo prepustile nacionalnim društvom Rdečega križa.
Vse temeljne ideje Rdečega križa, njegovo humanitarno poslanstvo in krepitev solidarnosti so namenjene pomoči ljudem v stiski.
Zato je povsem naravno, da Rdeči križ kot univerzalna humanitarna organizacija s skoraj stoštiridesetletnim izročilom dobi pooblastila tudi za zagotavljanje zadostne količine krvi, tega nenadomestljivega zdravila.
Pa vendarle je tokratno tekmovanje nekaj posebnega. Je edino, ki se ne zaključi s podelitvijo nagrad. Organizator namreč organizira turnejo nagrajencev.
Letos je trajala od 2. do 6. maja. Turneja se je pričela v italijanski Gorici, nastopali pa so v Benetkah (Fondazione G. Cini, Sala dei cipresi), Novi Gorici (Kostanjevica, Mino-ritski samostan), Trevi.su (Audi-torium Scuola Media Resana), v Salz.burgu (Mozarteum, Wi-enner saal) in v Celovcu (Karntner Landeskonzervato-riumu). Turneje se je udeležila tudi Rea. Družila, potovala in nastopala je z mlajšimi in starejšimi glasbeniki. Prihajali so z raznih koncev sveta (Slovenija, Italija, Avstrija, Albanija, Bolgarija, Koreja in Kitajska), pa so se kljub temu sporazumevali, saj jih je družila glasba in med njimi je zraslo prijateljstvo. Po petih dneh so si bili edini, da so sicer malce utrujeni, bilo pa bi čudovito, da bi druženje še podaljšali.
Turneja je izredno zanimiva in enkratna izkušnja za vse udeležence, organizatorje in spremljevalce. Vsakodnevna potovanja, vaje in nastopi, kjer so povsod poželi izredna priznanja, trdna prijateljstva in povezanost - vse nam daje misliti, da bi se morali prizadevanjem in uspehom naših otrok pridružiti tudi Slovenci in vsaj delček njihovih uspehov prikazati tudi našemu občinstvu.
Upamo, da bo že turneja 2001 oplemenitena s kakšnim nastopom v Sloveniji več.
Na Slovenskem smo lahko ponosni, da se naši ljudje tako množično vpisujejo med krvodajalce ter da z darovano krvjo v celoti pokrijemo potrebe za uspešno delovanje slovenskega zdravstva.
Z Območno zvezo Rdečega križa Kamnik, jc v prvem tro-mesečju darovalo kri že 612 kr-vodajalk in krvodajalcev.
Spoštovane darovalke in darovalci krvi, dovolite, da se vam prisrčno zahvalimo za vašo plemenito dejanje. Vse zdrave ljudi nad 18 let že sedaj vabimo na drugi del krvodajalstva, ki bo v septembru v ponedeljek, 25. in torek, 26. septembra.
MARIJA ZAGORC
»k SM
Ponosni smo, daje med krvodajalci vedno več mladih. Njihov vzor so dijakinje in dijaki šolskega centra Rudolfa Maistra.
Foto: Iva Humar
Gasilska zveza Kamnik izvolila novega predsednika
Sredi aprila so se na rednem letnem, občnem zboru sestali člani Gasilske zveze Kamnik. Dnevni red je vseboval obsežna poročila o delu zveze. Pregledali so realizacijo lani zastavljenih nalog in si postavili zadolžitve za letošnje leto. Izpostavljeni SO bili nekateri finančni problemi, izvolili pa so tudi novega />redsednika.
Delegati so razrešili dosedanjega predsednika zveze Franca Resnika, ki je funkcijo predsednika uspešno opravljal kar osem let. Njegovo delo bo nadaljeval Anton Preles-nik iz Prostovoljnega gasilskega društva Nevlje. Potrjen je bil tudi kot delegat za Plenum. Ob tej priložnosti je g, Resnih povedal, da so razmere v gasilski zvezi })timerno urejene in da bo novi predsednik lahko nadaljeval zastavljeno delo ter morda prinesel tudi nekaj novosti v jmd razvoja zveze. Že pred volitvami je delegatom svetoval, naj izberejo kandidata, ki ima primerno gasilsko in splošno strokovno izobrazbo, kifmzna in občuti gasilski utrip zveze in društev, ki bo znal koordinirati ter pridobiti večja finančna sredstva iz občine.
V Gasilsko zvezo Kamnik je vključenih 13prostovoljnih gasilskih društev in 3 prostovoljna industrijska gasilska društva. V preteklem letuje bilo vanjo vključenih skupno 2040 Članov, od tega 211 pionirjev in pionirk, 314 mladincev in mladink, 1411 članov in članic ter 104 veteranov,
Poveljnik zveze Jože Oblak je na občnem, zboru predstavil kar obširno poročilo o delovanju v preteklem letu. Gasilci so veliko svojega časa, poleg reševanja in gašenja, namenili tudi izobraževanju gasilskega kadra, otrok in drugih f>re-bivalcev. Poleg evakuacij in jmkaznih vaj v kamniških vrtcih in šolah, je gasilske domove obiskalo veliko število otrok, kar 740. Pokazali so jim opremo in jim povedali marsikaj koristnega o požarni varnosti. Morda so s tem. pridobili tudi kakšnega mladega navdušenca, ki se bo čez nekaj let že izkazoval v gasilskih vrstah.
G. Oblak je med drugim opozoril na problematiko požarnega varstva v podjetjih, ki so zaradi finančnih stisk, stroške na tem področju zelo zmanjšala. Večina podjetij v požarno varovanje ne vlaga nobenih sredstev. Zaradi lega prihaja do požarov večjih razsežnosti, katerih gašenje je vedno bolj problematično in s finančne plati zelo drago. Po mnenju g. Oblaka se lahko zgodi, da bodo ob slabem financiranju in visokih stroških lahko gasilsko dejavnost opravljali le del leta, morda celo le nekaj mesecev. Denarja pa primanjkuje tudi za vzdrževanje gasilskih domov in opreme. Da je premalo sredstev namenjenih gasilstvu, je ugotovil tudi požarni inšpektor g. Tavčar.
V letošnjem letu bo zveza po statutu izvrševala njene splošne naloge. Organizirali bodo tekmovanja in se udeležili tudi državnega in mednarodnega, poskrbeli bodo za učinkovito izobraževanje, prisostvovali na vseh gasilskih prireditvah v občini in drugje in še kaj. Nalog jim prav gotovo ne bo zmanjkalo.
Občnega zbora seje udeležila tudi predstavnica Gasilske zveze Slovenije Marinka Cempre - Turk, kije pohvalila vsebinsko bogata jtoročila. Iz njih je, po njenem mnenju, razvidno dobro delovanje kamniške zveze.
Spregovorili so tudi predstavniki sosednjih društev (Domžale, Mengeš, Komenda, Lukovica, Lilija), ki si predvsem želijo še nadaljnje uspešno in aktivno sodelovanje s Kamnikom in />a novim predsednikom zveze.
NADA PAVŠIN
Kamniški OtJČAN
KULTURA
25. maja 2000 5
Kakšna je franšizna trgovina?
M. K. mi jc poslala naslednje vprašanje: »V reklami podjetja Vele iz Domžal, ki je prevzelo tudi kamniško Kočno, je bilo zapisano, da ima tudi franšizne trgovine. Za kakšne trgovine gre?«
Res jc, tako jc bilo v zadnjem času zapisano v reklamnem gradivu podjetja Vele. Od besed te družine franšizing, franšiza, franšizem se je pri nas doslej bolj splošno uporabljala samo franšiza kot zavarovalniški strokovni izraz. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to pogodbeno določen znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica odbije od izplačila. Slovar navaja dve vrsti franšiz: integralna franšiza je pogodbeno določen znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; odbitna franšiza pa pogodbeno določen znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila.
V reklami seveda ne gre za zavarovalništvo, ampak za drug pomen. V leksikonu Cankarjeve založbe Pravo jc geslo fran-chising, torej pisano po tuje, ne pa poslovenjeno. Navedenih in opisanih je več zvez s franehisingom: pogodba o franehisin-gu je pogodba, s katero se ena stranka dajalec Jranchisinga) zavezuje, da izvršuje periodične dobave in posamezne gospodarske storitve ter da prenese svoje znanje in izkušnje pri proizvodnji in poslovanju na drugo pogodbeno stranko (prejemnika jranchisinga), ta pa se zavezuje plačati nadomestilo in držati se pogodbenih obveznosti pri .svojem poslovanju. Gre za pogodbo o trajnejšem poslovnem sodelovanju, zlasti med velikimi podjetji kot dajalci in manjšimi trgovskimi in storitvenimi organizacijami kat prejemniki.
Na manjšo znanost franšize in franšizinga, ki v prejšnjem gospodarskem sistemu nista bila aktualna, kaže to, da sta navedena le v malokaterih slovarjih, sploh pa malokdaj pred letom 1990. V Nemško-slovenskcm poslovnem slovarju Ane Marije Muster - Čenčur sta navedena naslednja zgleda za besedo franšizing: njegova okrepčevalnica s palačinkami je bila tako uspešna, dajo je sklenil oddati na osnovi franšizinga, verigo okrepčevalnic s palačinkami vodi na osnovi franšizinga. Ko to preberemo, še zmeraj ne vemo, kaj so pravzaprav franšiza, franšizing in franšizna trgovina. Poslovni slovar P. H. Collina, ki ga je prevedla Majda Ažman - Bizovičar, daje več informacij. Franšiza je izključna pravica do uporabe zaščitenega imena in poslovnih metod. Razlaga je ponazorjena z zgledoma: kupil je tiskarsko franšizo in franšiza za prodajo hol dogov. Fraušizni sistem je razložen kot oblika licenčnega sodelovanja v blagovnem in storitvenem prometu: svojo verigo prodajaln sendvičev ima organizirano kot franšizni sistem: njegova prodajalna sendvičev je bila tako uspešna, da se je odločil uvesti franšizni sistem.
Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustrez-nicami geselskih besed, ki so ga leta 1999 izdali Pavel Apov-nik, Karlo Primožič in Aleksander Feri, pojasnjuje franšizo kol, sistem prodaje blaga ali storitev po enotnem konceptu marketinga: dajalec franšize nudi samostojnim podjetnikom koncept marketinga, izbiro blaga, kalkulacijo, prodajno propagando, dekoracije, šolanje sodelavcev ipd., jemalec franšize pa se zavele, da bo prodajal le franšizi zavezano blago, in to po ceni, ki jo določi dajaleofranšize. Prednost za dajalca franšize je možnost hitrega prodora na tržišče brez velikih naložb v graditev ali najem poslovnih prostorov, jemalec franšize pa participira pri inovativnosti in dobrem imenu dajalca franšize.
In če pustimo vso veliko znanost ob strani, potem moramo reči takole: za besedno družino franšiza nimamo ustreznega slovenskega izraza - le po pisavi so te besede približane slovenščini. Kaj pa pomeni, da ima ali da bo imel Vele franšizne trgovine? Upajmo, da praktično več stvari: trgovine bodo opremljene s pohištvom in označene z barvami trgovskega podjetja Vele, trgovine bodo bolje založene, cene pa nižje kot v nekdaj Kočninih ali zasebnih trgovinah, ki nimajo franšize.
MARJETA HUMAR
V spomin prof, jaru Dolarju
Samostan brez knjižnice je kakor orožarna brez orožja
V aprilu, mesecu, namenjenemu knjigam, jc minilo leto dni od smrti prof. Jara Dolarja, zaslužnega tudi za Kamnik in njegovo kulturnozgodovinsko podobo. Z zapisom se jc v eni od prejšnjih številk nanj spomnil dr. Niko Sadnikar. Orisal je njegovo vsestransko življenjsko pot in delovanje ter poudaril izjemno Dolarjcvo delo pri urejevanju knjižnice v frančiškanskem samostanu.
V poletnih mesecih leta 1993 sem prof. Dolarja med njegovim delom v samostanu obiskala tudi sama in med prijetnim kralmljanjem sva se pogovarjala o njegovem delu v frančiškanski knjižnici. Na podlagi tega srečanja jc nastal tudi članek, objavljen v Kamniškem občanu in sicer v zadnji julijski številki. Kot zelo izobražen človek, vešč tujih jezikov in različnih zgodovinskih pi-
jih je bilo tudi takšnih, ki v katalogu niso bile označene. Te sem moral pregledati in ugotoviti, v kateri razred od štirinajstih (vse knjige so mnoge generacije patrov razvrstili v štirinajst vsebinskih razredov in po tem ključu so tudi urejevali knjižnico, op. p.) sodijo. Najprej sem bil obupan, ker nisem vedel, kako se bom prebil do konca.« Tako je leta 1993 govoril o svojem delu.
Besede so skromne in mnogi si ne morejo predstavljati, da je opravljeno delo pomembno in veliko. Za takšno delo je potrebno polihistorsko znanje, predanost in predvsem ljubezen do knjig Pa ne samo to - prebiti se skozi kupe starih knjig z vseh mogočih področij, v različnih jezikih in pisavah je moč le z izjemno potrpežljivostjo
Knjižne dragocenosti v muzejskem delu Frančiškanskega samostana v Kamniku, kijih je uredil prof. Jaro Dolar.
sav, je urejeval zgodovinske samostanske knjižnice tudi drugod (Krško, Nazarje), ne samo v Kamniku. Zato je obiskovalcem, ki so si prišli ogledat kamniško frančiškansko knjižnico v prenovljenih prostorih, vedno rad citiral latinski rek, ki se po naše glasi: »Samostan brez knjž-nice je kakor orožarna brez orožja« V Kamniku je začel z delom leta 1991 in sicer s katalogom, v katerega so patri skozi dolga stoletja vpisovali svoje knjige. »Najprej sem pregledal in kopiral katalog kar storimo v vseh takih knjžnicah. To je pomembno zato, da vidimo, katere knjige so bile pri nas na voljo, saj smo bili Slovenci dolga leta nepismeni in pridigarji so bili tisti, ki so širili slovensko besedo. S pomočjo kataloga, v katerega so menihi vpisovali knjige, sem ugotovil, katere knjige so sc ohranile, ker se jih jc nekaj namreč izgubilo. Nekaj pa
Matična knjižnica Kamnik
Internet v knjižnici
in knjižnica na internetu
Informacijska doba je prinesla predvsem možnost dostopa do velike količine informacij, ki so zelo raznovrstne. To je pomembno vplivalo tudi na delo knjižnic. Poleg osnovne pismenosti, ki predstavlja sposobnost branja in pisanja ter uporabo tega pri svojem delu, postajajo vedno bo|j pomembne tudi računalniška, informacijska in digitalna pismenost. Digitalna pismenost izhaja iz vseh ostalih vrst pismenosti in se osredotoča na iskanje 'n uporabo gradiva na internetu.
Preprost dostop do informacij preko interneta jc velikokrat zgolj teorija. Zanj so namreč potrebna določena finančna sredstva, ustrezna oprema, pa tudi usposobljenost in izurjenost za učinkovito rabo digitalnih informacij.
V Matični knjižnici Kamnik vam nudimo dostop do interneta v čitalnici. Internet lahko uporabljajo v* člani in nečlani knjižnice vse dni v tednu v času delovanja čitalnice, razen sobote. Uporaba interneta je časovno omejena na 1 uro za največ dva uporabnika hkrati in sc plača 200 SIT na uro.
Za uporabo interneta sc jc potrebno pedhodno naročiti. V primeru, da je računalnik prost, se uporabnikom omogoči dostop do interneta takoj. Uporabnika vpišemo v knjigo uporabnikov interne-
ta. Ob pričeku dela na računalniku je potrebno knjižničarki pokazati člansko izkaznico ali osebni dokument. Lastne diskete niso dovoljene. Diskete lahko kupite v čitalnici. Zaračunavamo jih po veljavnem ceniku.
V primeru, da želite določeno gradivo shraniti oziroma natisniti, lahko naročite računalniške izpise pri knjižničarki v čitalnici. Izpisi so lahko barvni ali pa črnobeli, zaračunavamo pa jih po veljavnem ceniku.
Pretirana objestnost pri delu z računalnikom ima velikokrat neljube posledice, predvsem za knjižnico in tiste uporabnike, ki ne morejo uporabiti dostopa do interneta, zato ne dovolimo nalaganja lastnih programov in spreminjanja programske opreme. Uporabniki odgovarjajo za vse poškodbe, ki nastanejo po njihovi krivdi na ra-čurialniku in v programski opremi.
Digitalni viri na internetu so raznoliki, številni, nekateri od njih zastareli. Probleme pri iskanju informacij povzroča predvsem dejstvo, da so iskalna orodja in načini dostopov do informacij izredno raznovrstni, tako da sc iskanja ni mogoče preprosto naučiti. Učiti sc ga je treba zmeraj znova... Potrebe naših uporabnikov so zelo različne in tako se v knjižnici lahko naučite preproste uporabe splctnga
brskalnika, si dopisujete po elektronski pošti ali pa uporabite internet kot vir za referenčno in raziskovalno delo. Uporabniki, ki ne znajo uporabljati interneta, iskalnih orodij in ostalih programov, ki so z njimi povezani, se lahko predhodno naročijo za izobraževanje in jim omogočimo brezplačno pomoč pri uporabi.
V knjižnici imamo že kar lepo zbirko CD-romov različnih vsebin, namenjenih tako za otroke kot za odrasle. CD-rome si lahko izposodite na dom ali pa jih uporabljate v času, ko ga rezervirate za uporabo interneta.
Medtem, ko jc bil internet še nekaj časa nazaj zgolj orodje za računalniške profesionalce ali pa igrača za prosti čas, je danes postal del našega vsakdana. S pojavom elektronskih trgovin, elektronskega bančništva in uporabo elektronske pošte je virtualna resničnost postala naša realnost, ki jc spremenila tudi vlogo knjižnice kot informacijskega prostora. Ena od pomembnih nalog knjižnice je tako lastno digitalno opismenovanje kot tudi pomoč pri tovrstnem opismenovanju uporabnikov knjižnic. Poleg sposobnosti najdbe in uporabe digitalnih virov informacij pa je seveda vsekakor pomembno tudi vedenje, kdaj namesto teh uporabimo tiskane vire.
Knjižnico torej lahko uporabljate tudi ZA INTERNET ali pa PO INTERNETU... http:/www.kam.sik. i...
MAJA ŠINKOVEC RAJ H
in poznavanjem starih tiskov. Ob tem naj poudarim, da menihi v svoji knjižnici niso imeli le nabožnih knjig pač pa tudi tiske Z medicinskega, domoznanskega, zgodovinskega, alkimističnega ... področja V razstavnem delu knjžnice je okrog 3000 knjig, ki datirajo pred letom 1800. Prof. Dolar se je ravnal po katalogu iz leta 1760 in po njem je kar se da zvesto razvrščal knige. Prav leto 1799 je določil kot mejno leto, s katerim se knjižnica kot muzej zaključuje, kot je napisal v svojem prispevku v zborniku 500 let frančiškanov v Kamniku, vse mlajše pa so v drugem prostoru. Povedati je treba, da je v kamniški frančiškanski knjižnici veliko dragocenih knjig, saj se v njej nahaja veliko število inkunabul - pr-votiskov, ki so nastajali od 15. st. naprej. Prof Dolar je ugotovil, da sta dve izgubljeni, odkril pa jc dve, ki nista zabeleženi v registru Inkunabule v Sloveniji. Najznamenitejši knjigi v tej knjižnici sta zagotovo Dalmatinova Biblija in njegov Pcntatevh, ki sta posebnega pomena za Slovence. Na svetu je znanih le 54 primerov Dalmatinove Biblije, ki je prvi prevod svetega pisma v slovenski jezik. Še bolj re-
dek pa je Pentatevh ali Peteroknjiž-je, saj je odkritih le pet izvodov, od tega sta kar dva v Kamniku -eden pri frančiškanih, drugi pa v muzeju. V že omenjenem članku iz Kamniškega občana in tudi v Do-larjevem prispevku z naslovom Knjižnica Fračiškanskega samostana v Kamniku (500 let frančiškanov v Kamniku, Kamnik, Kulturni center Kamnik, 1993) pa so navedena tudi Dolarjeva opozorila na druge knjižne posebnosti v tej knijžnici. Med temi je prof. Dolar izpostavil dva rokopisa in sicer slovenski šolski katekizem Modesta Schreva iz leta 1819, ki ga je cenzura zavrnila, ker je med grehi navedel tudi gosposko, ki kmetom nalaga preveč tlake, in Diarium v nemščini Janeza Krstnika Skerpina iz leta 1740 o potovanju iz Ljubljane v španski Valladolid. Naletel je tudi na zanimive ročne vpise v knjige, med drugim tudi na zapis v slovenskem jeziku v glagolici. Prav to knjigo omenja v svoji zadnji knjigi Prijateljice imam, ki je izšla lansko leto že po njegovi smrti in v kateri predstavlja legende in zgodbe o knjigah. V svojem prispevku o frančiškanski knjižnici je na koncu zapisal tudi: »V času, ko so zahteve po zedinjeni Sloveniji z osamosvojitvijo dobile svojo potrditev, se kamniški frančiškani lahko s ponosom ozirajo na svojo prehojeno pot, kakor se nam razodeva tudi v njihovi knjižnici.« Prav ta knjižnica je z delom prof. Dolarja postala ena od kamniških znamenitosti, ki si jo ogleda veliko ljudi.
