Postopki in pristojnosti v zvezi z urejanjem cest
Več krajevnih skupnosti (Sp. Slivnica, Šmarje Sap,...) in organizacij (Šolski center. Guma,...) se obrača na različne naslove v zvezi z zahtevo za postavitev prometnih znakov. Da bi vsem pojasnili postopke in pristojnosti v zvezi z pos-tavljanjem znakov, pošiljamo naslednje obvestilo:
1.  Prometne znake so dolžni vzdrževati in postavljati upravljalci cest.
Upravljalci cest na območju naše občine so:
a)  Cestno podjetje Ljubljana, TOZD za vzdrževanje, Stolpniška 10, Ljubl-jana, ki upravlja regionalne in kalegorizirane lokalne ceste;
b)  Komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7, ki upravlja ulice v Grosupljcm;
c)  krajevne skupnosti; vsaka na svojem območju ureja — svoje krajevne ces-te in gozdne poti.
Pobude in zahteve za poslavitev ali obnovo prometnih znakov kot tudi ostale zadeve v zvezi s temi cestami torej naslavljajte direkino na te naslove.
Cestno podjetje Ljubljana in Komunalno podjetje Grosuplje iraata usposobl-jen kader, ki lahko oceni umestnost teh zahtev, KS pa lahko same izdelajo urad-ni predlog za postavitev znakov. Za pomoč za pripravo predloga za postavitev znakov se lahko obrnejo na strokovno službo občinske komunalne in cestne skupnosti — to je na Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko ure-janje Grosuplje, Taborska 3 (tel. 772-036, 772-038).
2.   Upravljalec ceste lahko postavi, zamenja, dopolni ali odstrani prometne znake potem, ko je občinski upravni organ pristojen za promet in zveze (od nedavnega je to v naši občini Komite za varstvo okolja in urejanje prostora, Kolodvorska 4, Grosuplje) na vlogo upravljalca ceste izdal uradno soglasje za ¦ to. Vlogi je polrebno priložiti predstavitev situacije na karli.
Postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih znakov lahko v izjemnih primerih zahteva od upravljalcev ceste tudi sam občinski upravni organ, pristo-jen za promet in zveze.
3.  Zaradi jasnosti vam posredujemo tudi pojasnilo, kakšna je vloga ostalih organov v zvezi s cestami:
a) Cestna in komunalna skupnost občine Grosuplje
Vloga samoupravne interesne skupnosti cestne in komunalne dejavnosti je v tem, da se tu pripravlja in usklajuje srednjeročne in letne plane investiranja rek-onstrukcij in obnove cest ter vsega, kar spada k cestam. Tu se tudi dogovarja o uporabi občinskih sredstev, ki so namenjena za ceste — v skupnosti za ceste za lokalne ceste, v komunalni skupnosti pa za krajevne ceste in poti.
Za regionalne in magistralne ceste se preko občinske delegacije usklajujejo investicije v Republiški skupnosti za ceste.
b)  Prometna inšpekcija
Nadzorstvo na magistralnih in regionalnih cestah opravlja Republižki pro-metni inšpektorat, Ljubljana, Prešernova 23, na lokalnih cestah in javnih poteh pa Občinski inšpektorat Grosuplje, Kolodvorska ul. 2, ki je pristojen za inšpek-cijo cest. V primeru, da občinska cestna inšpekcija ni organizirana, v nujnih primerih opravlja nadzorstvo Republiški cestni inšpektorat.
c)  Postaja milice
—   Ureja in nadzira promet najavnih cestah.
. — Ugotavlja pomanjkljivosti, ki predstavljajo oviro udeležencem v cestnem prometu ter o njih obvešča pristojne organe.
—  Sodeluje z delovnimi organizacijami, odgovornimi za vzdrževanje cest.
d)  Oddelek za notranje zadeve
—  Izdaja usttezna dovoljenja organizacijam — pravnim osebam ia športnc in druge prireditve na cestah (za samo zaporo ceste pa je potrebno še dovoljenje Komileja za varstvo okolja in urejanje prostora). Za pridobitev dovoljenja niora biti vložena vloga najpozneje 30 dni pred prireditivjo.
—   Izdaja dovoljenja za prevoz nevarnih snovi in razstreliv, potrebnih za gospodarstvo.
ei Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
—  Proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgo-jo ter sodeluje in predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo s vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti.