Kakor nam je povedal gospod p. Boris Markež iz kamniškega samostana, je obiskov izredno veliko. Prihajajo izletniki, romarji in šolarji, v prejšnjem tednu so bili na obisku tudi dijaki mednarodne gim-
nazije, prihajajo pa tudi ljudje iz tujine. Gospod Markež nam je povedal, da je državni sekretar z ministrstva za kulturo na ogled knjižnice pripeljal tudi visokega gosta iz evropske unije, ki si je želel ogledati to našo znamenitost. »Pomen Dolarjevega dela je izjemen, nikoli mu za to ne bomo dovolj hvaležni,« je še povedal p. Boris Markež. O prof. Dolarju bi lahko še več napisali, saj je bil vsestransko dejaven in je dosegel sloves posebej izobraženega in predanega knjižničarskega strokovnjaka, kot je zapisal eden od njegovih stanovskih kolegov v zapisu ob njegovi smrti. Zato naj na koncu v branje priporočim dve njegovi knjižni deli, ki na poljuden in prijeten način spregovorita o zgodovini knjige. Prva je Spomin človeštva (1982), druga pa že omenjena Prijateljice imam. Prav to zaključuje z nasvetom, kako je treba brati ki ga povzema po znani kamniški zgodovinski osebnosti, ki so jo prav pred kratkim s posebnim simpozijem obudili, in sicer po Francu Mihaelu Paglovcu, ki v uvodu k svojemu prevodu Tomaža Kempensarja bukve pravi: »Vsaki dan k timu braniu si en gvi-šen cait odloži inu stanovitnu taisti cait derži... Skusi eno sveto misel, inu dobro manengo s k timu braniu perpravi ... Beri počasi inu nikar prehitra, rajši mein koker veliku, v času enu malu prt jen jej ali prenehei ter v serci to, kar si bral, premisli
Dolar zaključuje, da ta navodila bržkone ne veljajo samo za pobožne knjige. Naj bo ta zapis predvsem izraz hvaležnosti človeku, ki je skromno in tiho opravil veliko delo, zaradi katerega lahko bratje frančiškani in z njimi tudi naše mesto pokaže pomemben kulturnozgodovinski spomenik mnogim obiskovalcem. Predvsem pa je to delo pokazalo na večstoletno kamniško kulturno podobo in na pomen samostana, ki je vse to širil tudi v Kamnik in okolico, saj so se v njem včasih šolali tudi mnogi znameniti Slovenci.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
ZMAJČEK BIM IN BIMBI
»Juhu, zmajček Bim je spet tu!« bi verjetno vzkliknili vsi tisti navdušeni mladi bralci, ki SO pred desetimi leti spoznali njegove dogodivščine v knjigi Zmajček Bim, ki jo je napisala pisateljica Mulca Keba. Knjiga je bita v priporočilnem seznamu za bralno značko in v seznamu najbolj iih knjig zadnjih desetletij, ki ga je pripravila Pionirska knjižnica.
No, zmajček Bim se tokrat ni vrnil sam. S seboj je pripeljal Se sestrico, ki kaj kmalu dobi ime Bimbi (in trikrat lahko ugibale, kdo jo tako poime nuje). Čeprav k sestricam in bratcem prilagajo rdeče kolebnice, ko jih kupiš, zmajček nad njo ni navdušen Mlajša sestrica je kot vsi mlajši bratje in sestre najprej predvsem v nadlego našemu liimu, ki naenkrat ni već edini in glavni v niši. Skozi dvajset, navihanoslipolnih in s humorjem obarvanih zgodbic, se njun odnos počasi razvija in navsezadnje jo IUm seveda vzljubi. Vmes pa po svoji stari navadi ušpiči še marsikaj, v jezo ali v smeh svojih staršev.
Knjigo je mogoče gledati večplastno: kol zabavne zgodbice iz sveta zmajev, kije tako presenetljivo podoben našemu, človeškemu, obenem pa bo verjetno v pomoč marsikateremu starejšemu bratu ali starejši sestrici, saj bo videlf aJ, da s svojimi tegobami in stiskami ob jmhodu »konkurence* ni osamljen(a). Veliko bo povedala tudi staršem, ki se bodo iz nje lahko seznanili, kaj te plete v glavah njihovih prvorojencev, ko jim štorklja prinese bratca ali sestrico.
Knjigo, Zmajček Bim in Bimbi, kije že enajsta izjiod peresa Matee Keba, je z ilustracijami opremila akademska slikarka Marija Prelog, ki je upodobila že prvo knjigo. Izšla je pri zavodu Kehu, v nakladi 1(XJ0 izvodov so jo natisnili v tiskarni Dalmatin, ima pa H4 strani, številne barvne in črno-bele ilustracije in trde platnice.
Literarni večer Vrbe, redke, sence redke
V Galeriji Veronika je bil 5. maja literarni večer pesnice in kiparke Ifigenije Simonovič.
Foto: z leve: Pesnica in kiparka Ifigenija Simonovič in prof. Martina Golob - Bohte.
Kamničani so jo lahko spoznali preko njene bogate in raznolike keramike, kije bila na vpogled v razstavišču Veronika.
Večer je v intimnem vzdušju z glasbo prepletala na klavirju pianistka prof. Martina Golob-Bohte. Umetnici sta ustvarili
prijetno vzdušje, kar se je odražalo v dobrem razpoloženju obiskovalk in obiskovalcev.
Pesnica je s svojo pesniško zbirko razkrila čutenja do narave in do intime. Literarni večer je bil malo drugačen, saj je pesnica prav s svojo osebnostjo na poseben način vzpostavila kontakt med nastopajočima in publiko.
Umetnica je bila rojena v Sloveniji, vendar živi že dve desetletji v Londonu, kjer se ukvarja z lončarstvom hi poezijo. Zelo je navezana na domovino in na krog literarnih prijateljev, zato seje tudi tokrat vrnila in poleg Ljubljančanom svoje unikatne keramične izdelke jired-stavila tudi Kamničanom.
Mesto Kamnik simbolizira majolika, kije znana širom po svetu, zato je še toliku pomembnejše, da se je umetnica predstavila s tovrstno umetniško keramiko in njeno poslikano,
Po lilerarno-glasbenem recitalu je Ifigenija Simonovič zaokrožila večer s svojo fjesmijo:
odhajam
vrbe redke
senca redka
oba redkobesedna
sredi potoka vrh krošnje zjutraj ali ob polnoči samo sebi gostoljubna
potem molčiva skupaj o istem?
ti molčiš močneje?
jaz hlastno
rada bi ti še vse rekla
preden ne leževa več
SAŠA KOS
6 25. maja 2000
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Iz torbe Krištofovega Pepeta II
Na Mengeškem polju brez davka...
Tfje so že časi, ko so se naši jfV dedje ob nedeljah po maši zbirali v gostilni Pri nebeškem očetu, pri Kendetu (kasneje Planinki) ali pri Bundru in ob poliču »pomoževalu o dogajanjih med tednom.
Danes pa se naša mladina zbira v kava barih z imeni, ki niti najmanj ne dišijo po domačem jeziku, pač pa jih lahko srečamo v katerem koli evropskem mestu. Torej Kamnik že stopa v Evropo, kaj v Evropo, celo v Ameriko, kar povesta tudi zadnji dve imeni novih ka-vabarov Jacks Corner in HoUy-ivood. Pa res sedaj od tuhinjskega Kavsarja do Hollywooda ni daleč. Kako majhen je postal naš svet...
JT Jpajmo, da sedaj mladi ob-%J čani ne bodo večjamrali, da se v Kamniku nič ne dogaja. Občina je namreč poskrbela, da naš slavni kulturni dom ne bo več sameval, saj se bodo mladi poslej lahko razživeli v pravem disko klubu. Otvoritev je minila brez velikega pompa, tudi župan niprerezal nobene vrvice. Torej so spet mladi prehiteli starejše, ki so pričakovali, da bodo v domu dobili elitno plesno dvorano, v kateri bodo igrali samo evergre-ene. Tako je vsaj na občinski
seji menila najbolj udarna svetnica...
slišal sem, da na občino pri-&hajajo že prve prošnje za odprtje brezcarinske prodajalne, v kateri bodo Mengšani lahko ceneje kupovali bistro kamniško vodo, ker so se naveličali piti rjavi krvavški biser. Kamničanipa si bodo za dneve narodnih noš lahko brez davka in občinskih taks od Mengšanov izposojali nekoč zaplenjene sejemske stojnice. Vprašali boste, kje bo stala ta prodajalna. Odgovor se glasi: Na meji med kamniško in mengeško občino, ki naj bi jo označevali napisni tabli za obe občini, na kamniško-mengeškem polju. Med njima je namreč za dober lučaj »nikogaršnje zemlje«. Ravno prav za postavitev manjše trgovine s parkirnimi prostori vred...
Zakaj bi samo občina pobirala takse, pa jih dajmo še mi, si namreč mislijo bistri kamniški avtobusarji, ki za listek, na katerem piše koliko stane »slavna« mesečna enotna vozovnica do Ljubljane zaračunajo kar tri stotake in pol. Občinarji bi se tudi od avtobu-sarjev lahko kaj naučili, kako se polni proračunska vreča in
kako se nadomesti izpad občinskih dotacij za enotno vozovnico...
"tfer še nič ne kaže, kdaj se jfV. bodo kljub obljubam cestarji lotili popravila deželne ceste pri Buču ali »odprave kritične točke«, kot temu pravijo, Tuhinjci resno razmišljajo o ustanovitvi firme za odvoz razbite pločevine. Ob vsakem dežju morajo namreč iz grabna ob cesti izvleči po pet ali še več razbitih železnih konj. Torej bi bila to kar donosna firma...
Potem ko so komunalni nadzorniki s svojimi listki po desetjurjev naredili red glede parkiranja avtomobilov na dupliški Groharjevi, manjpanaBlejčevi, so sedaj vse bolj pogosti predlogi naj bi se lotili tudi ugotavljanja lastnikov pasjih iztrebkov, kijih je vse več po zelenicah okoli blokov. Z digitalnim fotoaparatom si tu verjetno ne bodo mogli kaj dosti pomagati. Sicer pa bi se morali posestniki blokovskih psov zavedati, da iztrebki njihovih ljubljencev niso najbolj koristni za njihove otroke, ki se igrajo na takih zelenicah. Teh ostankov pa niso veseli niti podgorski kmetje, saj tudi kravam tako »pognojena« detelja ne diši...
Krištofov Pepe II.
PISMA - MNENJA - ODMEVI
»Šulinova cesta«
Podpisani stanovalci Lobodove ulice in Palovške ceste protestiramo proti postavitvi 1,8 m visoke ograje na rekonstruiranem delu Palovške ceste, na hribu za hišo g. Sulina. Postavitev take ograje bi močno kazita okolje, zlasti pa zastrla najlepši razgled na mesto Kamnik s planinami v ozadju. Če se Kamnik teli predstavljati kot turistično mesto, je takšna ograja v tem okolju skrajno zgrešena. Se bolj nerazumljivo pa je, zakaj je takšna ograja sploh potrebna. Po Palovški cesti ni tovornega prometa, niti premočnega osebnega prometa, ki bi bil edini ekološki razlog za postavitev protihrupne ograje. Sam pogled na tuj vrt pa menda res ni ekološka obremenitev, ki bi opravičevala tako ograjo, zlasti, ker bi tudi drugi stanovalci, ki ob tej cesti tivimo te skoraj 30 let, z enako pravico zahtevali tako sporno ograjo, ki bi spremenila cesto v bob progo.
Pripominjamo, da ob razgrnitvi načrtov za rekonstruirani del Palovške ceste ni bila predvidena protihrupna zaščita. G. Šulin, ki jo edini zahteva, pa je vedel, da gradi hišo mimo lokacijske dokumentacije, neposredno ob cesti in je s prometom moral računati. Ker smo zaradi njegove sporne gradnje te tako v večletni zamudi s cesto, bi bil te skrajni čas, da končno neha z raznimi izsiljevanji.
Menda je g. Šulin naknadno pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje, toda njegova hiša še vedno stoji na neprimerni lokaciji. Ni bila cesta trasirana preblizu hiše, pač pa je on brez dovoljenja hišo postavil preblizu ceste. Zato je nerazumljivo, da sedaj celo postavlja pogoje občini, namesto občina njemu. Zahteva za postavitev protihrupne ograje je osebna kaprica g. Sulina. Ni zanemarljivo pogledati tudi odškodninske zahtevke, ki jih je g. Šulin dal občini.
Kamničani, Palovška cesta je občinska, turistična in tudi vaša cesta, zato naj tudi vam ne bo vseeno, kako bo izgledala s protihrupno ograjo.
Šulinova izsiljevanja in zaustavitve gradbenih del poiirajo velika denarna sredstva in menimo, da mu občina ne sme več popuščati in razsipavati denarja davkoplačevalcev še za povsem nepotrebno protihrupno ograjo.
STANOVALCI LOBODOVE ULICE IN PALOVŠKE CESTE (29 podpisov v uredništvu)
O ZR in gospodarjenju naše občine v letu 1999
12. aprila je občinski svet na svoji 12. seji sprejel odlok o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1999.
Zanimivo, da o tem odloku naša javnost skorajda (še) ni bila obveščena. Zakaj? Razloga sta verjetno vsaj dva. Prvi, da je bil odlok o ZR sprejet v nasprotju z vso logiko, tokrat kasneje (in to kar 6 tednov) kot proračun občine. Drugi, daje bila realizacija lanskega občinskega proračuna dokaj neuspešna.
Res je, da so bile vse postavke ZR za lansko leto vrednostno podane te pri samem predlogu proračuna za leto 2000, a so bile, kot se je to sedaj izkazalo, večinoma le »hišne številke" oz. po mnogo kasnejši izjavi odgovornega za izračun ZR postavk, načelnika Kolarja, ocene.
Ob očitni vednosti vrha občinske uprave so bili občinski svetniki ob sprejemanju proračuna za leto 2000 s takšnimi netočnimi podatki krepko zavedeni, saj so jih imeli za točne. V ilustracijo samo dva primera. Za kmetijstvo je bilo v letu 99 iz občinskega proračuna porabljenih 23 mio SIT, v predlogu proračuna pa je bila realizacija 99 za kmetijstvo podana z zneskom 32,4 mio SIT. Za leto 2000je bilo za kmetijstvo potrjenih 51,4 mio SIT, kar glede na prvotni netočni znesek pokate še nekako »znosni« indeks 156,6-na pravilni lanski znesek pa te kar »astronomski« indeks 210,9. O takih indeksih rasti npr. v kulturi in še marsikje lahko v proračunu le sanjajo. Pri primeru postavke »Malo gospodarstvo«, je bila lanska realizacija prvotno podana s 14,8 mio SIT, po ZR pa je 18,8 mio SIT. Svetniki so za leto 2000 potrdili 15,2 mio SIT, kar je dalo na 14,8 mio indeks 102,9, na dejanskih 18,8 mio SIT pa znaša letošnja 15,2 mio postavka le 81% lanskoletne!
Lanski rebalans proračuna je bil sprejet razmeroma pozno, 10. novembra. Začuda pa je realizacija lanskega proračuna kljub temu slaba, čeprav bi ob tako poznem sprejemanju rebalansa moralo biti te skoraj vse povsem natančno predvideno. Prihodki v skupni višini 2,142 mio SIT so bili realizirani le z 92,1% medtem ko so bili skupni odhodki 2,228 mio SIT uresničeni še slabše, le z 88%. Občina je torej imela lani za 85,5 mio SIT več odhodkov kot prihodkov. To predstavlja sicer manjši primanjkljaj od načrtovanega, kar lahko pripišemo le nizki realizaciji odhodkov proračuna.
Nizka realizacija odhodkov je bila po posameznih področjih takšna: v kmetijstvu le 64%, v osnovnem šolstvu skupno le 83%, od tega največ na račun manjših investicij (realizacija le 37,1%). V kulturi 87% in tudi tu predvsem na račun investicij s 75,4%. Načrt adaptacije kulturne dvorane je bil izveden le 82,2%, sanacija Malograjskega obzidja le 33%, cerkev sv. Primota 79,4%. Sport: realizacija 83%, od tega športna dvorana 52,3%, izdelava projektov za kegljišče 83%. Komunalno cestna dejavnost 87%; od tega Centralna čistilna naprava 46,7%, študye izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor 66,4%, komunalno urejanje zazidalnih območij in stavbnih zemljišč 85%, od tega ceste 69,6% in v okviru teh odsek Palovške ceste v Novem trgu od načrtovanih 40 mio realiziranih le 9,7 mio SIT; kanalizacija 86,9%, od tega kanalizacija Stranje le 22,6% in kanalizacija Go-dič le 32,3%, vodovodi 89,5%, od tega primarno vodovodno omrežje Kamnik-Stahovica 76,3%, ostalo 74,1%, od tega ureditev Trga talcev s 37,5%, hodnik za pešce v Stranjah 45% in na stanovanjskem področju 67%, od tega je bila izgradnja socialnih stanovanj uresničena le 31,2%.
V gradivu oZRso prihodki dokaj dobro obrazloženi, obrazlotitev odhodkov pa je preveč splošna, pomanjkljiva. Pogreša se ravnotežje med višino odhodka in obrazlotitvijo. Tudi napisanih razlogov za odstopanja od načrtovanih zneskov skoraj ni zaslediti. Iz poročila oZRjena dan 31. 12. 99 razviden višek denarnih sredstev 173 mio SIT, nikjer pa ni navedeno, kje so se ti milijoni nahajali, kje so deponirani. Skratka, k temu ZR je manjkala še prilo-tena specificirana premoienjska bilanca.
Zato čudi, da večina svetnikov ni zahtevala nuj-
NARAVA - GOZDAR - ČLOVEK
(v tednu gozdov 2000)
V tem trenutku si na istem kosu tvarine, drveče in vrteče se preko vesolja, stojita nasproti dva svetova. Svet človeka, obsijanega z njegovim umom, in svet gozda, večnega, neprestano spreminjajočega se, tihega. V davni preteklosti človeške zgodovine se je Človeško bitje zibalo v naročju gozda kot njegov element, majhen, a pomemben in nepogrešljiv. V svojem potovanju se je neprestano zatekalo v ta prasistem in v njem iskalo zavetje pred vsemogočnimi neprijetnostmi, si polnilo svoj trebuh, ga uporabljajo kot prostor, kjer je udejanjalo spoznanja svojih neprestano razvijajočih se možganov in ga uporabljajo kot kraj, kjer je bivala SKRIVNOST. Za majhen del človeštva ta odnos še traja, za večji del pa je GOZD postal nasprotnik, zadnji prostor, kamor si bomo postavil stolpnico ali ga zasadili s koruzo.