4. Financiranje
Vsak upravljalec ceste je dolžan vzdrževati in postavljati prometne znake iz rednih sredstev za vzdrževanje cest in ostalih namenskih sredstevcestne oziroma komunalne skupnosti. Vendar teh sredstev do sedaj praktično ni bilo in tudi v
bodoče jih bo težko zagotavljati, ker bodo s tem okrnjeni drugi programi in in-vesticije v teh skupnostih. Dogovore za financiranje je potrebno sprejemati v organih občinskih SIS-ov.
Svetujemo pa:
—  da je sestavni del stroškov modernizacije — asfaltiranja vsake ceste — tudi sočasna opretna s prometnimi znaki,
—  da je v bodoče pri novih zazidalnih načrtih sestavni del dokumentacije tudi načrt prometa in da se stroške postavitve znakov vključi v investicijski pro-gram opremljanja stavbnih zemljišč,
—  da upravljalec cest poskuša za najkritičnejše dele cest oziroma najnujne-jše primere zbrati sredstva za postavitev znakov iz prej navedenih virov pa tudi s prispevkom zainteresiranih organizacij in občanov za rešitev problema in iz mo-rebitnih sredstev krajevnih skupnosti (lahko tudi iz deleža komunalnega prispe-vka, ki je odveden krajevnim skupnostim od novih graditeljev stanovanjskih hiš.
5. Zapora cest
Če je cesta ali objekt na njej v takem stanju, da promet ni mogoč, ali če se rekonstrukcija, obnovitvena in redna vzdrževalna dela na cesti ne dajo izvesti, ne da bi se ustavil promet ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na varnost prometa (npr. pri prireditvah, tekmovanjih ipd.), upravni organ za promel na predlog upravljalca cest ali pa izvajalca del odredi prepoved prometa.
Republiški komite za promet in zveze Ljubljana, Prešernova 23 prepove promet na magistralnih in regionalnih cestah, občinski upravni organ za promet — t. j. Komite za varstvo okolja in urejanje prostora pa na lokalnih cestah ter na protnetni površini izven vozišča magistralnih in regionalnih cest v naseljih in na javnih poteh.
Za preusmeritev prometa na obvozno cesto v času zapore je potrebno pred-hodno pridobiti soglasje upravljalca obvoznih cest in občinskega upravnega or-gana, pristojnega za promet.
V primeru zapore mora upravljalec ceste pravočasno označiti prepoved in preusmeritev prometa. Prepoved prometa kot tudi prenehanje prepovedi mora upravljalec ceste ali izvajalec del objaviti v sredstvih javnega obveščanja, naj-manj tri dni pred takšno odredbo pa obvestiti tudi pristojni organ za notranje zadeve (PM, OM).
6. Ograje in škarpe ob cestah
Več vprašanj je bilo postavljeno tudi v zvezi s postavljanjem ograj, škarp in hiš ob cestah. Ker obe podjetji poznata svoje obveznosti, naj to pojasnilo velja predvsem za krajevne skupnosti in občane.
Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest občine Gro-suplje (Uradni list SRS št. 7/87) določa, da je potrebno za postavitev kakršne-gakoli objekta v mejnem pasu 4 m od roba cesta pridobiti soglasje upravljalca ceste. Situacije so sicer različne, vendar bi upravljalci ceste praviloma morali zahtevati tolikšen odmik ograj, škarp, hiš, ipd. od cest, da bo omogočeno nor-malno vzdrževanje ceste, pluženje ter da bo možno tudi kasneje izvesti morebit-ne širitve ceste in asfaltiranje (priporočilo, da je minimalno šivina ceste 3,20 m, po možnosti pa pustiti rezervat za širitev).
Tudi uvoze k hišam je potrebno načrtovati tako, da ne bi bil oviran ali ogrožen promet na cesto.
Za škarpe in ograje, ki so izgrajeni v varstvenem pasu brez dovoljenja in so-glasja, je potrebno zahtevati njihovo odstranitev. Čejo investitor ne odstrani,je možno dati prijavo Občinskemu inšpektoratu Grosuplje, Kolodvorska 2 — urbanislični inšpekciji (tel. 771-350).
7. Odvajanje meteornih voda
Kapnico in meteorne vode iz dvorišč stanovanjskih hiš in drugih površin ni dovoljeno spuščati direktno na cesto, temveč v vaško kanalizacijo, če pa le-te ni, si mora vsak lastnik zase urediti ponikovalnico oziroma ustrezno zadrževanje vode. S skupno akcijo vaščanov pa je tovrstno problematiko možno skupno ceneje in trajneje urediti.
Upamo, da smo s temi pojasnili odgovorili na najbolj gpgosta vprašanja v zvezi z urejanjem cest.
Komite za varstvo okolja in urejanje prostora