Kaj je tisto, kar nas je kot visoko razviti del človeškega rodu tako ostro ločilo med seboj, kaj je oblikovalo naš tisoč in en odnos do lastne zibelke?
Odnos med človekom in gozdom, pomembnima in enakovrednima deloma znotraj ene CELOTE, je bil verjetno na samem začetku zavit v veliko skrivnost. Človek, voda, žival, drevo so si bili enaki. Poskušali smo prisluhniti vsem in vsemu okoli nas, na samosvoj način smo odgovarjali drug drugemu. Človek je pazil, da teh svojih »bratov« (tako imenujejo dele ekosistema primitivna(?) ljudstva s Frančiškom Asiškim vred) ni izrabljal ali jim škodoval. Če je izginil brat bizon, je prišla LAKOTA, če je bila želja po njihovi manioki le prevelika, so odšli bratje drevesa in prišla je SUŠA. Opazovanje posledic svojih dejanj na lastni koži in predvsem na lastnem želodcu ga je pripeljalo do globokega razumevanja odnosov med »brati«. Naši predniki se gotovo niso spraševali o ustroju ekosistema, fiziologiji, anatomiji, mehaniki in drugih principih delovanja posameznih delov. Zelo pretanjeno so poznali odziv vsega okoli njih na svoja dejanja. V kiberneti-ki, znanosti moderne dobe, bi ta odnos ocenili kot najbolj razvit. Človeško bitje je samo delovanje mehanizma, v katerega je vključeno, prepustilo STVARNIKU, poimenovanemu v vsakem jeziku s svojim imenom in bivajočem v svoji legendi. V potovanju preko časa našega obstajanja se je, zavedaiočemu se elementu, izostril čut, kaj bo prejel in občutil kot posledico na tisto, kar je dal ali vložil. Vse drugo je ostala SKRIVNOST, zavita v pisane tančice mistike, čaščena in nedotakljiva.
Prepričan sem, da so špekuliranja o nerazumnem in fatalističnem strahospoštovanju naših prednikov pred naravnimi pojavi na majavih nogah, v zmeraj večjo žalost mnogih uradnih znanosti. Dokaz te predpostavke izgi-
nja skupaj z mogočnimi tropskimi gozdovi in njegovimi komaj dobro spoznanimi prebivalci, ki jih golta naš NAPREDEK. Če ni tožnika, tudi ni plačnika. Osemindvajseto vrstico prvega poglavja Geneze Podvrzita si zemljo in ji gospodujta! smo razumeli hudo napak in kaj kmalu se zna človeškemu rodu pripetiti, da bo kot v najstrašnejših sanjah njegov lastni um zagospodoval nad njim samim.
Odgovorov na vprašanje, kdaj in zakaj je del človeške vrste zavil na drugo pot v svojem razvoju, je več.
Da so krive zle sile, ki so si podredile človeka in mu vladajo, gotovo ne bo držalo, saj smo sami priče, da ostali sistem, ki ga naša dejanja ne motijo, deluje zelo brezhibno - seveda merjeno z našim metrom. Zle sile in ostalo temačno navlako smo si narisali sami za opravičevanje pred samim seboj.
Da je to povzročil neodvisen razvoj MATERIJE in KAPITALA, ki poteka neodvisno od človeka, tudi ne zadošča, ker vsi deli sistema delujejo proti idealnemu ravnovesju, človeško družbo pa vse hitreje poganjajo zmeraj večja nasprotja v njej sami, skupaj z vse večjo napetostjo do lastnega okolja.
Da takemu računu nerazumljivega obnašanja botruje narcisoidna zagledanost v svojo lastno superiornost in v svoj neodvisni prav, morda lahko pokimamo in potrdimo, ko smo uvideli, kako velik razkorak je med nami in vsem okoli nas.
Morda pa ima človeški rod srečo, da si lahko odgovori na vprašanje preživetja, pomembnejše pa je, kakšna bodo dejanja, ki bodo sledila tem odločitvam. Če pogledamo zelo od daleč na nastali položaj, lahko rečemo, da se je zgodba že nekajkrat ponovila. NARAVA nas še zmeraj potrebuje pri svojem delovanju za nekakšen gonilnik, kot bi se reklo v računalniškem jeziku, a nas lahko tudi izloči, če postanemo preveč moteči za njeno delovanje.
Nekaterim sinovom in hčeram človeškega rodu je dano, da se zavedajo vsega tega. Začutili so, kako huda so trenja med željami ČLOVEKA in možnostmi NARAVE. Vsak dan bolj se zavedajo, kako tesna in medsebojno odvisna je povezava med sprtima členoma CELOTE. Spoznavajo dobre in slabe strani obeh in jih s svojimi željami in dejanji poskušajo omiliti, če že ne razrešiti. GOZDAR zagovarja možnosti GOZDA ter v kar najboljši meri poskuša uresničiti ČLOVEŠKE želje. Razpet je med dva mogočna gospodarja in je na koncu koncev za svoja dejanja odgovoren CELOTI. Ta njegova razpetost, posvećenost, za nekatere tudi preteklosti je tema letošnjega tedna gozdov: GOZDAR V SLUŽBI ČLOVEKA IN NARAVE.
GM
nih dopolnitev ter obrazlotitev in je ob minimalni razpravi sprejela ta ZR, celo po hitrem postopku, po te kar prvi obravnavi, kar je neobičajno. Škoda, saj bi bilo tako mogoče ljudem te sedaj podati izčrpne obrazlotitve, zakaj tako velika odstopanja v realizaciji lanskega proračuna. Občani imajo kot davkoplačevalci vsekakor vso pravico čimprej in čimbolj izčrpno izvedeti, kako se gospodari z njihovim denarjem.
MILAN WINDSCHNURER
Silovita eksplozija na Nizozemskem
To so naslovi v naših časopisih ob eksploziji v skladišču pirotehničnih izdelkov v nizozemskem mestu Enschendeju. Skladišče je bilo v precej naseljenem delu tega kraja, čeprav ob graditvi skladišča ni bilo tako. Posledice eksplozije so znane: 16 mrtvih, nekaj pogrešanih, veliko poškodovanih ljudi, veliko popolnoma porušenih in močno poškodovanih hiš. Ne vedo še, ali je zaradi plinov, ki so nastali pri gorenju, prišlo do zastrupitve ljudi. Verjetno je do eksplozije prišlo zaradi manjšega ognja ob skladišču. Preseneča pa še en podatek: strokovnjaki nizozemske vojske so pregledali skladišče, niso pa opozorili na nevarnost, ki bi jo morebitna eksplozija povzročila okoličanom in njihovemu imetju.
Mirno lahko rečemo, da je podobna situacija tudi v Kamniku. Imamo Kemijsko tovarno Kamnik (KI K), v kateri proizvajajo poleg pirotehničnih izdelkov še črni smodnik in razstreliva. To so same nevarne snovi in če bi prišlo do eksplozije, ne vemo, niti prebivalci niti ne vodstvo, kakšne bi bile lahko posledice.
Tudi v blitini te tovarne so naselja, ki so nastajala precej pozneje kot je bila zgrajena tovarna, vendar so danes tu. Ob obzidju tovarne je zelo prometna cesta in na nasprotni strani Kamniške Bistrice podjetje Belinka-Kemostik, ki ima vskladišče-nih nekaj tisoč litrov vnetljivih hlapnih tekočin, ki jih uporabljajo v proizvodnji.
Zeleni Kamnika smo imeli še pred časom več pogovorov s predstavniki podjetja KIK, prav v zvezi z njihovo proizvodnjo in s tem tudi o motnosti nevarnosti za prebivalce ob eksploziji. Njihovi odgovori so bili večinoma enaki: motnosti, da bi prišlo do eksplozij ni, čeprav je bila leta 1991 nesreča v
proizvodnji črnega smodnika in je bilo precej sreče v nesreči, da ni prišlo do eksplozije snovi, vskla-diščenih v Kemostiku. Do kakšne manjše nesreče je prišlo tudi v pirotehniki, pa pri preizkušanju razstreliva, ko je bil močno poškodovan delavec, za še kakšno nesrečo pa tako ali tako ne bomo vedeli.
Ob nesreči na Nizozemskem je na vprašanja novinarke POP TV odgovarjal g. Matoh, vodja piro* tehnike v Kik-u, in zagotavljal, da je v tem obratu vse varno, da nimajo velikih količin uskladiščenih snovi, da so delavci poučeni o vsem, varovanje je dobro, skladišča so testirana, da pa seveda 100-od-stotne varnosti ni. Kaj pa naj bi rekel nekdo, kije zaposlen v KIK-u? Prav na varnost smo opozarjali Zeleni, vendar je bil odgovor vedno isti; varnost je zagotovljena! Kamera je pokazala nekaj zunanjih posnetkov, notri ni smela in tako naj bi verjeli na besedo.
V pogovorih z vodstvom podjetja smo Zeleni Kamnika zahtevali, prav zaradi motnosti eksplozij, da imajo pripravljen, tako v KIK-u kot tudi v Kemostiku načrt za reševanje oz. za evakuacijo prebivalcev, in tudi oceno motnosti nevarnosti. Že pred leti, ob sprejemanju zazidalnega načrta, predsedniki krajevnih skupnosti Mekinje, Kamniška, Bistrica, Tunjice in Center niso dali soglasja in so izjavili, da ne sprejemajo odgovornosti za posledice, ki bi lahko nastale ob morebitni nesreči.
Slovenska in kamniška javnost pa se morata zadovoljiti z izjavo, ki jo je podal v KIK-u zaposleni vodja pirotehnike. Upravičeno pričakujemo, da bo republiški inšpektor povedal in javno objavil, kdaj je bil opravljen zadnji pregled, kakšne so varnostne razmere, kakšne so povprečne in dnevne količine uskladiščenih snovi (ne samo pirotehničnih). Prav bi bilo, da bi dali izjavo o tem tudi strokovnjaki s tega področja.
Velikokrat uporabljena fraza, ki naj bi slutila kot argument, da se v KIK-u do danes ni zgodilo nič katastrofalnega, lahko izničimo z dejstvom, da se tudi v nizozemskem Eschendeju do včeraj ni zgodilo nič. Argument ne vzdrži! Od županata zato upravičeno zahtevamo, da zadevo preveri, ker ima pravico in dolžnost zahtevati podatke in ustrezno ukrepati ter o tem obvestiti prebivalce Kamnika, saj mu to nalaga Zakon o varstvu okolja.
ZELENI SLOVENIJE ■ OO KAMNIK
Kamniški OBČAN
NAŠI POGOVORI- ZANIMIVOSTI
25. maja 2000 7
MED ZLATOPOROČENCI
Marija in Maksimiljan Kramar z Golic
Maksimiljan je odraščal v družini 23 otrok. Z Marijo sta se poznala že kot otroka, a iskrica se je vnela, ko jo je videl žagati drva...
Kramarjeva Marija in Maksimiljan sta v svoji hišici na Golicah 6 proslavila zlato poroko 28. januarja letos, prav na isti datum, kot sta pred 50 leti sklenila zakonsko zvezo. Ob tej priliki so ju obiskali otroci, vnuki in pravnuki, prijatelji in znanci- Jubilanta pa smo malo kasneje, 4. aprila, obiskali tudi predstavniki Društva upokojencev Kamnik, Ana, Marjana in Stane. Obdarili smo ju, jima voščili in izrekli dobre želje za prihodnje.
Danes zadovoljna živita na hribčku nad črpalko na Golicah s čudovitim razgledom, le dostop do hiše imata nekoliko otežen.
Življenjska pot obeh slavljen-cev je zanimiva.
Marija Kramar, roj. Balon, je Prišla na svet 23. decembra 1926. Svoja otroška leta je preživljala v Zagorju, kjer je obiskovala tudi šolo. Pri svoji mačehi je živela do IZ leta, nato pa pri sorodnikih v Tuhinja Bila je varuška, pa služkinja, vse do poroke 1950 leta Med vojno je živela v Tuhinju in sodelovala v NOR Po poroki je živela samo za družino. Prišli so otroci, dva fanta in dve dekleti, zato ni bilo možnosti za zaposlitev. Nekaj
časa je prejemala priznavalnino, ki ji je bila kasneje ukinjena. Ker sta z možem živela v različnih, tudi zelo neprimernih stanovanjih, sta si želela na svoje. Veliko truda sta vlagala v obnavljanje stare hišice, ki je postala njun dom. Z zdravjem jc Marija kar zadovoljna in upa, da bo še dolgo tako.
Maksimiljan je bil rojen 21. avgusta 1924 v družini enaj-
stih otrok. Oče se je po smrti prve žene ponovno poročil. Rodilo se je še 12 otrok, skupaj kar 23, zato življenje v tako številni družini ni bilo lahko. V Tuhinju je obiskoval osnovno šolo. Do vojne je ostal doma.V nemško vojsko je bil mobiliziran januarja 1943, a je 11. junija 1944 iz Celovca pobegnil v partizane. Domov se jc vrnil šele leta 1947. Že naslednje leto je dobil zaposlitev pri Gozdni upravi Gornji grad kot gozdni delavec. Po sedmih letih se je zaposlil pri
Kramarjeva zlatoporočenca na domu, žulji.
ki sta ga zgradita s svojimi rokami in
Gozdni upravi Kamnik, kjer jc ostal vse do upokojitve. Za svoje delo v času vojne in zaposlitve je prejel mnoga priznanja in pohvale.
Kljub napornemu delu gozdnega delavca je imel zelo rad živali. Dolgo časa je imel na skrbi tri osličke, sedaj ima konja ki ga z veseljem oskrbuje.
Leta niso razlog, da ne bi še vedno marsičesa postoril. Rad drvari, izdeluje ročaje za različno orodje, v mladih letih pa je rad zahajal v gore.
V zakonu so se Mariji in Maksimiljanu rodili štirje otroci. Vsi so ob svojem kruhu, le sin Jurij se je leta 1994, star 28 let, smrtno ponesrečil. To ju še vedno močno boli. Veselita se obiskov 6 vnukov in vnukinj in že tudi dveh pravnukinj.
Vprašali smo ju, če se še spomnita prvih srečanj. Čeprav sta se poznala že kot otroka, se je iskrica vnela ob neki priliki v Tuhinju, ko je Marija žagala drva, Maks pa je prav takrat prišel mimo in _
Teh 50 let je bilo kar prekratkih. Doživela sva vrsto lepih trenutkov, a tudi težav ni manjkalo, dodajata. Vendar sta jih premagala v zadovoljstvo družine.
Danes živita skromno. Pokojnino prejema le Maksimiljan. Nista nezadovoljna, želita si, tako kot večina starejših, le zdravja in takšnega razumevanja svojih, kot je bilo doslej.
STANE SIMŠIČ
Marija in Maks Stebe z Duplice
Marija in Maks sta ob obisku na njunem domu 22. marca letos dejala: »50 dolgih in kratkih let je za nama in vesela sva, da sva jih dočakala. Se vedno sva kar pri moči.«
Ob potrditvi zlatega jubileja na Občini Kamnik. Z leve: hči Sonja, slavljenca Marija in Maks, sin Roman s pravnukom in sin Maks.
ZUIM Kamnik se nam bo predstavil na Brdu
ZUIM Kamnik se bo v petek, 9. junija, slovenski javnosti predstavil v Protokolarnem objektu Brdo pri Kranju. Ob sodelovanju vzgojiteljev - mentorjev nas bodo seznanili z dejavnostmi, s katerimi se ukvarjajo njihovi otroci in mladostniki v svojem prostem času.
Ob 10. uri bo na sporedu igrica Mojca Pokraculja in oblikovanje nakita.
Ob 12 uri bodo o problematiki invalidnih otrok, druženju z zdravimi in o preživljanju prostega  časa  govorili na
okrogli mizi z naslovom VSAK DEL NEBA, na kateri bodo poleg gojencev kamniškega zavoda sodelovali mladi iz okoliških šol, nato bodo predstavili slikanje na svilo, izvedli dramsko igro in glasbene točke.
Ob 17. uri se bo predstavila plesna skupina, otroci bodo poslikavali svilo in steklo ter zanimivo popoldne zaključili z vokalnimi in glasbenimi točkami.
Kamničani, vljudno vas vabijo mladi iz ZUIM-a!
SAŠA MEJAČ
Naprodaj stanovanja v Kamniku
prodamo štiri nova stanovanja v centru Kamnika, poleg frančiškanskega samostana, velikosti 52 do 72 m'
BankVVustria Creditanstalt
I -oisiiiK
CA - Leasing Terra, d.o.o.
Dunajska 21, 1000 Ljubljana
ta).: 01 /236-22-31,041/395-895
(oks: 01/236-22-32
Poročila sta se 18. februarja 1950 v Komendi, od 1958 leta pa živita na Duplici.
Prihoda predstavnikov Društva upokojencev Kamnik sta se razveselila. Kot je v navadi, smo jima izročili SMiltfHHHHB uradno diplomo, ju skromno obdarili in izrekli iskrene čestitke.
Pogovor o življenju slav-ljencev je kar hitro stekel tudi zato, ker se z njima poznamo in smo se že doslej srečevali pri društvenih aktivnostih, kot je balinanje, ki se ga Maks rad udeležuje.
Marija Šte-be je bila rojena 20. marca 1930 v Franciji. Tja so njeni starši »s trebuhom za kruhom« odšli med obema vojnama Oče je delal v rudniku blizu Pariza in tam je Marija obiskovala osnovno šolo. V Slovenijo se je skupaj s starši vrnila 1946. Že leto kasneje se je zaposlila v In-duplati Jarše. Za novo delo je leta 1951 prijela v Stolu v strojnem in nazadnje tapetniškem oddelku Do upokojitve 1984 je za marljivo in dolgoletno delo prejela več pohval in priznanj.
Svoje življenje je posvetila družini. Zelo lepo se je vedno počutila na svojem dobro obdelanem vrtičku, še danes ima tam svoj priljubljen kotiček. Za družino je veliko pletla, z občutkom je izdelovala različne gobeline. Čeprav časa ni bilo na pretek, je v mladosti skupaj z Maksom rada zahajala v gore.
Maks Štebe se je rodil 24. oktobra 1923 v Podborštu pri Komendi v družini lončarjev in kmetov s šestimi otroki Osnovno šolo je obiskoval v Komendi, obrtno šolo pa v Škofji Loki. Zaposlil se je v Stolu. Veliko časa je delal na področju družbenega standarda - skrbel je za počitniške domove. Kasneje je vodil strojni oddelek in nazadnje se je ponovno vključil v družbene aktivnosti. Angažiran je bil v sindikalni organizaciji, dolga leta je bil član delavske-
ga sveta, upravnega odbora, član različnih odborov in komisij. Upokojil se je leta 1984 in s svojim delom nadaljeval v Društvu upokojencev Kamnik.
V času II. svetovne vojne je bil aktivni sodelavec NOB, leta 1943 je bi) prisilno mobiliziran v nemško vojsko. V Franciji pri mestu Aumetzu je padel v ameriško ujetništvo. Po končani vojni se je vrnil domov. Ima status vojnega veterana
Veliko let je delal v Krajevni skupnosti Duplica Ker mu je veliko pomenil šport, balinanje, je postal član vodstva balinarske sekcije v raznih društvih, nazadnje pri upokojencih. Prav zaradi predanosti delu je bil voljen v Občinsko športno zvezo in njene organe. V prostem času je rad obiskoval gore, skrbel je za kočo na Veliki planini. Za svoje nesebično delo je prejel številna športna in delovna priznanja
Pogovor nas je pripeljal tudi na njuno prvo srečanje. Maks je rekel: »Kar ti, Marija, povej, saj se bolje spominjaš.« Takole je bilo: »Maja 1949 smo imeli v Stolu družabno prireditev, seveda sem se je udeležila.« »Takrat se je zanetila iskrica,« je smeje dodala.
V zakonu so bili rojem trije otroci: Maks, Roman in Sonja, za njimi pa je prišlo že 6 vnukov in tudi dva pravnuka.
Svoj zlati jubilej sta potrdila na Občini Kamnik. Za bližnje sorodstvo, prisotna je bila tudi ena od nekdanjih prič, so pripravili slavje pri Mlakarju na Duplici.
Pravita, da so bila Vsa leta skupnega življenja lepa, pa tudi uspešna Težave, s katerimi sta se srečevala, sta znala z dobro voljo tudi uspešno prebroditi
Posebnih želja, ki jih ne bi mogla uresničiti, nimata. Sta skromna in že z majhnim zadovoljna. Želita pa si seveda zdravja Rada bi se še dolgo srečevala s svojimi dragimi otroci, vnuki in pravnuki in tistimi, ki še pridejo. Rada bi se srečevala s svojimi prijatelji in znanci.
Krepak stisk rok ob našem slovesu z upanjem, da se želje obeh slavljencev izpolnijo in zapustili smo njuno prijetno domovanje, seveda z zagotovilom, da se srečamo tudi na bisernem jubileja
STANE SIMŠIČ
Koncert Pozdrav Mariji v Tunjicah
Cerkev sv. Ane v Tunjicah je bila prvo majsko nedeljo odeta v majsko cvetje in petje v čast Mariji, kraljici slovenskih src. Ob njenem imenu je srce vernega človeka preplavljeno s toplino in notranjim veseljem, veseljem, ki se preliva v pesem. Pesmi, kijih najraje pojejo slovenska srca, so posve-čene Mariji, njej so glasbeni mojstri posvetili največ pesmi. Prav prijetni zvoki štirih oktetov in kvinteta so v akustični baročni cerkvi navdušili številne gledalce in polna cerkev je bila vsem nam, predvsem pa pevcem, ki so na ta način nagrajeni za svoje delo, prav v posebno čast. To srečanje je bilo že drugo fro vrsti in smoga imenovali POZDRA V MAKIJI
Domačemu Tunjiškemu oktetu so se pridružili še pevci Trsteniškega okteta, okteta Mekinje, okteta Voglje ter Kranjskega kvinteta.
Prav veseli smo, da je ideja Tunjiškega okteta p skufmem nastopu m to delovanju, ki seje porodila v preteklem letu, obrodila sadove (Organizator fmreditve Tunjiški oktet si prizadeva, da bi bilo to srečanje oktetov tradicionalno.
Prvi so Mariji v čast zapeli pevci Trsteniškega okteta, ki so z veseljem spre-jelipovabilo na srečanje oktetov v cerkvi svete Ane v Tunjicah, hkrati Jta čestitali organizatorju za lansko prireditev, ki jim je ostala v lepem spami-nu. Največji problem, ki ga imajo, je pomanjkanje pevcev. Vseeno prepevajo z vnemo ter se ob učenju in petju naužijejo novih idej in misli za frre magovanje ovir. Oktet od samega začetka naprej vodi Franc Urbane.
Pevci okteta Mekinje so bili med vsemi udeleženci najmlajši, saj so se pr-vič zbrali v letošnjem februarju z namenom, da pripravijo koncert postnih pesmi. Prvi koncert so izvedli konec marca v župnijski cerkvi v Mekinjah, ponoinli so ga v Tunjicah in Trzinu. Večinoma so pevci mekinjski farani in Jirav vsi pojejo tudi v cerkvenem zboru. Poleg lega aktivno prepevajo še v enem ali več zborih, ki delujejo na območju Kamnika in Ljubljane. Tudi njih druži veselje do lepega petja, zato sem prejrričana, da jih bomo še večkrat slišali, takšni koncerti pa so tudi dobrodošlica za vse, ki se želijo predstaviti širšemu občinstvu. Naj jim zaželimo uspešno nadaljevanje in čimveč jubilejev v prihodnje, saj je bila njihova izvedba zelo ubrana.
Tudi oktet Voglje sije nadel ime po domačem kraju. Ustanovljen je bil leta 1993z namenom, da bi se vključili v kulturno življenje v Sloveniji in na ta način prispevali svoj delež k pestrosti kulturne ponudbe na podeželju, predvsem v a^omačem kraju.
Tunjiški oktet že nekaj zadnjih let deluje v nespremenjeni zasedbi. Na sliki na srečanju oktetov v tunjiški cerkvi sv. Ane. (Foto: Valentin Zabavnik)
Začeli so v domačem kraju, nato v domači občini ter kasneje v širši go renjski regiji. Danes se radi odzovejo povabilom širom po Sloveniji, kar je zasluga predvsem 7X0 Slovenije, kjer so navezali stike z drugimi skupinami, predvsem na srečanjih v Stični in Šentjerneju, kjer je priložnost za medsebojno spoznavanje. Oktet Vogle se nam je {predstavil pod vodstvom Franca Štera.
Tunjiški oktet ni potrebno posebej predstavljati, saj nas spremlja povsod, kjer se najde priložnost za njihovo petje in so nepogrešljivi pri vseh {praznikih oziroma veselih in žabslnih dogodkih v Tunjicah. V občini skoraj pet najsi let deluje kot edini oktet, do letošnjega leta, ko se mu je pridružil tudi oktet iz Mekinj. Še vedno oktet sestavljajo sami Tunjičani, zasedba pa se že kar nekaj let ni spreminjala. Omenimo naj še, da so izdali svojo samo stojno kaseto s pesmimi, kijih še prav posebej radi zapojejo. Z ubranim in čistim zvokom so nas prav navdušili. Oktet že deseto leto vodi profesorica in Ana Štele.
Kot zadnji je zapel še Kranjski kvintet, ki deluje že sedmo leto. Vsi pevci v njem prepevajo že od ustanovitve. Izhajajo iz Šenčurja in Stražišča pri Kranju, vsi pa jih poznamo pod imenom Kranjski kvintet. Vtem času se je zelo uveljavil s številnimi nastopi na koncertih oziroma na ostalih prireditvah in priložnostih. Velik del njihovega številnega repertoarja predstavljajo prav cerkvene pesmi. Večerni zvon smo sicer slišali prav ob koncu, to pa je tudi naslov njihove kasete in CD plošče, na kateri so zbrane cerkvene in narodnepesmi. Za konec koncerta je bila to prava osvežitev in navdušenja ni bilo konec. Vodi jih Ana Frman.
ljudje, ki čutijo z glasbo, lažje razumejo življenje v vsej njegovi lej>oii m bolečini, saj nas povezuje in utrjuje pri krepitvi medsebojnih vezi Clasha nas umirja, daje nam tisto, kar ne premore nobena beseda. Ob koncu so se glasovi vseh pevcev združili in nam zapeli še dve skupni pesmi. Koncert je bil lepo doživetje za vse prisotne, zato velja zahvala prav vsem, predvsem pa pevcem, sponzorjem Zvezi kulturnih organizacij Kamnik, Krajevni skupnosti Tunjice, Prevozništvu Pavle Vidmar iz Žej, Lončarstvu Franc Kremžar Komenda, ET1 SVITKamnik našemu župniku Pavletu Juhantu ter prizadevnemu in nepogrešljivemu predsedniku Tunjiškega okteta Janezu Golobu. CILKA PLEVEL
KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA JAKOPIČEVA II, 1241 KAMNIK
PONOVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB za najem lokala
KS Duplica objavlja razpis za zbiranje ponudb za najem lokala v lasti KS Duplica na naslovu Groharjeva I A Duplica - Kamnik. V najem bomo oddali poslovili prostor v izmeri 34,96 m2, neopremljen. POGOJI:
1. Ponudniki morajo v ponudbi opredeliti vrsto dejavnosti in višino mesečne najemnine, ki so jo pripravljeni plačati za poslovni prostor.
2. Stroške rednega vzdrževanja in rednih stroškov (voda, komunala, električna energija) bo dolžan plačevati izbrani najemnik.
3. Ponudbe morajo interesenti poslati do 25. 6. 2000 na naslov: KS Duplica, Jakopičeva II, 1241 Kamnik.
4. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v osmih dneh po končanem zbiranju ponudb.
Vse informacije glede poslovnega prostora in možnega ogleda lahko dobite po telefonu 041/606-517.
8 25. maja 2000
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
DAN ODPRTIH VRAT
Zaključek projektov o Francetu Prešernu, Franu Albrehtu in Svetovnem letu matematike
Na Osnovni šoli Frana Albrehta je v soboto, 13. maja, od 9. do 14. ure potekal dan odprtih vrat, na katerem so si starši, sorodniki in znanci učencev lahko ogledali različne razstave in prireditve, ki smo jih učenci in učitelji pripravljali čez ceh leto. Začelo se je z nagovorom ravnateljice, nato pa sije najrazličnejše razstave lahko ogledal vsak sam. Vse je bilo imenitno pripravljeno, tudi gledališke igrice, delavnice, vse je odlično uspevalo.
Delavnica bidermajerskih šopkov je zbudila veliko zanimanja.
Morda niste vedeli - Sneguljčico je v slovenščino prevedel Fran Albreht. Uprizoritev učencev 1. in 2. razreda iz Tunjic.
Utrinki iz delavnice Bidermajerskih šopkov
Odgovarjala jc ga Metka Bizjak.
Kaj so hulermajerski šopki? Čemu služijo? Lahko jih uporabimo kot darilo ali kot dekoracijo, da okrasimo bivalni prostor.
Ali potrebujemo zato kaj ročnih spretnosti? Jih je težko izdelati?
Ne, ni jih težko izdelati, potrebujemo le nekaj domišljije.
Se je delavnice udeležilo veliko otrok? Da, med njimi pa je bilo tudi nekaj staršev. Seveda je bilo već deklic kot dečkov, čeprav tudi njih ni manjkalo.
Kje pa ste se vi naučiti umetnosti izdelovanja teh šopkov? V cvetličarni.
Pogovarjala sem se Tjaša Petročnik.
O razstavi smo povprašali obiskovalce in učence:
- Razstava se mi zdi v redu, najbolj pa mi jc všeč tema o rastlinah v Prešernovem času.
- Nisem še vsega pogledala, kar pa sem, mi jc bilo zelo všeč.
- Razstava je v redu, všeč pa nama jc, ker je od otrok, ki jih poznava midva, na razstavi od vsakega kaj.
- Razstava se mi je zdela dobra, spremenil ne bi nič, najbolj pa so mi bile všeč knjige, ki so jih izdelali otroci.
- Matej: Najbolj mi je bilo všeč v učilnici matematike, ker je razstava tam nekaj posebnega.
- Katja: Najbolj mi je bilo všeč delati vrtnice. Spremenila bi to, da dan odprtih vrat ne bi bil na soboto in da bi bilo manj predstav.
- Urška: Predstave si nisem ogledala, ker mi ni bila všeč tema. Šla bi na izdelovanje bidermajerskih šopkov, a nisem šla ker sem zamudila začetek.
- Maja: Najbolj mi je bil všeč Povodni mož ni pa mi bilo všeč, da na nekatere predstave nisem mogla iti, ker je bil razred prepoln.
- Nejc in Blaž: Razstava jc bila zanič, ker je smrdelo. Najbolj so nama bili všeč Mckinjčani, ki so imeli predstavo Povodni mož.
MATEJA ERJAVEC
Na Jeranovem v Mekinjah
Toplina doma Golobovih sredi tisočerih rož
Ni slučaj, da smo opazili lep vrl, ki že več let obdaja dom Golobovih na Jeranovem 12 v Mekinjah. Skoraj ni rože, kije tu ne bi našli. Že v zimskem času, ponavadi v začetku februarja, na novo zaživijo zvončki, prvi znanilci pomladi. Kmalu se jim pridruži žafran, trobentice in narcise, kijih nasledijo tulipani, hijacinte, floksije, spominčice, mačehe, marjetice, irisi, storžki, vrtnice, gladiole, dalije, kane, skratka do pozne jeseni je vrt ves cvetoč. V skrbno obdelani brezini mama Zofka goji tudi zdravilne rastline: meliso, meto, žajbelj, ajbiš, vinsko rutico, kamilice, baziliko, pljučnik ... Najbolj strm del cvetličnega vrta je bil dolgo časa
prostor za zdravljenje rož Zdaj pa Že nekaj let tu cvetlice rastejo svobodno, kot pravi Zofka, kjer se same zasejejo, tam tudi ostanejo. Ob pomoči moža Franceta in sina Marjana na tem 600 kvadratnih metrov velikemu vrtu pridelajo tudi vso zelenjavo za dom, vključno s krompirjem in jagodami. Vsako leto svojo ozimnico obogatijo z domačo kislo repo in zeljem. France, kije velik ljubitelj rož lončnic, je včasih letno vzgojil kar 1500 sadik Zdaj jih razmnožuje le še za dom. Za cvetlični vrt skrbi le Zofka, to pa zaradi tega, da ne bi kdo na novo vsajeno prekopal ali izruval. Sin Marjan pomaga predvsem pri jesenskih opravilih, ko je treba zemljo pognojiti in prelopa-
lali, redno kosi travo, spomladi pa pripravi gredice in njivico za sajenje.
Lepo je spoznati tako preproste, delavne ljudi, ljubitelje vsega lepega in živega, kar nas obdaja. Zato že več kot dvajset let v braj-di pred Golobovo hišo enkrat letno gnezdijo drobni liščki. Vsak začetek maja priletila samec in samička, poiščeta vedno isti prostor in v treh dneh na novo spleteta gnezdeče. Ob našem obisku ju je bilo zanimivo poslušati in opazovati, kako radostno sta prepevala in obkrožala ljubek dom, ki jima ga omogočajo prijazni ludje.
VERA MEJAČ
Golobova Zofka in France dobesedno cvetka med cvetlicami, ki jima poleg planinarjenja lepšajo življenje.
KDO JE BILA MARIJA VERA
POMLADNA OPRAVILA
letošnja pomlad nam je podarila veliko sončnih dni, pa tudi dovolj dežja, oboje pa je pripomoglo k zgodnji in bogati košnji.
lepo sončno nedeljo, 14. nuna, ko je večina budi odhajala na izlete, so na travnikih brneti stroji Za pridne kmetovalce tudi nedelja ni bila dan za zaslužen počitek, saj so lepo vreme želeti izkoristiti za košnjo in sušenje trave. Na podgorskih travnikih je bilo ta dan nadvse živahno. Pri delu smo zmotiti Franceta Mihetina, Tinka Jagodica in dvaindvajsetletnega Gregorja Porav-neta, ki poleg službe in izrednega študija rad pomaga pri kmečkih opravilih.
SAŠA MEJAČ
(nadaljevanje s 1. strani)
»Marija Vera oziroma baronica Frančiška Marija Ksaera von Sacken, rojena Eppich, se je rodila v Kamniku 22 novembra leta 1881. Umrla je 12. januarja 1954 v Ljubljani kot velika slovenska umetnica,« so zapisali v uvodu brošure o Mariji Veri. Orisu mladosti, umetniške poti in osebnosti igralke, režiserke in pedagoginje so v brošuri dodali pogovore z dr. Nikolajem Sadnikarjem, ki sc
■ muežm	W mX2VODWW HESWl		
		meso.	
Ne odlašajte z obiskom naše prodajalne na Usnjarski 1! Prijazni prodajalci vam bodo ponudili vedno sveže meso za ćevapčiće, ražnjiće, pleskavice, pikani klobase, pečenice, mesnato slanino, henovke s sirom in slanino ter vse vrste mesa, drobovine in druge okusne kamniške mesnine. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.			
Violeta Vodlan, ravnateljica OŠ Marije Vere je spregovorila o pomenu poimenovanja šole po veliki slovenski igralki
je z Marijo Vero seznanil prek maminega pripovedovanja z Božom Pilejem, ravnateljem dupliš-ke šole leta 1988, ko se je šola preimenovala v OŠ Marije Vere, in s Sergejem Epihom, igralkinim nečakom. V brošuri, opremljeni z igralkinimi fotografijami, so objavljeni tudi rezultati ankete o poznavanju Marije Vere med učenci šole in med Kamničani, ki so jo opravili člani krožka za kreativno pisanje z mentorico Jano Rovšek. Anketa je pokazala, da je slaba tretjina vprašanih Kamničanov vedela, kdo je Marija Vera Nič boljši ni bil rezultat anketiranja učencev nižjih
razredov te šole. Tudi zaradi tega je bila utemeljena pobuda ravnateljice Violete Vodlan, da bi letošnje šolsko leto namenili projektu »Marija Vera«. Sobotno dopoldne dneva odprtih vrat pa je bilo namenjeno predstavitvi pestrih interesnih dejavnosti v OŠ Marije Vere. Učenci so pod mentorstvom učiteljev pokazali res raznoliko dejavnost, od klckl Janja, pravljičnega krožka, mladih raziskovalcev, planinskega, kuharskega, kemijskega in drugih krožkov, pa do šolskega radia, športnih dejavnosti in celo učenja španščine. Kar 21 interesnih de-
javnosti smo lahko našteli. Med najbolj obiskovanimi, so po besedah pomočnice ravnateljice Vesne Maligoj, športne dejavnosti, dosti pa ne zaostajajo računalništvo, modelarstvo in še nekaj podobnih.
Precejšnje težave pri še večjem uveljavljanju interesnih dejavnosti povzroča dejstvo, da imajo kot edina šola v naši občini še vedno dvoizmenski pouk. Čeprav morajo učenci in seveda tudi učitelji kar precej napora vložiti v prilagajanje dejavnosti obiskovanju pouka v kamniški glasbeni šoli, dosegajo lepe uspehe. To so Domen Pinterič, Gregor Zabavnik, Jerneja Rakcf in Anja Cerar lepo dokazali tudi z glasbenimi točkami (klavir, violina, harmonika) na osrednji prireditvi ob dnevu šole.
Ob koncu naj rečemo šc to, da Duplica kot največja krajevna skupnost v občini pogreša takšne prireditve, kot je bil letošnji dan odprtih vrat v OŠ Marije Vere. Poživitev kulturnega, športnega in zabavnega utripa na Duplici, bi pritegnila vedno več obiskovalcev je dejal Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica. Upajmo, da sc bo to pričakovanje delno uresničilo tudi s čimprejšnjo ureditvijo lastništva kulturnega doma, ki sedaj bolj ali manj sameva
FRANC SVETELJ
Pod neutrudnimi rokami mladih udeležencev klekljarskega krožka, ki ga vodi Sabina Arbi, so nastajati čipkasti prtički, prave male umetnine.
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
25. maja 2000 9
PESEM MLADIH JE ODMEV SRCA
Nadaljevanje s 1. strani
Vsak zbor je zapel po tri pesmi, tako da smo jih slišali kar 36, slovenskih in tujih skladateljev, poseben poudarek pa so namenili slovenski ljudski pesmi. Dokazali so, da otroška zborov-
taša Grubar pevce OŠ Marije Vere, Alenka Drčar zbor OŠ Komenda Moste, Lučka Drganc OŠ Šmartno v Tuhinju, Bernarda Rakar zbor glasbenega ateljeja Carl Orff Kamnik, Danica Grabnar Vokalno skupino OŠ
hovnik, Tanja Vidic in Laura Medved, harmonika Matjaž Po-Ijanšek, flavta Sandra Lah, kitara Klemen Grabnar in Matic Smolnikar ter klavir in violina Rudolf Ccrc. Vsekakor pa kaže omeniti tudi odlična povezovalca programa slovesnega večera Nino Štritof iz 8. a razreda in Tomaža Krta, iz 8. b razreda OŠ Stranje, tako da si letošnja revija otroških mladinskih pevskih zborov v celoti zasluži vse pohvale.
Vsem nastopajočim se je zahvalil ravnatelj OŠ Stranje Janez Andrejašič. Še posebej je pohvalil glasbeno pedagoginjo stranj-ske OŠ Karlo Urh. Tone Ftičar se je v imenu Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ol Kamnik in ZKO Kamnik zahvalil
Tunjiški otroci že več let prepevajo pod vodstvom Ane Štele, ki prav tako živi v lepih Tunjicah.
ska pesem ne zamira, da živi in ostaja zvesta spremljevalka mladih. Pesem iz mladih grl je še posebno lepa in prisrčna, jc odmev srca Z gotovostjo lahko trdimo, da jc bila letošnja revija najboljša, tako po organizacijski kot po strokovni plati. Ob prizadevnih otrocih so sc trudile tudi zborovodkinjc: pod vodstvom Karle LJrh so sc predstavili stranjski otroci v otroškem in mladinskem pevskem zboru ter v vokalni skupini in otroški pevski zbor podružnične šole Gozd. Jana Verbič je vodila otroški pevski zbor OŠ Frana Albrehta - Podružnica Nevlje, Na-
q S ■ • 8
a o a
V otroškem zboru podružnične šole Frana Albrehta Nevlje, ki ga vodi mlada zborovodkinja Jana Verbič, radostno prepeva 25 otrok.
27. julij. Ana Štele je vodila otroški pevski zbor OS Frana Albrehta - Podružnica Tunjice in mlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Kamnik. Ob mnogih mladih pevcih, ki so resnično navdušili, pa nikakor ne gre pozabiti na spremljevalce, ob njihovem izvajanju so pesmi še lepše zvenele: Glasbena skupina Orff, klavirska spremljava Martina Bohte Golob, Sebastjan Vr-
vsem pevcem, zborovodjem, ko-repetitorjem, gostiteljem - vodstvu in učiteljem OŠ Stranje, izpostavil pa je tudi delavnost in požrtvovalnost Karle Urh. Poudaril jc pomen šolskega vzgojnega, izobraževalnega in kulturnega dela in izrazil obžalovanje ob odsotnosti pevskih zborov iz dveh kamniških centralnih šol. Revijo je ocenil kot eno najboljših doslej in izrazil željo, da bi se je v prihodnje zbori prav tako številčno udeležili - tudi letošnji manjkajoči pevski zbori.
VERA MEJAČ
Sončke na majicah in na obrazih je na oder prineslo 37 razigranih in sproščenih otrok iz OŠ Šmartno z zborovodkinja I.učkii Drganc.
Za kamniSIdmi upokojenci pol stoletja bogatega in uspešnega delovanja
Nadaljevanje s 1. strani
Pozornost je bila namenjena tudi predsedniku Zveze društev upokojencev Slovenije Vinku Gobcu, kije za ves trud pri odgovornem vodenju najbolj množične organizacije v Sloveniji prejel pri-/
hajale iz dolgoletnih izkušenj in pridobljene življenjske modrosti, ni manjkalo.
Stanetu Simšiču je podpredsednik DU Kamnik Matevž Košir izročil priznanje častnega člana Društva upokojencev Kamnik za ves
upait Tone Smolnikar je upokojencem čestital za kar pol stoletja njihovega aktivnega in uspešnega delovanja.
znanje DU Kamnik V slavnostnem govoru je med drugim izpostavil bogate dosežke in napredek upokojencev v aktivni dobi, ko so ob udarniškem delu, majhnih plačah, težkih delovnih pogojih... gradili industrijo, šole, ceste, stanovanja, otroške vrtce, društvene prostore... Vse upokojence je pozval k aktivnemu organiziranemu delovanju v društvu upokojencev, ker bodo le tako prepoznavni, spoštovani in upoštevani, tako v občini kot v državi. V imenu ZDUS-a se jim je zahvalil za dostojno sooblikovanje družbe današnjega in jutrišnjega dne v želji po skupnem delu, prizadevanju in druženju za lepši jutri in izrekel čestitke ob visokemu jubileju.
Ob tej priložnosti je Vinko Gobec podelil priznanja Zveze druš tev upokojencev Slovenije. Za SO let uspešnega delovanja je Društvu upokojencev Kamnik izročil najvišje priznanje - Veliko plaketo. Posamezni člani, ki so si nadpovprečno prizadevali v delu društva, so prejeli male plakete: Ljudmila Dolenc, Jožef Kalan, Božidar Mati-čič, Peter Plevel in Slavko Šuštar. Pisne zahvale so prejeli: Marija Rerlec z Jakopičeve, Ana Jeras z Laz, Matevž. Košir, Marija Repo-lusk, Ana Simšič in Helena Štele.
Vodstvo in drugi prisotni so bili še posebej veseli spodbudnih in vedrih besed 91 -letnega Cirila Merču-na, enega izmed najstarejših članov DU Kamnik. Zadovoljen, da je dočakal ta jubilej, je obudil spomine na ustanovni občni zbor društva pred 50 leti, na katerem je kot predstavnik občine govoril o pomembnosti združevanja upokojencev, ki že takrat niso hoteli bili le odžagana suha veja skupnosti. Po drugi svetovni vojni so upokojenci preživljali težke čase. Izhod so videli v organiziranem povezovanju, saj jim življenjske energije in volje do dela, pa ludi koristnih idej, ki so iz-
Irud, ki ga je vložil v to društvo in kot vzpodbudo, da bi še naprej tako pridno delal. To je prvo tovrstno priznanje DU Kamnik. V duhu njegove skromnosti in prijaznosti se je Stane ganjen vsem toplo zahvalil. S stiskom roke, čestitkami in zahvalami je nato članom podelil društvena priznanja, ki so jih prejeli: A Ido Beč, Marija Berlec s Sel, Milena Bukovec, Nežika Drovenik, Jože Galičič, Marija Golob, Jožica Grilc, Marinka Hribov.šek, Franc Kerec, Albin Kladnik, Jože Lenarčič, Zdravko Markuš, Peter Mikuš, Marija Močnik, Francka Petek Milena Podgoršek Valentin Romšak, Angela Rovtar, Aleksander Sarnavskv, Franc Smolnikar, Olga Šlros, Ivanka Uršič, Nežka Vavpetič, Rudi Vidic in Jože Vrhovec. Za sodelovanje je podelil priznanja ludi drugim društvom: DU Komenda, DU Motnik-Špitalič. DU Moravče, DU Kranj, Domu starejših občanov Kamnik, Planinskemu društvu Kamnik in Slavku Rajhu za dolgoletno uspešno sodelovanje.
Za pester kulturni in zabavni program so, tako kot že mnogokrat doslej, poskrbeli Božo Matičič, Joži Kališnik. Janez Majcenovič, Rok Ijup, Marija Golob, Mešani pevski zbor DU Kamnik Jože Jagodic in Pavle Zidar.
V občini Kamnik je od
vsem stanovanjski in zdravstveni problematiki, kjer svojim članom, pa tudi drugim ostarelim obča nom, nudijo ustrezno pomor
DU Kamnik je od 29. 12. 1975 samostojno društvo s svojimi pravili, ki določajo, da je DV prostovoljna organizacija starostnih, invalidskih in družinskih upokojen cev v občini Kamnik in da je vključeno v Zvezo društev upokojencev Slovenije. DU Kamnik ima svoj društveni dom, kjer se izvajajo vse društvene, kulturne in druge dejavnosti in delovanje posameznih sekcij. Več kot dvajset let so si upokojeni i v Kamniku prizadevali najti ustrezen prostor, kamor bi lahko zahajali, brali časopise igrali šah, razvijali razne kulturne dejavnosti in načrtovali svoje delovne programe. Že v letu 1969 se je društvo obrnilo na kolektiv Planinka s prošnjo, da jim odstopijo svoje prostore v gostišču Marjanca, vendar so ta predlog v Planinki tedaj zavrnili. Zaradi uki nitve železniškega prometa je gostišče Planinka samevalo, društvo pa je bilo pripravljeno kriti vse stroške za adaptacijo prostorov. S posredovanjem občinske skupščine, kije Planinki ponudila v zamenjavo za zgradbo v Kolodvorski ulici hotel Planinka (Kenda), so delavci kolektiva Planinke ta predlov \fiir jeli, postavili določene pogoje in problem družabnih prostorov za upokojence je bil končno rešen. Takratni predsednik društva Anton Korbar je I. marca 1972 slovesno
Stanetu Simšiču, dolgoletnemu predsedniku DU Kamnik, je bila zaupana tudi prijetna dolžnost podelitve društvenih priznanj najzaslužnejšim članom. Na stiki: priznanje in stisk roke Mileni Podgoršek.
V povsem napolnjenem društvenem prostoru je pesem MePZ zbora DU Kamnik, pod vodstvom Karle Urh, tudi tokrat prinesla radost in milino.
KER JE VARNOST NA PRVEM MESTU
	
M UM	HM«*
SE	
«■* mm MM m n	tt*mr* ti mnmrv
PNEUMATIC CENTER
Perovo 27. Kamnik, trgovina 061 «12(78
www.sltar-pneumatic.si
DUNLOP SP SPORT 2000 MFS 215/40R16 ZR RIAL RS 6 - 7.5116 4/100
(Opel, Golf III...) 4 x pnevmatike »4« ALU platišča Cena z DOM 179,052 STT - ski*ijsw popust
za gotovino samo 143.242 SIT
UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI
5000 upokojenih 3256 včlanjenih v D U Kamnik, 130 upokojencev pa deluje v okviru samostojnega društva za področje Motniku in Špi-laliča. 1)1/ Kamnik jc od ustanovitve 2. aprila 1950 uspelo ljudi, ki so prenehali z aktivnim delom, povezati in vključiti v vrsto organiziranih dejavnosti in aktivnosti: od športnih, vzgojnoizobraževalnih in kulturnih, do socialnih. Organizirano je izlet-ništvo in pohodništvo, kolesarjenje, balinanje, kegljanje, šah..., pa tudi aktivni oddih upokojencev v poni ni.škem domu. Dejavna je ženska sekcija, aktivni sta folklorna skupina in mešani pevski zbor, živahna je organizacija vseh praktičnih, kultur no-zabavnih in vzgojno-izobrazeval-nih aktivnosti, razstav in povezav z drugimi društvi ter Domom starejših občanov. Na socialnem področju se v DU Kamnik posvečajo pred-
odprl društvene prostore. S pridobitvijo novih prostorov pa so jih čakale nove naloge: adaptacija same stavbe, ureditev igrišča z izgradnjo balinišču in pridobitev t elotne zgradbe za svoje dejavnosti.
Pri ocenjevanju prehojene poti ne gre prezreti dejstva, da so k razmahu upokojenskih dejavnosti pripomogli prizadevni društveni delavci. Ti so bili vedno pripravljeni vložiti svoje sposobnosti v razreševanje vseh vprašanj, včasih tudi težko rešljivih ovir. Vsem tem društvenim de lovcem v zadnjih 50 letih gre zahvala, da se je društvo razvilo v pomem hen dejavnik na področju upokojenske populacije in da društvo v rtko-Iju, v katerem deluje, predstavlja po memben faktor tudi v družbenem Življenju občine Kamnik.
Tekst in fotografije: VERA MEJAČ
AVTOR: JOŽEF CAJHEN
ŠAurv.
HUDOMUŠEN ČLOVEK
IVO
ZAIRSKI PREDSEDNIK (JOSEPH DESIRE)
VRSTA KONJSKEGA TEKA
RUS. KLOVN (KONSTAN-TINOVIČ)
RUMENA ZLITINA BAKRA IN CINKA
MLADA
KRAVICA
ALPSKA SMUČARKA RIBAHIČ
NOVICA. SPOROČILO
TRGOVSKI POMOČNIK
NASA UMET
DRSAL. KOPAČ
JEZIKOVNA ENOTA IZ GLASOV
PROSTOR
GLORIA ESTEFAN
ZIMSKA PADAVINA, INJE
NEVIHTA NEM. INŽ, IZUMITEU MOTORJA (NtKOLAUS)
POPRAVNI
IZPITV SRED. ŠOLAH
NOGOMETNI KLUB
NASA NAJDALJŠA REKA
SEČ
KAPLJA TEKOČINE, DROBEC
PRIJETEN VONJ
PLOŠČ. MERA V ANGLIJI
KRONIKA. LETOPISI
ŠPANSKO ŽENSKO IME
J. AMERIŠKA KUKAVICA
SRB NAR
HEROJ (PAVLE)
STARA MAMA
(NAR.)
IZMETAČ NABOJEV
PRI PUŠKI
OBER
DELAVEC, KI VARI
REKA V J. AMERIŠKI
DRŽAVI VENEZUELI
GLINASTA PlSČAL
SKLEPNI SPEV
/BORA V STGR ORAMI
OHLAPNA COPATA
SEVERNI DEL MEKINJ
SIMBOL ZA MOLIBDEN
PRISTANIŠČE IN GLAVNO MESTO JEMENA
STRELSKI JAREK
PASTIR IZ OPERE SNEGUROČKA
AVTOBUSNA POSTAJA KAMNIK
DES. PRITOK ZAH. MORAVE
UGOVOR, PREPOVED
ADAMOVA 2ENA
VZDEVEK 6R LADJARJA ONASSISA
LEPA ŽENSKA. KRASOTICA
REKA NA HRVAŠKEM. PRITOK LONJE
ORIG IME ZA BLATNO JEZERO NA MADŽARSKEM
PEVEC PESTNER
NENADNA SMRT
MOČNA ŽGANA PUAČA
MEDMET VZDIHLJAJA
LUIS OCANA
SIMBOL ZA NATRIJ
DEL LETALA
HRANA, JEDAČA
MATERIN BRAT
KOŠARKAŠKI TRENER NIKOLIČ
ORGAN SLUHA
ORANŽADA
MAČEK. MAČON
Klemen Hančič edini Kantničan na kolesarski dirki »Po Sloveniji«
PRIHOD V CILJ JE USPEH
Maj je že po tradiciji rezerviran tudi za mednarodno kolesarsko dirko »Po Sloveniji«. In tudi letos se kolesarska karavana z vsemi spremljevalci ni izognila Kamniku. V tretji etapi od Slovenske Bis-\ trice do Ljubljane je pot vodila čez Črnivec, Stahovico do Kamnika. Potem pa je prvič zavila proti Tunjicam, Lanišam in naprej na Šen-turško goro in Cerklje. Poleg letečega cilja v Kamniku sta bila kljub deževnemu vremenu najbolj obiskana gorska cilja na Černivcu in Šenturški gori (Sidražu). Zbralo se je več kot sto ljubiteljev kolesarstva. Veliko občanov sije atraktivni dogodek, ki so ga poživile mi-movožnje policijskih vozil, ogledalo ob cesti. Vse glavne nagrade je pobral Novomeščan Uroš Murn, ki je s Ptujčanom Miljo Mahoričem, tudi kasnejšim zmagovalcem zasnežene kraljevske etape pod Vršičem, bežal kar 150 kilometrov. Zaradi bolezni Rajka Petka je bil edini Kamničan med stoterico kolesarjev Klemen Hančič. Lani še navdušen »rekreativec« je pred sezono zavil v vrste amaterske ekipe s profesionalnim tekmovalnim pogonom Perutnina Radenska Rog. Ob pomanjkanju tekmovalcev v klubu iz Ljubljane, s pridnostjo in tudi z dobršno mero talenta, ki ga je pokazal v kratki kolesarski karieri, je dobil priložnost kot »amater« s profesionalnim statusom. Kolesarjenje
OBISK DANSKIH DIJAKOV
Eden izmed ciljev kamniške gimnazije je tudi mednarodno povezovanje in sodelovanje z drugimi gimnazijami v domovini in tujini. Naši dijaki so že obiskali Češko in z gimnazijci iz Kutne Hore preživeli teden dni v septembru lanskega leta. V prvem tednu letos pa so češki gimnazijci vrnili obisk in preživeli teden dni pri nas, v marcu pa so za en dan prišli dijaki in Danske.
19 dijakov s profesorico
jih je »kamničan« pripeljal iz Ljubljane. Obisk je organizirala in program z željami gostov oblikovala prof. Sonja Trškan, ki ga je s pomočjo dijakov (prostovoljcev) tudi odlično izpeljala Ob prihodu smo jih sprejeli v geografski učilnici, kjer so marsikaj izvedeli o Kamniku, Sloveniji, potresih v Sloveniji in podobno.
Prvi (učno) uro smo nadaljevali v drugo (prosto), ko smo dijake, razdeljene v sku-
Predstaviti smo znamenitosti Kamnika, najprej s posnetki, nato pa še z ogledom.
zgodovine Lotte Schov in profesorjem greografije Jen-som Andersonom si je želelo ogledati našo majhno deželico z južne strani Alp. Sedem dni so preživeli v naših krajih, drugi ponedeljek v marcu pa je bil namenjen obisku kamniške gimnazije in Kamnika z okolico. Ob 8. uri
pine, popeljali po šoli in vmes malce zmotili pouk.
Seveda smo jim morali pokazati prostor, v katerem se, pred, med ali po šoli zbira večina kamniške srednješolske smetane (brez profesorjev!), kjer so se celo naučili prvo slovensko besedo »pivo«. Druženje se je nadalje-
valo z obiskom Svilanita, kjer so nam pokazali tovarno in proizvodnjo njihovih izdelkov. Na koncu nam je na vprašanja odgovarjal še generalni direktor marketinške prodaje.
Naši gostje so si prvič ogledali tovarno konfekcijskih izdelkov, saj je na Danskem podobnih tovarn malo. Okoli 13. ure so nam v jedilnici kuharji postregli z okusnim kosilom, ki se je prevesilo v prijeten popoldanski klepet.
Ker so si danski prijatelji želeli ogledati še mesto, smo se najprej povzpeli na Mali grad, nato pa odšli v frančiškanski samostan in knjižnico, kjer nam je pater Miroslav pripovedoval o knjigah v knjižnici, nato pa smo si ogledali še cerkev in Plečnikovo kape-
Zal nam čas ni dopuščal, da bi jim pokazal še katere od mnogih znamenitosti, saj so ob 16.15 morali na vlak za Ljubljano.
Prepričana sem, da so o Kamniku precej izvedeli, če pa jim je katera od informacij ušla, jo bodo lahko našli v »Vodniku po Kamniku« ali
drugih podarjenih knjigah.
Nekaj dni kasneje so se naši dijaki zopet sestali z danskimi dijaki na »prijateljskem klepetu« v hotelu Park. Naslednji večer so Danci zapustili Sloveniji z mislijo na Ljubljano in njen grad, Kamnik, Postojnsko jamo, vipavske vinograde in marsikaj lepega, kar Slovenija lahko ponudi in se odpravili na 18 ur dolgo vožnjo v svojo domovino.
Prvi teden v aprilu pa jc geografski krožek odšel na Dansko, kjer so dijaki obiskali tudi gimnazijo danskih gostov na otoku Morsu na severu Jutlandije.
VESNA LUKIĆ, 2. č
Kolesarji dirke Po Sloveniji so peljati tudi skozi našo občino. Največ ljubiteljev kolesarjenja pa je bodrilo premočene in premražene tekmovalce na gorskem cilju na Šenturški gori.
in velika želja po uveljavitvi sta ga pripeljala do odločitve, da bo kolesarjenje njegovo delo. »Klemen po kolesarski abecedi še ni niti pri C, vendar menim, da bo v dveh, treh letih postal zelo dober kolesar,« ga je na eni prvih dirk v sezoni, za Veliko nagrado Umaga v hrvaški Istri, v mesecu februarju ocenil trener Gorazd Penko, sicer tudi trener državne olimpijske reprezentance. V maju je kolesarski prvošo-lec seveda že napredoval. Prvi resnejši izpit je prišel na dirki po Sloveniji, največji kolesarski dirki pri nas. V domači etapi je osvojil 27. mesto, ped njim je bilo 11 slovenskih kolesarjev, tudi vsi trije najboljši Boris Premužič, Martin Derganc in Hrvat v slovenskem dresu Vladimir Miholjevič. V kraljevski, daleč najtežji etapi na Vršiču pa je bil 39. in gredo mu vse čestitke, da je sploh pripeljal do cilja. V generalni razvrstitvi bi si Klemen po običajih, ki so veljali v starih ča-
Poticisti-moloristi so omogočili varno pot kolesarjem, ki so pripeljali iz Črnivca preko Stahovice proti Kamniku.
sih na francoskem Touru, moral nadeti majico posebne barve, kipa ni posebno čislana, zato so jo ukinili. Več o cestnem »profiju« pa naslednjič, ko se vrne z dirke »Po Hrvaški«.
METOD MOČNIK
Z danskimi gimnazijci in profesorji pred frančiškanskim samostanom.
Kamniški OBČAN
ŠPORT - PLANINSTVO
25. maja 2000      11
ŠPORTNE NOVICE
POLOŽAJ Z VRHA SE BRANI LAŽJE
Po prvih dveh dirkah slovenskega pokala sta gorska kolesarja KD Calcit Aljoša Martinjaš v absolutni članski konkurenci in Sandi Srdar med mastersi na mestih, ki sta jih po koncu sezone osvojila v skupnem seštevku. Torej, povsem na vrhu. Po smoli na Starem vrhu, kjer je bil šele deseti, je Martinjaš zablestel na »Olympus dow-nhillu« na Sljemenu nad Zagrebom, kjer je v močni mednarodni konkurenci predse spusti le Avstrijca Mathiasa Haasa. Martinjaš je bil najhitrejši v kvalifikacijah, a je v finalu naredil večjo napako in Avstrijec je bil za 1,18 sekunde hitrejši. V seštevek slovenskega pokala je kljub temu vpisal 25 točk, s katerimi je prehitel tudi zmagovalca prvega spusta Janeza Grašiča. Lanski pokalni zmagovalec med mladinci Rok Podbevšek se je v prvi članski dirki pov-pel na 12. mesto, na osmo mesto med slovenskimi tekmeci. Sandi Srdar je še drugič zapored slavil v kategoriji masters. Kot zanimivost, od svojega »učenca« Podbevška je bil na 2 kilometra dolgi progi s 300 metri višinske razlike hitrejši za 32 stotink sekunde. Poleg novinca na tej sceni Tadeja Trohevška (na Starem vrhu je vpisal 5 točk pokala med člani elite), tudi med mladinci člani KD Calcit letos ne bodo brez predstavnika. Janez Stopar, osmi v mladinski konkurenci na Sljemenu, je v skupnem seštevku pokala drugi. Člani Calcita pa so že vsi nestrpni pred največjo tekmo na domačem terenu, svetovnim pokalom v spustu v Mariboru. Na terenih pohorske zlate lisičke sta si z točkami UC1 pravico tekmovanja zagotovila Martinjaš, ki bo pred tem nastopil tudi na prvi dirki v Franciji, in Rok Podbevšek. Sandi Srdar se je odločil drugače. »Raje bom nastopil kot predtekmovalec. V svetovni konkurenci se bo težko prebiti skozi kvalifikacije, kot predtekmovalec pa se bom lahko peljal po progi vsaj enkrat več,« pojasnjuje Sandi.
LUKA & LUKA SKRBITA ZA »IMAGE« CALCITA
S pokalom Prlekija, mednarodno dirko v krosu (UCI - E2), se je v Ljutomeru nadaljeval tudi slovenski pokal za vzdržljivostni del gorskih kolesarjev. Zmago je tokrat odnesel Luka Kodra med dečki. Obetavni tuhinjski mladinski trojček sta s tretjim in petim mestom v mednarodni konkurenci tekmevec iz Avstrije in Hrvaške med mlajšimi mladinci dopolnila Boštjan Hribovšek in leto mlajši Domen Berlic. Tadej Trobevšek in Luka Pustoslemšek (doma iz Gornjega Grada), sta med mlajšimi člani do 23 let na četrtem in petem mestu. Najhitrejši od kategorije elite je bil Primož Grkman na 11. mestu, osmi med slovenskimi kolesarji. V pokalu Alpe-Adria v Šmohorju na avstrijskem Koroškem je novo zmago za Calcit dosegel Luka Kodra (U-15), Domen Berlic je bil na nehvaležnem četrtem mestu med mlajšimi mladinci. Luka Pustoslemšek (V-23) presenetljivo tudi tik pod vrhom, na drugem mestu. Kljub zdesetkani udeležbi so med 30 klubi s 350 tekmovalci Kamničani osvojili četrto mesto. Do finala petih dirk pokala Alpe-Adria 15. avgusta v Kamniku se zadeve lahko spremenijo na bolje.
Lado Urh zmagovalec teka Trojk
PROMETNI ZNAK NI OVIRA DO ZMAG
Lado Urh, atlet in tekač, ki bo v letošnjem letu upihnil dvakrat po dvajset svečk na svoji torti, je bil v središču dogajanj tekaškega domačega sveta v mesecu aprilu, še posebej pa v začetku maja. Da šport ni nikakršno dolgočasje, zaporedje dogodkov, povezanih z enoličnimi kraji in suhoparnimi statističnimi številkami, bomo dokazali z naslednjo zgodbo. Uvod bo klasičen. Lado Urh je osvojil tretje mesto na prvem teku po ulicah Šenčurja. Na teku, ki je bil nekakšen uvod v pomladansko sezono, sta bila hitrejša Romeo Živko, znani tekač iz Celja in Boštjan Horvat iz Radovljice. Nato se je dogajanje zapletlo v Tržiču, na že tradicionalnem teku po mestnih ulicah za Bergantov memorial. »Žile (op. Živko) in Roman Kejžar (maratonec, kije izpolnil olimpijsko normo) se pri diktiranju tempa nista preveč naprezala. Vedel sem, da v tej konkurenci ne bi zmogel zmagati, vendar vseeno sem poizkusil in »navil« tempo. Naj se za zmago vsaj potrudita, če nič drugega. Ko se proga spusti nazaj navzdol, sem vsak krog, kot že prejšnja leta, pazil na prometni znak, kije bil tik ob idealni liniji vedno malce v napoto. Tokrat pa me je oslepilo popoldansko sonce, poleg tega sem bil bolj osredotečen na tekmo kot na prometni znak. In kar naenkrat sem ga zagledal 20 centimetrov pred seboj. Pri hitrosti, ki ni bila dosti pod 27 kilometrov na uro, sem glavo instiktivno odmaknil le malce vstran in zadel v znak ravno nad usesti. Ulila se je kri, odpeljali so me v bolnišnico, kjer sem dobil tri šive,« je pripovedoval Lado, ki pa je bil pred prvomajskimi prazniki že nared za zmago na Mekinjskem krosu in tudi na Teku trmastih na Visokem pri Kranju. Vrhunec zgodbe pride nastop in zmaga na 44. teku Trojk na prireditvi »Pohod Ljubljana 2000«. Mirko Vindiš in Roman Kejzar, dva daleč najboljša slovenska maratonca zadnjega desetletja (da ne bo pomote: Dušan Mravlje je morda bolj poznan, a je le navaden fičo proti mercedesu), ste ga povabila za skupni nastop na tradicionalnem 28 kilometrov dolgem teku, ki se je nekoč imenoval partizanski marš, potem tek ob žici okupirane Ljubljane in sedaj tek trojk. »Ko so videli našo prijavo, so se morda naši edini tekmeci Igor Šalamun, Anton Holdinar in Geza Grabar, ki se že nekaj let trudi zmagati, tako ustrašili, da so se prijavili raje na rekreativni tek na 12 kilometrov,« stara rivalstva najboljših tekačev pojasnjuje Lado.
Pripis. Na prvi tekmi slovenskega pokala v gorskih tekih na Osol-nik je zmagal Šalamun. Lado je po delu v nočni izmeni osvojil peto mesto. Zdravko Volkar, vodja teka v Tuhinjski dolini in MM pa sta si ob asistenci Toma Petka (Šmartno, 22. mesto) spopadla za 16. mesto tik pred ciljem.
METOD MOČNIK
Planinski
Gremo na Veliko Planino
Prav vsake planinske ture ne napovedujemo v Kamniškem občanu, saj je PD Kamnik izdalo poseben jjrogram svojih tur, vendar pa je tura na Veliko planino (»trimski pohod«) še posebej zanimiva. Prva tura je bila v letu 1980, letošnja bo torej že enaindvajseta. Večinoma so pohodi speljani po različnih poteh.
Letošnji »trimski* pohod na Veliko planino bomo začeli pri gostišču »Pri gamsu«. Po grebenu se bomo povzpeli na Ravni hrib in tam, kjer je imela nekdaj Matička svojo okrepčevalnico, prišli na markirano stezo. Sledili ji bomo vse do Domžalskega doma, kjer bo daljši počitek. Po ogledu Velike planine (o tem, kaj si bomo ogledali, se bomo domenili med potjo - običajno smo se šlipohladit v Vetrnici), se bomo vrnili v dolino tako, da nam ne bo potrebno hoditi po asfaltu več kot 400 m, če bomo pustili avtomobile na j)arkirišču pred gostiščem »Pri gamsu«.
Tura je dolga, naporna, zahteva disciplino in dobro kondicijo. Steza ni povsod najboljša, pa še precej brezpotja je vmes, zato mora biti obutev planinska - segati mora čez gle-ženj in imeti torzijsko togpodf)lat iz močno narebričene gume. Ostala oprema naj ustreza vremenu. Glede hrane se vsak odloča sam - ali ho vzel vse s seboj ali pa bo kupil malico pri Bernardi v Domžalskem domu. Tudi pijače med hojo ne bo moč dobiti, je j)a prav, da ne hodimoi preveč žejni - toda pred turo in med njo ne pijmo pijač, ki vsebujejo alkohol/Pa še s kakšnim autanom ali čem podobnim se na-mažimo, ker nas bo na poti željno pričakovalo veliko klopov.
Odhod ho v soboto, 3. junija ob 7.40, izpred gostišča »Pri gamsu«. Avtobus, ki gre iz Kamnika ob 7.20, ustavi prav poleg zbirnega mesta. Vrnemo se lahko tudi z avtobusom od Gamsa okoli 17. ure. Glede na razmere je možna sprememba poti. V primeru slabega vremena pa tura odpade.
Izpopolnjevanje za VPZS
Vnedeljo, 14. maja, je bilo v Kamniški Bistrici iz[)Opolnje-vanje za vodnike Planinske zveze Slovenije (VPZS), to je za prostovoljne vodnike, ki na svoje stroške ali pa zastonj vodijo člane planinskih društev, včlanjenih v PZS. Organiziral ga je meddruštveni odbor planinskih društev Ljubljana.
Taka izpopolnjevanja so obvezna za VPZS, ki hočejo obdržati licenco za vodenje. Na njih se namreč obravnavajo nekatere teme in prikažejo novosti, ki so pomembne za vodenjepo hribih. Poleg tega pa si vodniki med seboj izmenjajo tudi izkušnje in se tako še bolj strokovno usposobijo. Tako so letos obdelali temo iz materialne odgovornosti, spoznali so bolezni in obolenja, kijih nosimo s seboj v hribe, teoretično in praktično so se preizkusili v hoji po azimutu, poleg tegapa so teoretično in praktično obdelali še novo temo, ki jo zahtevajo standardi UIAA (mednarodne zveze planinskih organizacij), to je prečkanje planinskih rek in potokov.
Iz kamniškega PD so se izpopolnjevanja udeležili Mirni Pollak, Stane Simšič in Miro Uršič in si tako pridobili osnovo za pridobitev licence vodenja za naslednja tri leta. __BOJČJ
Cankarjeva cesta
Moštvo iz Vrhnike, rojstnega kraja pisatelja Ivana Cankarja, je očitno dobilo dodatni motiv in navdih ob prihodu na mekinjski stadion ob Cankarjevi cesti. Domačim belo - modrim so zapisali kar tri zadetke, od Kamničanov niso hoteli vzeti nobenega. Pa najsi so si slednji še tako prizadevali, na koncu tekme niso skrivali razočaranja.
V Šiški
...pa je bilo drugače. Razigrani belo - modri so z napadalno igro prekosili vrstnike NK Hermes - Ljubljana in tekmo dobili s 5:3. Na prvenstveni tabeli so trenutno tretji. Kar dobro.
Poškodbe
Ekipo pestijo številne poškodbe igralcev. Noge, rebra, glava. Janez Tušek je igrišče zapustil s krvavo vrtnico na čelu. Malo smole, nepazljivosti, pa tudi brezkompromisnega odnosa do igre, kot ga zahteva trener. Moštvo igra bojevito, zameriti gre le prejemu kartonov, takrat, ko to ni potrebno.
Identiteta
Kako na ulici spoznamo pripadnika domače nogometne opozicije? V gumbnici nosi drenovo vejico, skrivnostno se ozira po okoliških gričih, pri pozdravu izteguje pet prstov in uporablja geslo »KIK petarda«.
MM
Popravek
V prejšnji številki je v članku na športni strani o dosežkih Karate sekcije Virtus Duplica z naslovom Delovno in uspešno tiskarski škrat zagodel neljubo napako. Pri postavljanju besedila v tiskarni je namreč pomotoma izpustil vrstico besedila z imeni nekaterih tekmovalcev. Pravilno besedilo se zato glasi: »Na II. odprtem prvenstvu občine Šentilj so naše vrste zastopali: Boštjan Tomelj, David Martine, Katarina Stanič, Matevž Varšek, Urban Varšek, Rok Kladnik, Kristjan Zupančič, Gregor Vrhovnik, Mevludin Me-hovič, Tilen Čadež, Boštjan Repenšek, Saša in Urška Grilc.
Mladim tekmovalcem in bralcem se za napako iskreno opravičujemo.
UREDNIŠTVO
Posebna znanja iz lokostrelstva
Osnovna šola Stranje, Lokostrelsko društvo Mamut Kamnik in Lokostrelska zveza Slovenije so bili 14. maja nosilci projekta »Zunanje državno lokostrelsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol Slovenije«, ki je potekalo na stadionu v Kamniku. Rezultati, ki seveda zadevajo lok, puščice, tarče, mirno roko in trezno glavo, so pokazali, da sta Miha Vučkovič (OŠ Toma Brejca, 269 krogov) in David Novak (OŠ Frana Albrehta, 264 krogov) osvojila drugo in tretje mesto med osnovnošolci z golim lokom, kar bi bilo po krogih celo dovolj tudi za zmago med srednješolci. Vemo, da med os-novnošolkami z golim lokom najbolje strelja Teja Močnik, sicer učenka OŠ Dušan Munih iz Mosta na Soči in da je tretja v tej razvrstitvi Romina Suhover-šnik (OŠ Toma Brejca, 256 krogov). Ugotovili smo tudi to, da
so Kamničani množično streljali z ukrivljenim lokom, da Rok Rant (OŠ Škofja Loka) zadeva skoraj same desetice (18) in da jih je Rok Petač (OŠ Toma Brejca) zadel 5 in bil šesti. Med os-novnošolkami se z bronasto kolajno pohvali tudi Živa Vučkovič (OŠ Toma Brejca, 247 krogov). Zvezdnik posebne vrste pa je Miha Kukec-Mezek, srednješolec gimnazije Rudolfa Maistra v Kamniku, ki je z 11 desetica-mi in še neugotovljenim številom ostalih zadetkov (kar sploh ni pomembno) osvojil prvo mesto med srednješolci z ukrivljenim lokom. Konkurence, angleškega bojevnika R. H. in ostalih pač ni bilo. Šolo so »naredili« že pred leti, ostale pa bolj zanima kako trava zeleni in rožice cvetijo. Na prvenstvu je nastopilo 76 tekmovalcev iz Slovenije in zamejstva.
METOD MOČNIK
Majski balinarski turnir na Duplici
Prvi Ljubljančani, drugi DU Kamnik
Dupliški balinarji so tudi letos pripravili že tadicionalni majski balinarski turnir. Ker so bila v soboto, 13. maja, na sporedu tudi ligaška tekmovanja (odsotna je bila tudi domača prva ekipa), se je na dupliškem balinišču zbralo nekoliko manj četvork.
Srečanja se je udeležilo devet ekip iz Ljubljane, Zadvo-ra, Mengša, Zaloga, Ihana, Vodic, Kamnika in dve domači ekipi. Vendar zato tekmovanje ni bilo nič manj zanimivo. Po celodnevnem tekmovanju na vseh štirih stezah, sta se v finalu za prvo mesto pomerili četvorki ljubljanskega BS-3 in Društva upokojencev Kamnik (okrepljeni z dupliškim balinarskim funkcionarjem!). S tesnim rezultatom 8:7 si je ljubljanska ekipa uspela priboriti prvo mesto. Za 3. mesto pa sta ponovno vrgli krogle »kipi Mengša in Ihana. Ihan-čani so s 13:0 odločno pokazali svojo premoč in Mengšu dosodili 4. mesto.
Rezultati: 1. BK BS-3, 2. DU Kamnik, 3. BK Ihan, 4. BK Mengeš, 5. BK Zadvor, 6. BK Zalog, 7. BK Duplica - veterani, 8. BK KUBU, 9. BK Duplica (2. ekipa).
Z majskim balinarskim turnirjem so vse štiri dupliške balinarske steze ponovno oživele...
«5 i L«
[C?
EC T
POSLOVNE STORITVE
prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, Kamnik (poslovna stavba STOL)
- posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu
hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč...
- izdelava etažnih načrtov in
vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v zemljiško knjigo
- druge poslovne storitve
Informacije po tel.: 01-83-10-960 041-614-308 faks: 01-83-10-965
Iz aprilske kronike kamniške policijske postaje
Lažno obvestilo o bombi v Srednješolskem centru
Kako dobro poznamo svojo občino?
Zgodovina se ponavlja, bi lahko dejali tudi na letošnja aprilska dogajanja na področju prometne varnosti na območju, ki ga pokriva kamniška policijska postaja, torej na cestah kamniške in komendske občine. Policisti so zabeležili 53 prometnih nesreč, lani aprila pa 56. Podobno kot lani se je ena prometna nesreča končala z najhujšimi posledicami. Telesne poškodbe so utrpeli udeleženci v 13 prometnih nesrečah. V 39 primerih pa so zabeležili samo materialno škodo.
Z 39 intervencijami zaradi kršitve javnega reda in miru
so policisti za 9 primerov presegli lanskoletno bero na tem področju. Približno polovica kršitev (18) je bila registrirana v zasebnih prostorih, ostalo pa na ulicah in v lokalih.
Aprila so zabeležili tudi 58 kaznivih dejanj, kar je za 6 več kot lani. Med kaznivimi dejanji so tudi letos prevladovale tatvine, odkrili so jih 21. Poškodovanj tujih stvari je bilo 14, sledi jim 8 vlomov v hiše, 6 vlomov v avtomobile.
9 tatvin koles in koles z motorjem, 2 tatvini avtomobilov in tako naprej.
Prometna nesreča, v kateri je podlegel motorist M. H., se je zgodila 26. aprila na Cankarjevi cesti v Mekinjah. Pri nepravilnem prehitevanju je motorist čelno trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je vozil A. Š. iz Soteske pri Kamniku.
27. aprila je prišlo do hude nesreče na Ljubljanski cesti. V trčenju avtomobila, vozil ga je Kamničan Š. M., in kolesarja B. A. je bil kolesar huje poškodovan.
23. aprila je bil v hudi prometni nesreči pri Nasovčah, ki jo je zakrivil voznik avtomobila B. A. iz Maribora, huje poškodovan motorist iz Podgorja.
5. aprila je mlajši moški iz telefonske govorilnice v Kamniku poklical policijo in dejal, da je v Srednješolskem centru nastavljena bomba. Po pregledu šole so ugotovili, da je bilo obvestilo lažno. 8. aprila so policisti in kriminalisti ob osebnem pregledu pri devetih
KRONIKA
V aprilu sta se poročila:
ŠIMENC MIROSLAV, Godit 64 in Č1MŽAR NATAŠA, Tunjiška Mlaka I0A
ZLATA POROKA dne 29. 4. 2000 v Kamniku med Petrom STELETOM in Marijo jfbZEU.
V aprilu so umrli:
- KRUŠLIN MARTIN, Moste 97A, upokojenec, star 71 let,
- PODJED ANTON, Tunjiška Mlaka 32A, upokojenec, star 74 let,
- KOMAT AR DUŠAN, Košiše 4, star 39 let,
- PETEK MILAN, Kamnik, Klavčičeva ul. 7, upokojenec, star 75 let,
- STANJKO JOŽEF, Kamnik, Pot na Poljane 5, upokojenec, star 71 let,
- ZDOVEC STANISLAVA, roj. Kapelari, Murska Sobota, Ocinje 28. upokojenka, stara 78 let,
- BERGANT ANTON, Mlaka 8, upokojenec, star 75 let,
- TROBEVŠEK MARIJA, roj. Zlatnar, Godič 44, stara 93 let,
- MLINAR ANTON, Kamnik, Ul. Vilka Roiiča 15, upokojenec, star 79 let,
- TROBUŠAK MIHAEL, Podgorje 27, upokojenec star 63 let
- BURJA MIHAELA, roj. Štefančič, Kamnik Jakopičeva ul. 21. upokojenka, stara 69 let
- KRAMAR MARJETA, roj. Drolec, Zgornji Tuhinj 44, upokojenka, stara 87 let,
- VRANKAR JANEZ, Loke v Tuhinju 12, upokojenec, star 87 let
- KOM P AN JOŽEF, Kamnik, Levstikova ul. 16, upokojenec, star 66 let,
- HUMAR FRANČIŠKA, Mekinje, Polčeva pot 10, upokojenka, stara 86 let.
inVal
NEPREMIČNINE
PE Kamnik, Šutna 35 (Ideja) tel.: 01/83-19-700 GSM: 031/811-978
Prodajate, kupujete, menjate?
Valvazorjeva 14, Domžale tel., faks: 01/72-19-035 E-mail: inval@siol.net
posredujemo pri prometu vseh vrst nepremičnin
- brezplačno svetovanje in ogledi
- izpeljemo kompleten postopek
PEL PONUDBE:
Stanovanja:
• KAMNIK ■ Groharjeva, 1,5-sobno, pritličje, 49 m', popolnoma prenovljeno, moderno opremljeno, 2 balkona, oprema ostane, utilitv, klet, cena po dogovoru
• KAMNIK • Matije Brejca, 1,5-sobno, 4/4, 53 m!, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo takoj, cena 11.200.000 SIT
• MENGEŠ - 2-sobno, som', 4/4, staro 12 let, vsi priključki, kuhinjska oprema ostane, vseljivo takoj, cena 11.900.000 SIT
• ČRNA pri Kamniku, 2-sobno, 54 m', 2/2, brez balkona, garaža, vrt, cena
8.00Q.000 SIT
• DOMŽALE - SPB, 4-sobno, 90 m!, 2 balkona, delno opremljeno, 7/10, cena 17.000.000 SIT
Hiše:
• KAMNIK - bližina centra, vrstna, 3x84 m', enodružinska, parcela 190 m', zelo prijetna in urejena, vrt na I, mirno okolje, cena 25.000.000 SIT
• KAMNIK - začetek Tuhinjske doline, enodružinska, lahko bivalni vikend, 90 m', ravna parcela 600 mJ, garaža, možnost dograditve, prijetna, cena 20.000.000 SIT
• KAMNIK ■ CENTER -meščanska hiša, delno obnovljena, 176 m' stan. povšine, potrebna zaključnih del, na parceii 430 m!, cena po dogovoru.
fantih iz Kamnika našli prepovedana mamila. Mamila so jim zasegli in jih poslali v preiskavo. Enega fanta so kazensko ovadili, ostale pa poslali k sodniku za prekrške.
12. aprila so ob lokalni cesti v Podgorju našli mrtvega moškega, ki mu je, verjetno, odpovedalo srce. Natančen vzrok smrti bo ugotovila obdukcija.
13. aprila je K. M. iz Kamnika poklical na dom kamniškega policista in ga spraševal, kaj je počel pred njegovo hišo. Zagrozil mu je, da bo postrelil tiste, ki bodo prišli na njegovo dvorišče. Potem je prišel še na policijsko postajo in svoje grožnje povedal še osebno.
25. aprila so na agenciji za plačilni promet v Kamniku našli dva ponarejena bankovca za 5000 SIT. Dan kasneje pa je prodajalka iz samopostrežne trgovine v Kamniku prinesla na policijsko postajo Kamnik še en ponarejen bankovec.
25. aprila je J. M. iz okolice Kamnika bivšemu fantu K. P. odpeljala osebni avto jugo in se odločila, da ga bo zadržala. Policisti so jih avto zasegli in ga vrnili lastniku, dekle pa kazensko ovadili.
(fs)
V kamniški občini jc veliko izredno prijaznih krajev. Eden izmed njih jc prav gotovo tudi naselje BELA, ki je sestavljeno iz več zaselkov in samotnih kmetij. Ime je verjetno dobilo po potoku Bela, kar je značilno ime za veliko potokov in rečic na območju na katerem so bivali in še bivajo Slovenci. Na sliki je bil del naselja s cerkvico svetega Miklavža, ki spada v zaselek Reber. Cerkev je prvič
novo vrsto pritlikavega nosoroga, velikosti muflona. Pri tem je določil tudi starost teh ostankov na 25 milijonov let. Dva fragmenta spodnje čeljusti sta v Kamniškem muzeju, nekaj podobnih ostankov pa jc v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter v graš-kem in dunajskem muzeju.
Izmed prispelih pravilnih rešitev je žreb izbral odgovor Barbi Podbevšek iz Zg Motnika 15, ki prej-
omenjena v zapisniku cerkvenih dragocenosti iz leta 1526, vendar takrat še ni imela zvonika, ki so ga sezidali, menda, šele leta 1728.
V hribu Planinščica pod Kropivškovim gričem so leta 1831 odkrili oligocenski premog in ga začeli leta 1855 odkopavati, tudi do dva vagona na dan. Kopali so ga v presledkih vse do leta 1937, ko je Rudnik rjavega premoga Motnik, kakor se je uradno imenoval, zaradi prevelikih prevoznih stroškov prenehal obratovati. V tem rudniku so našli tudi fosilne ostanke. Dunajski paleontolog O. Abel je na podlagi zob in lobanjskih kosti določil nov rod in
me knjižno nagrado v knjigarni Kočna na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Še vedno ostajamo v vzhodnem delu naše občine. Tokrat sprašujemo po imenu naselja na sliki, ki leži na sončnem pobočju, malo odmaknjeno od glavne prometne žile, njegovo ime pa je povezano s prvim sadjem. Odgovor, ki ga pričakujemo do srede, 31. maja, na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, S I-124(1 Kamnik, je ime naselja na sliki. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Vele.
II
Danilu Cerkveniku
v zahvalo in spomin
g— V mesecu ajmlu je zaključil svo-
jo življenjsko pot Danilo Cerkven ik iz Kamnika. Njegov odhod iz tega sveta na Žalah je bil tih in skromen. Svoje življenje je posvetil predvsem družini, domovini in svojemu mestu Kamnik. Okupatorske sile druge svetovne vojne so naše narode pritiskale k tlom, ljudje so se temu ujnrali in med njimi je bil tudi Danilo. Z narodnoosvobodilnim gibanjem seje povezal že sj)omladi leta 1942. Aktivno je deloval v mladinski organizaciji na območju mesta Kamnik in okolici. Ni znal reči ne, tudi koje bilo treba izvršiti še tako težke naloge, četudi seje zavedal težkih posledic, če bi bil prijet ob dejanju. Ko je dozorel in se usposobil za vojaka, se je leta 1944 vključil v partizansko vojsko. V enoti je še vedno deloval v mladinski organizaciji in se bojeval projMgandno in s puško v roki širom Slovenije. Preživel je vojno vihro in se vrnil v svoje mesto Kamnik, ki gaje imel rad in ga v svojem življenju ni zapustil.
Zavedal seje kot aktivist gesla »junakom boja naj sledijo junaki dela«. Delal je na raznih jiodročjih in se ob delu izpopolnjeval. V takratnih časih ni bilo lahko živeti razpet med delom in študijem. To je zmogel samo zato, kerje bil delaven in vztrajen. Koje dokončal študij na višji upravni šoli, je bil kmalu imenovan za tajnika občine Kamnik. To funkcijo je opravljal polnih petnajst let v težkih razmerah, saj seje občinska uprava šele strokovno oblikovala. Na njegovih ramenih je slonela vsa administracija, od skupščinskih sej, jnsa-nja občinskih odlokov, izdajanja odločb o državljanskih stanjih itd. Delo občinske uprave je usmerjal v korist družbe, predvsem pa v dobro občanov.
Po uspešnem upravno administrativnem delu seje želel preizkusiti še na področju gospodarstva, leta 1967je poslal direktor trgovskega podjetja Kočna Kamnik, katerega je us()ešno vodil dobrih deset let. Vtem obdobju mu je uspelo obnoviti nekaj poslovalnic, zgraditi dve novi in odpreti samopostrežno trgovino pri Petku. Obsežna je bila gosjjodarska dejavnost Koč-ne od vrtnarstva, sadjarstva, drevesničarstva in trgovanja na veliko in drobno. Pod njegovim vodstvom seje podjetje krepilo in večalo. Nasproti železniške postaje Kamnik - Zajmceje podjetju usj)elo pod njegovim vodstvom zgraditi veliko blagovno skladišče in upravne prostore. Proti koncu svoje kariere je jnepustil Kočno novemu vodstvu, sam pa odšel za nekaj let v Ljubljano, kjer je delal do upokojitve.
Tudijjo uj)okojitvi je bil še vedno aktiven v raznih organih in organizacijah. V zadnjem obdobju mu zdravje ni bito j>rc-več naklonjeno, vendar je kljub temu delal v organizaciji ZZB Kamnik, vse do konca življenja. Njegov prispevek mestu bo ostal trajen, ker se lisi, napisan s črnilom, življenjem in delom, ki ga je vtkal, ne da izbrisati. Mirno počivaj v objemu kamniških planin, ki sijih tako rad obiskoval.
SKUPAJ IZBERIMO NAJPRIJAZNEJŠEGA POLICISTA
Vsakdo izmed nas se v življenju kdaj pa kdaj znajde v okoliščinah, ko mu na pomoč v takšni ali drugačni obliki priskočijo policisti, bodisi ob neprijetni nesreči na cesti, vlomu, prepiru, pretepu, pa tudi takrat, ko nas opozarjajo (seveda tudi z denarnimi kaznimi, saj je to način, ki se Slovencev najbolj »prime«), da vožnja na motorju brez čelade, vožnja pod vplivom alkohola in divjanje po cestah ogrožajo naša življenja. Njihova pomoč in posredovanje je običajno dobrodošlo, včasih pa nekaterim, zlasti pre-krškarjem, tudi povsem odveč.
Z namenom, da bi delo in življenje policistov približali ljudem, ki vselej nimajo posluha in pravega odnosa do njihovega zahtevnega in večkrat ne ravno prijetnega poslanstva, smo se odločili, da k sodelovanju v akciji, ki jo začenjamo s to številko, povabimo vse občane občin Kamnik in Komende.
Policijska uprava Ljubljana Policijska postaja Kamnik v sodelovanju s Kamniškim občanom in Občino Kamnik začenja z akcijo izbora najprijaznejšega policista z območja, ki ga pokriva Policijska postaja Kamnik, to je področje občin Kamnik in Komenda.
Prepričani smo, da Policijska postaja Kamnik premore veliko dobrih in prijaznih policistov. Ne bomo se osredotočili na strokovno ocenjevanje njihovega dela pač pa na prijaznost in človeški odnos pri opravljanju njihovega plemenitega poslanstva in stika Z občani. Ko se človek znajde v neprijetni situaciji, naj bo to le prekršek, kraja, vlom, pretep ali družinska tragedija, je topla, prijazna in spodbudna beseda policista še kako dobrodošla in dragocena.
Zato smo se tudi odločili za to akcijo, ki nudi priložnost usmeriti pozornost na področje policije in delo ljudi, ki v njej vestno, prijazno in s posluhom do sočloveka opravljajo svoj poklic. Z našo akcijo se tem policistom lahko simbolično zahvalimo za njihovo delo. Policista, ki bo izbran kot najprijaznejši policist z območja Policijske postaje Kamnik, bomo obširneje predstavili tudi našim bralcem.
In kako lahko sodelujete v akciji?
Izpolnite priloženo glasovnico in jo pošljite na dopisnici ali v ovojnici najpozneje do 25. junija na naslov Uredništvo Kamniškega občana, Glavni trg 24, 1241 Kamnik s pripisom NAJPRIJAZNEJŠI POLICIST.
Zaželjeno je, da napišete tudi, kaj vam je pri predlaganem policistu najbolj všeč ali pa napišete zgodbo (seveda resnično) o delu in odnosu policista ali opišete situacijo, v kateri se je izkazal kot najprijaznejši policist. V tem primeru dodajte svoje podatke, saj bomo najboljši prispevek nagradili s knjižno nagrado in ga tudi objavili v Kamniškem občanu.
SAŠA MEJAČ Odgovorna urednica
Mestna organizacija ZZB Kamnik ALOJZIJ KONDA
V akciji
Izbiramo najprijaznejšega policista
predlagam policista___
(napišite ime in priimek policista ali vsaj podatke, ki jih poznale, lahko tudi opis)
Če želite, napišite utemeljitev, kaj vas pri njegovem delu in odnosu do ljudi še posebno navdušuje:
Kamniški OBČAN
25. maja 2000 13
Podobe vode
Trenutki njene bližine v dolini Kamniške Bistrice. Naslov razstave fotografij Tomaža Omcrzela v galeriji Veronika. Čudovita razstava fotografij naše Kamniške Bistrice, prikazana v vsem prelepem, harmonično oblikovana tvorba desetin milijonov let. Ustvarile so jo gorotvorne sile vseh vrst, gubanje, lomljenje skladov, preperevanje, novo potapljanje v morje, ponovno rušenje in praznenje kotanje in dolin in nazadnje za dovršitev umetnine še ledeno dleto in okrasitev s pestrim dolinskim in planinskim rastlinstvom in živalstvom. Seveda prednjaci posebno tok reke od njenega izvira do tesnih zajed med skalovjem, njenih skokov v mračni globini, ko drvi razpenjena, a kristalno čista Bistrica preko slapov in brzic proti dolini. Nad njenimi robovi prepadov se sklanjajo veje smrek, nagnojev in bukev. Slike, ena lepša od druge. Gledaš in razmišljaš, ko se nehote vračaš k izviru v Koncu, ko sc gozd na široko odpre in se zablešči jezero, polno kristalno čiste vode in iz skalovja nad njim šumijo številni izviri Kamniške Bistrice. Reka pač ni mogla najti slikovitejšega izvira kakor tu pod strmimi stenami od ledenika izglodanih bregov Mošcnika. Širna snežišča pod visokimi vrhovi jo skrivoma napajajo. Tu, v višavah, ni niti enega večjega studenca in
potoka, razen Sedelščka v Re-povem kotu, kjer prihiti iz obsežnih bregov popolna rečica, tvori jezero z zelenimi travniki in veličastnim vencem gora. In kdo naj oriše iz doline vstajajoče, pestro oblikovane
Matjaž Omerzet: PODOBE VODE
bregove gora, njihove črne gozdove in navpične prepade, njihove tako sveže zelenice, dolge bele jarke, polne snega in snežišča. Z gora sega v to
tiho gozdno življenje mnogo srnjadi, tu se zatekajo gamsi, nad katerimi prežeče krožijo kragulji, kanje in včasih tudi orel. Na razglednem Kraljevem hribu, tik nad Ribjo pečjo, se po široki dolini prikaže najsli-kovitejši polkrog gorskih vrhov Kamniških Alp. Dolinsko korito je pokrito z lepimi gozdovi, ki jih omejujejo slikovite stene. Povsod jih trgajo številni žlebovi in hudourniki. Nad poslednjimi gozdovi se prikazujejo strme planinske trate, modrikaste skalne stene, siva melišča in v poletju prikrita blešče-pp*~—,   i ča snežišča.
In >ti se dvi J gajo prelepi gUflj vrhovi Mok-' rice, Kompo-telc, Kalškega grebena in Kalške gore. Izza ozkega, globoko za-jedenega Ko-krskega sedla gleda celo rob Kočne, kot mogočna razvalina. Vse pa prekaša vitki Grintovec in simetrična Skuta s soseščino. Spadata med najlepša vrhova v Alpah. Globoko v njuno
Dva najlepša vrhova: Grintovec in Skuta iz Kopišč
Poskrbite ?a svoje ?dravje -
PRIVOŠČITE SI ČISTO PITNO VODO
Na podlagi vzorca vode i? vaše pipe vam pomagamo ijbrati najustreznejši sistem ?a čiščenje in mehčanje vode. Podpultni primi sistem Springlife izvode odstrani klor, kalcij, pesticide, herbicide, insekticide, suspenzije, nitrate.
Informacije:
Konfekcija Nuša Kamnik, Sutna 76 in po tel.: 041/789-143.
gmoto se zajedajo žlebovi, posebno tam okoli Jurjevca, Velikega in Malega hudega grabna. Gamsovega skreta in temačnih Žmavčarjev. Le strmi Mošenik in odrastki Kamniškega Dedca ovirajo pogled na Jermanova vrata. Visoka Brana in širokopleča Planjava pa vendar gledata čez Mošenik in zaključujeta dolgo rajdo od tod najvišjih gora Kamniških planin. Samo Ojstrica ostane skrita, a lepa Kopa in raztrgani bregovi Rzenika ter Turni na robu Požarjev slikovito zaključujejo zahodno stran doline. Dokler se svet med Kraljevim hribom in Kopiš-čem ne bo zarasel z novim visokim gozdom, bo ta kraj najlepše razgledišče po Koncu Bistriške doline in Kamniških planin sploh. V dolini Kamniš-
RTV - HiFi
SERVIS
POPRAVILO RAČUNALNIKOV
KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 21c. KAMNIK (najdete nas v obtlni coni Duplica)
ORION
:| Perovo 26, KAMNIK c tel.: (01) 831-33-53 |> tel/faks: (01) 831-32-11
g Lovska 16, LI.-ZALOG
S teL: (01) 528-05-57
•g faks: (01) 528-10-53
2     e-mail: orion.travel@>siol.net
Potovanja in izleti - Počitnice - Letalske vozovnice -Avtobusni prevozi in rent-a-car - Prodaja aranžmajev več kot 50-ih domačih in tujih agencij
S tem oglasom vam priznamo 3% popusta ob plačilu naših aranžmajev z gotovino.
Felicia Octavia nova Fabia
po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
GARANCIJA MOBILNOSTI ZA CELOTNO ŽIVLJENJSKO DOBO VOZILA
PRI VAŠEM POOBLAŠČENEM SERVISERJU IN PRODAJALCU VOZIL SKODA
ŠKODA ŠKERJANEC
Krumperška 21 (na poti iz Domžal proti Ihanu) ® 724 40 85, 710-340
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 426-444
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure
UGODNA PONUDBA:
- žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- SEMENA V VREČKAH
- na zalogi SEMENSKA KORUZA
- MOKA tip 500, SLADKOR    UGODNE CENE
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV
AVBELJ PETER, s.p.
Sp. loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215
ke Bele se prično dvigati veličastne stene Dedca nad Koroško, v kotu pod Dedcem pa grmi iz ozke debri lep slap Orglice in nosi ob nalivih beli pesek, s katerim zasipa dno doline. Bela tvori ob sotočju z Bistrico deber z navpičnimi stenami in lepim slapom. Malo naprej pa nas Bistrica preseneti s slapoma Veliki in Mali Predaselj. Lepa je ta naša Kamniška Bistrica in srečni smo lahko, da nam je v vsej svoji lepoti na razpolago. Ali znamo to ceniti? Ali se sploh zavedamo kaj imamo? Ne upamo si priznati, da ni bila natisnjena še nobena razglednica pri izviru reke, nobena razglednica iz Predaslja, Ribje peči, Malega izvira. Bele, Korošaških slapov, slapa Orglice ali slapa pod Kopišči. Ni moč dobiti razglednice naših Alp, naših vrhov, razen v planinskih kočah. Ali je res samo Velika planina »Zaklad narave«? Na sejmu turizma prikazujemo kozolec, čebelnjak, sod za vino in razno poljedelsko orodje. Saj to ni predstavitev Kamnika in občine. Omenjamo Mali grad, seveda nedostopen. Doline Kamniške Bistrice pa kot da je ni, da ni naša. Ljudje pa prihajajo v to dolino, prihajajo na črno. Že na Iverju so kolone avtomobilov in mnogo kurišč, prihajajo v dolino Korošice, tudi tu kurijo, prihajajo pod Uršičevo kmetijo in tudi tu kurijo. Reka pa nosi prazne pločevinke, vrečke z odpadki in druge
smeti, ki čakajo na spomladansko čiščenje. Kot v posmeh planincem, ki so zgradili na obeh sedlih čistilne naprave, da reka ostane čista, jo onesnažujejo v dolini in mečejo vanjo, kar se jim ljubi. Prihaja jih vedno več, nemoteno, brez parkirnin, ne oziraje se- na opozorilne table: kurjenje prepovedano, pse na povodce itd. Navsezadnje imajo popolnoma prav, saj takega raja, in to zastonj, ni mogoče dobiti nikjer. Kakšna bo nekoč reka, ne pomisli nihče. Morda bo poskrbela za sebe sama, saj tako umirjena pri izviru, pokaže že pri prvih brzicah pri mostu k »Jurju« vso svojo moč. Pri večjih nalivih se spremeni v orjaško kalno vodno gmoto, ki ruši vse pred seboj. Po umiritvi pa postane zopet kristalno čista, njena modrina pa nas spominja na Sočo. Podobe vode, trenutki njene bližine v dolini Kamniške Bistrice nam prikazuje Matjaž Omerzel res nazorno, čisto, naravno, v vsej lepoti tekoče reke od izvira, brzic, slapov do poslednje kaplje. Ob pogledu na številne fotografije naše reke se je res potrebno zamisliti in si globoko vtisniti v spomin tek vode in njene modrine. Da bi ostala v spominu tako bistra in čista, pa si je treba na vsak način ogledati to dragoceno razstavo in jo priporočiti tudi našim šolarjem in dijakom. Gospodu Matjažu Omerzelu pa vse najlepše in hvala.
A. SARNAVSKY
106
206 306 406 806
Partner
Expert
Boxer
PEUGEOT
že od 1,432.000 SIT
že od 1,593.000 SIT
že od 2,220.000 SIT
že od 3,419.000 SIT
že od 4,025.000 SIT
že od 1,790.000 SIT
že od 2,690.000 SIT
že od 2,877.530 SIT
LEASING, STARO ZA NOVO, UGODNI KREDITNI POGOJI -TOM+4% do 3 leta, TOM+5% do 5 let.
Na zalogi skuterji in kolesa Peugeot!
®
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT
Rova, Rovska cesta 2, Radomlje ft 722-81-31,722-88-68
722-77-98 prodaja, 722-70-10 servis
Globus - Kranj POHIŠTVO
POHUDBA POHIŠTVA
NAJUGODNEJŠA PONUDBA POHIŠTVA NA
GORENJSKEM na 1100 m2 razstavnih površin * kuhinje * bela tehnika * sedežne garniture
* dnevni regali * spalnice * kosovno pohištvo
KRANJ, Koroška cesta 4, tel.: 064/23 64 770
NOVO - PONUDBA IN CENE, KI STE JIH ŽE DOLGO PRIČAKOVALI!
Mizarstvo Golob
zaposli MIZARJA
z izkušnjami. Telefon 817-825, 816-320.
AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM
Marjan Vrankar
Buč 20, Laze, tel.: 061/847-203 Kamnik, Novi trg 26 A, tel.-faks: 061/817-767 GSM: 041/606-321
ORGANIZIRAMO ENODNEVNE IN DVODNEVNE IZLETE V »GARDALAND«, NAKUPOVALNE IZLETE NA MADŽARSKO IN V ITALIJO, NA DIRKO FORMULE 1 V BUDIMPEŠTO IN IZLETE PO DOMOVINI IN TUJINI NA VAŠO ŽELJO.
POKLIČITE NAS PO TEL. 061/817-767.
J
	r\	Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla je na roi/ui tla in jokala, ker te ni.
	~   ~ j	ZAHVALA
		Ob nenadni in mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
		JOŽETA VIDMARJA
		z Duplice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče in nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala sosedom, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem za nesebično pomoč in tolažilne besede ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred.		
Žalujoči: žena Majda, hčerki Andreja in Greta z možem, vnuka Matic in Grega in drugo sorodstvo		
		Maj 2000
M več trpljenja, ne bolečin, iivljenje trudno je končalo svoj boj.
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas jc zapustila naša draga žena, mama, stara mama, taSCa, sestra in teta
FRANČIŠKA PERNE
roj. Zobavnik iz Godila
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župnikom Antonu Gosarju. Antonu Berčanu in Mihu KaliSniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano pesem slovesa. Zahvaljujemo se tudi gospe Miji Gorjup in dr. Plavčevi za pomoč v zadnjih dneh njenega življenja.
Žalujoči vsi njeni
Maj 2000
Ostane nam le sveča, ki zate gori. A v naših srcih ti iiviš! Zato pot nas vodi k morju, kjer ti v tišini spiš.
V SPOMIN
MILANU SITARJU
Minilo je pol leta, odkar te je zahrbtna bolezen odtrgala od nas. Tvoja skrita želja vedno bilo je morje, a sedaj je to tvoj zadnji dom čeprav smo si želeli, da bi te na tvoji zadnji poti pospremili v Kamniku. Tu je bil vsa leta tvoj dom, tvoji domači in tvoji zvesti prijatelji ter gozdovi, v katere si tako rad zahajal nabirat gobe. Vse to je ostalo, a tebe ni več. Zahvala vsem tvojim prijateljem, ki so te pospremili na tvoji zadnji poti in Roku za zaigrano žalostinko. Iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Ani z možem Jožetom in nečakinji Sabina in Sonja z družinama
Maj 2000
V iivljenju nimamo ničesar kar bi bilo naša last. Vse nam je dano samo za določen čas tudi ljudje, kijih imamo radi.
(M. Klevišar)
ZAHVALA
Kljub močni volji do življenja nas je v 67. letu zapustil dobri mož, oče in dedi
JOŽE KOMPAN
iz Kamnika, Levstikova 16
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, našim sodelavcem iz Filca Mengeš in vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za svete mase, podarili cvetje in sveče. Hvala dr. Marti Jermanovi, ki jc naScmu atu pomagala v boju s težko boleznijo, pav tako patronažni sestri Jani Prczljevi za vso pomoč, g. župniku KaliSniku iz Zg. Tuhinja in patru Miroslavu za opravljen pogrebni obred, župniku KaliSniku pa tudi za obiske na domu. Vsem Se enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Prijatelje, dobro kapljico in jedačo, glasbo, hazard, šport, gobe, ribe, lepa dekleta, morje rad si imel.
(Mande.)
V SPOMIN
MILANU SITARJU - CVIČKU
(19.5.1954 - 28.12.1999)
Spominjamo se tvoje vedrine, humorja, dobre volje in prijazne besede, še posebno v teh dneh, ko imaš rojstni dan.
Tvoji prijatelji
Maj 2000
Mali oglasi:
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041/322-571.
Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83-92-017.
Enosobno stanovanje 39 m2, lepo in mirno okolje v Radomljah, prodam. Tel: 041-762-497.
Prodaja plodov vrtnih jagod in mladega krompirja v popoldanskem času.
Jenko, Mlaka 16, Komenda, tel.: 842-163, 041/939-156.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas jc 6. maja 2000 po dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož oče, dedek, brat in stric
TONE SLAPNIK
iz Godiča
Ob izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in najinim sodelavcem iz Titana in Leka, ki ste nam i/.rekli sožalje, podarili cvetje, sveče in darovali za sv. maSe. Hvaležni smo dr. Ahlinu in patronažni sestri Miji za njuno pomoč. Zahvaljujemo se župniku Antonu Berčanu za dolgoletno obiskovanje naSega ata na domu in lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pepca, sin Janez in hči Andrejka z družinama ter drugo sorodstvo
Godič, PodborSt, maj 2000
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a
tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15" sreda od 7h do 17h
Velika Izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih Vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema iokaiov, kaljeno steklo...
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
EMILA BRLEČA
iz Šmarce
se od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, našim nadvse dobrim prijateljem, sosedom in sodelavcem za vse. Hvala gospodu župniku, pevcem in Se enkrat vsem in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
Maj 2000
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno nam ne more vzeti. In to kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti!
ZAHVALA
Premagan od hude bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil nas dragi mož, oče, dedi, brat, stric in tast
ANTON ŽAVBI st.
s Perovega
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, naSim sodelavcem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje ter naSega očeta pospremili na zadnji poti. Za nesebično pomoč v težkih trenutkih se zahvaljujemo družini Toni. Posebna zahvala dr. Ivanctiču za vso pomoč v času očetove bolezni in g. župniku 7,a lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
Maj 2000
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi naSega dragega moža, očija, sina, brata, strica, zeta in svaka
tVIKTORJA ČUKA iz Kamnika, Steletova 11
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim in našim sodelavcem s Sodišča Domžale, Titana Kamnik, Sitar Pneumatic centra in Clark Co ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maSc. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. dr. Ahlinu in dr. Pfajfarjevi za pomoč, ki sta mu jo nudila v njegovih zadnjih trenutkih, hvala tudi trobentaču in Tunjiskemu oktetu za ganljivo petje
Žalujoči: žena Bernarda, sin Robert, hči Barbara, mama Tončka, tašča Marija, sestri z družinama in drugo sorodstvo
Kamnik, Prescrjc, maj 2000
Tiho si nas zapustila, od nas se nisi poslovila. Obljubljamo Ti, draga mama, da ne boš ostala sama. Zdaj v tišini mirno spiš, v naših srcih še iiviŠ.
ZAHVALA
V 65. letu življenja nas jc mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, sUira mama, taSča, sestra in teta
MIHAELA JUTERŠEK
roj. Žebaljec
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem drugim, ki ste jo tako Številno pospremili na /adnji poti, darovali cvetje, sveče, za maSc ter nam ustno in pisno izrazili sožalje Posebej se zahvaljujemo osebju Onkološkega Instituta, dr. Jermanovi in patronažni sestri Majdi i/. ZD Kamnik. Hvala tudi g. župniku Francu Šuštarju za lepo opravljen obred, pevcem Tunjiškega okteta in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni Maj 2000
Kamniški OBČAN
25. maja 2000 15
TEN
Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 7-240-220
H Tata IflHp
In* A
POHITITE S PRIJAVAMI ZA POČITNICE NA HRVAŠKEM IN V DALMACIJI!
Posebna letala ob sobotah iz Ljubljane za Split ter ob nedeljah iz Ljubljane za BraC in Dubrovnik.
> AKCIJA -17. junij: Hvar/Hvar, letalo/letalo, polpenzion, hotel Pharos: 44.900.-, otroci do 12. leta: 27.250.-
> AKCIJA - 18. junjj; Bol/Krač, letalo/letalo, polpenzion, hotel FJaphusa: 45.900.-, otroci do 12. leta: 27.550.-
Zahtevajte katalog POLETJE 2000
(več kot 60 krajev in 300 hotelov in apartmajev ob jadranski obali).
CIPER - še posebej ugodno v juniju
- kliknite: www.tentours.si za vročo ponudbo.
Posebna letala ob torkih iz Ljubljane.
AKCIJA: odhodi 6. in 13. 6.: 20% popust za mladoporočence
v hotelu Kanika Panthcon,
samo 49.900.-, letalo/letalo, 8 dni, hotel Svlva, nočitev z zajtrkom. Se nekai prostih sedežev:
FORMULA ENA - VN Monaco od 2. do 5. junija EURO 2000 - Slovinija-Špjinija in Slovenija-Norveška,
Amsterdam od 17. do 22. junija. Možnost plačila na obroke.
Pokličite ali nam pošljite mail: tentoursC^tentours.si, home page: www.tentours.si
IMAMO NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: CENTRALA: 7-240-220, FAKS: 7-240-240 LETALSKE VOZOVNICE: 7-240-230 MENJALNICA: 7-240-250
K 0 D R C E K
FRIZERSKI SALON
PRVI
FRIZERSKI SALON
v Tuhinjski dolini
Jožica Sedušak, s.p. Zg. Tuhinj 54 C Laze v Tuhinju
Delovni čas:
pon., čet., pet. - 13h-20" torek, sreda - S^-H30 sobota - 9h-12h po naročilu
Prepričajte se, da za urejenost ne potrebujete debele denarnice!
EN SAM KLIC ZA NOV IZGLED 041/877-687
i °
I o I "o
IZDELUJEMO:
cvetlična korita, fontane elemente za ograje KI    • elemente za brežine tlakovce, plošče robnike
tople grede, kompostni! kamine, umivalnike mulde, galanterijo
NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE
1225 Lukovica. Vrba 7. tel. 061/735 408
tO
PRESERJE, Kamniška 19
„mwWa od[očltev J
teatraRAT! O
CM
I
M
0)
MOTOR
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
>► KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >- HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >APNO, CEMENT, MALTIT
>■ FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >- SCH1EDEL DIMNIKE
>■ ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO
ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >- ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >» TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA
NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VEZA VTODVIGALOM
Izkoristite AKCIJSKE CENE STRESNIH KRITIN
IN IZOLACIJ
V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
V SAMU NISI NIKOU SAM! Internet: WWW.SAM.SI
AV SERVIS RTV hI
«1.
Tel.: 83 §1 383. GSM: 641/715 455
S0NY kamere
novi modeli v maju na 6 čekov
Odprto: 9M2", loMS*, sobota: 10*-12\
FOTO GRO
KAMNIK, ŠUTNA 72 tel.: 83 13 896
Odprto: pon.-petek 7"-19°° sobota 7J0-1200
KMALU TUDI NA, NOVI LOKACIJI V Svetilniku, Ljubljanska 3/d, Kamnik
S ŠZ 0BSCŽNE3S0 PONUDBO IN NOVIM FOTOGRAFSKIM STUD3CM ?a fotografiranje porok, rojstnih dni...
EKSPRES IZDELAVA FOTOGRAFIJ
FOTOGRAFIRANJE ZA VSE VRSTE DOKUMENTOV
V dobro založeni trgovini vam poleg fotomateriala in ostalih fotografskih uslug nudimo tudi pestro izbiro fotoalbumov, okvirjev, daljnogledov, video in avdio kaset.
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, KOMENDA, tel.: 01/8341-660
11 fjž/fltf
Hote
METRSKO ELAC0 2A POt£IN£ ONI
I Delovni čas: pon. - pet od 9* do 19*, ob sobotah od 9 do 13* \ I-------------------J
DRŽAVA SODEI NAKUPU SONČNIH 1 IN TOPLOTNIH Kon Tiki	UJE PR :OLEKT< ČRPALK	1 D RJE V d.o.o.
SOLARNA TEHNKA • ELEKTRONKA Ljubljanska 21 /K (TP CENTE* DUPUCA), tal.: 8310-380		
RHP
t lit ti IIII\,  l/ I) I s 11 I /lil I II I
METALIKA TRADE, d.o.o.
VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA TRZIN, Brodišče 5 Tel.: 162 11 55,162 11 57
• industrijski ležaji NSK-RHP
• avtomobilski ležaji SNR j
• oljna tesnila
• jermeni
• rezervni deli: sklopke,
zavorne ploščice, oljni in zračni filtri, vodne črpalke
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA!
moka T 400, Žito, 1 kg dim|jene klobase, 1 kg p izza šunka, 1 kg prekajen sv. vrat, sunka, 1 kg ogrska salama, I kg 1 sir mariborska gauda, 1 kg majoneza Hellmans, 630 g Vegeta, 250 g
kumarice, rdeča pesa, 680 g sardine neptun fižol rjavi + beli, 400 g grah, 400 g
marmelada, 3 okusi, 700 g čokolada Alpengold, 100 g Jaffa keksi, 150 g
Ponudba velja do prodaje zalog.
89,90 139,90 129,90
129,90
79,90 99,90 139,90 89,90 119,90 159,90 999,90 289,90 579,90
V naSo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. are, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
89,90 480,00 599,90 999,90 999,90 899,90 499,90 259,90 129,90 89,90 59,90 49,90 249,90 79,90 159,90
- bonboni Haribo
- rolada, 300 g
- riž Oliva, 1 kg
- alpsko mleko 3,2 +1,6 m.m. Lj. mL, 11
- ledeni čaj (limona, aronija, sipek), Lj. mL, 11
- Radenska, 1,51 Murtidan, 1,51
■ pivo Veseli menih, 0,51
■ pivo Pfls, 0,661
■ namizno belo Vinag, 11
- whisky Black Jack, 0,751
■ toal. bar. pap, 2-slojni, 10/1 -18-delni čistilni komplet
Združeni
NAPREDEK
KOČNA
TABOR
VELE
prijeten nakup
DOM OPREMA KAMNIK
Velika izbira koles:
. ROG • VVHEELER . CINZIA • DOUGLAS • SCOOT 26. in 27. maja pri nakupu z gotovinskim plačilom
10% DODUS
1 I i
0l   ^ K
o.
MODNA HISA KAMNIK
Poletna oblačila, kopalke
in spodnje perilo priznanih blagovnih znamk za vso družino v MODNI HIŠI KAMNIK.
■■■■
s
A.
s
GRATJ VRBOVEC NAZARJE
tel.: 063/838-80-78
Akcija do i. julija -
OTOK KRK, mesto Punat,
7 dni, apartma + polpenzioni od 22.100 SIT, prvi
otrok do 12. leta brezplačno, drugi pa 60% popusta!
Upokojenci imajo 10% popust. NON-S10P, TUDf SOme IW NEDEUB
Pravica imeti (cisto) svojega.
Audi A4 Copyright.
d.0.0.
.Kersnikova 10a Telefon: 061/133-5O40 Faks: 061/31&689
Kamnik. Usnjarska ulica 6 , Teteforr 061/817-523
MALI GRAD - KAMNIK
MU
Novost in edinstvena
ugodnost za vse
kupce: možnost zavarovanja stanovanjskega posojila s kupljeno novogradnjo.
Informacije in prodaja: vsak delavnik od 9" do 14h
stanovanj za mlade družine po posebnem
AS
DOMŽALE
informacije
Ljubljanska c. 1 Domžale
Tel. 061 716 185
G00O
Audi
Vmbrož aann
flAT PONTo
'■Ks.ooosž
Takojšnja dobava vseh modelov.
Možnost nakupa brez pologa s kreditom na položnice do 5 let.
STARO ZA NOVO.
OB 3. OBLETNICI NAŠEGA PRODAJNEGA SALONA VAM OB NAKUPU MODELOV PALIO, BRAVO, BRAVA, MAREA ODOBRIMO D0 180.000 SIT POPUSTA.
PRODAJA VOZU.: Lahovče 2, tel.: 064/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/2529 050
AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a,
IGOVINA g; ™/??oa71<07 - faks: 061/719-475
prodajalna   izdelkov gorenje
IZBIRA
x/  KMETIJSKA TRGOVINA y£j   KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938
VSE ZA VRT IN KMETIJO
VELIKA IZBIRA KRMIL iN ŽIT
PO UGODNIH CENAH Možna tudi dostava na dom
BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m
'RTN
i/nou in/te
mm
ZELO UG0DM0 - SLADKOR 10 kg, SO kg
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
HLADIL
I zamrzovalnik spodaj i
0J1
j>radni)od 65.224 BARVNI TV od 39.960 ŽAR PLOŠČ \ - 11.790 SIT
IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE
brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure