PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI . Štev. 287 (1678) Spedtzlonc In abbon. post. T. gr. TRST, torek 19. decembra 1950 Cena 15 lir NEDELJSKA KOMEMORACIJA NARODNEGA HEROJA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV iel Sonce je pozlatilo hrbtišče Nanosa, grebene Vremščice in Snežnika. Morda prav tako kot tedaj ono zadnje njihovo jutro. Ura se b'iiža_ deseti. Proti openskemu strelišču hite od tramvaja še zadnje skupine iz mesta. Tam na tistem prostoru, kjer so bili ustreljeni, je zbrano že vse polno ljudi. Živo se razgovarjajo med seboj, prestavljajo se v dobo, v kateri je vstal izklesan lik Pinka Tomažiča in razglabljajo o neštetih sodobnih vprašanjih Ima jih mesto, ima jih vsaka naša vas; vsa ta vprašanja pa se stekajo v tisto osnovno in najvažnejše, ki obsega vse in se mu pravi: borba za naše Pravice. Sem na to mesto prihajajo leto za letom, tako kot prihajajo tja na bazoviško planjavo. Iz zemlje, ki je vsrkala vase mlado, žehtečo kri iz src, ki so jo tako močno ljubila, da so dala zanio vse, se hočejo nasr-kati moči za boje, ki še niso dobojevani, Za vse one, kar nam je Pinko Tomažič v svojem «Proaramu» začrtal kot svojo oporoko. Potem se vsa ta množica ljudstva iz mesta in ocdeželja, ki je kljub dopoldanskim uram tako polnoštevilno prišla na Opčine, strne v povorko. N;ej na čelu gredo predstavniki KP Tržaškega ozemlja in predstavniki množičnih organizacij z venci, trakovi, napisi. Tudi gospodarska delegacija FLRJ je poslala svoje zastopnike in krasen vrn-c iz Živo rdečih nageljnov.Poklon svobodne domovine, take kot jo ie - svojih načrtih videl Pinko pred seboj, junakom, ki se niso ustrašili fašističnih svinče k. S kratkim nagovorom in enominutnim molkom je tov. FRANC LIPOVEC-TINE pričel žalno svečanost. Nato ie pevski zbor zapel «žrtvam» in v ospredj= je stooil tovariš FRANC CTCKA. M u giu-no tišino je takole spregovoril: «Zobet smo s» zbrali nn mestu, Icjer ste dali svoja življenja, zato, da bo naše Ij dstvo svobodn0 na svoji zemlji. Vam in s-bi polagamo obračun, kako smo sprejeli vaš testament in kako smo ga iztol-jevali. Ob deveti obletnici zločina, ki 9a je fašizem izvršil nad vem.’, vam naše demokratično ljud- stvo slovenske in italijanske narodnosti, v znak velikega priznanja sipa cvetje in polaga vence na to kraško zemljo, ki se je napojila z vašo krvjo in za katere svobode je da7o za vami svoja življenja še mnogo naših bratov, sinov in hčera. Bili ste vzgled, kako je treba ljubiti svoj narod in od vas smo se naučili, da za pravično stvar ni nikdar nobena žrtev prevelika. Klanjamo se vašemu spominu z zavestjo, da se je treba še vedno boriti za pravico našega teptanega naroda in zavedamo se, da smo do sedaj izpolnili vse vaše želje, takrat, ko smo na teh kraških planotah kakor tudi po vsej naši domovini obračunavali s smrtnim sovražnikom — fašizmom. Ko pa to na tem mestu ugotavljamo, moramo zakričati v svet, da je naš Kras, prepojen z vašo krvjo, še danes nesvoboden in da kljub vsem žrtvam, ki jih je naše ljudstvo dalo, mu še vedno tujec deli pravice. Bodi tu ob spominu na vas povedano, da se naše ljudstvo te krivice zaveda in da se bo proti tej krivici po vašem vzgledu tudi borilo. Tebi, Pinko Tomažič, in tvo- Ugibanja o odgovoru na sovjetsko noto Ponovno za samostojno slovensko šolsko (Nadaljevanje na 2. strani) i PARIZ. 18. — Dobro obveščeni opazovalci v francoski prestolnici mislijo, da se bo francoska vlada pri sestavljanju odgovora na sovjetsko noto iz 15. decembra naslanjala na naslednjih pet glavnih točk: 1. Francija mi od konca druge svetovne vojne nikoli zavzemala napadalnega stališča in odkar je demobilizirala svojo voj. sko, se je posvetila, delu ohno-ve. Pridružila se je naporom OZn za ustvaritev mednarodnega sistema nadzorstva nad oborožitvijo. In prav dejstvo, da so Sovjeti že spočetka odklonili tak sistem, je bilo vzrok sedanje tekme v oboroževanju. 2. Med silami Zapada in Vzhoda ie silna neuravnovešenost. Celo sateliti Sovjetske zveze so kršili mirovne pogodbe iz leta 1947, ko so ustanovili vojske z večjim številcm kot Pa je bilo dovoljeno. 3. Razvoj položaja je ustvaril občutek nesigurnosti, ki je postal še bolj oster po napadu na Korejo, ko je SZ odklonila, da bi se pridružila naporom OZN za določitev sistema kolektivne varnosti. 4. V sovjetski coni Nemčije obstajajo vojaške sile in sovjetska vlada je čakala šest mesecev z odgovorom na francosko noto z 21. maja 1950, ki j’ zahtevala pojaeril glede teh sil. Francija ni bila nikdar u-radno obveščena o ustanovitvi ljudsko policije v sovjetski coni. Imela pa bf pravico smatrati, da je ustanovitev takih sil v nasprotju s čl. 2 in 5 fran-cosko-sovjetske pogodbe iz leta 1944. 5. V takih okoliščinah je fran- coska vlada prisiljena misliti na okrepitev varnosti Francije in Zahodne Evrope. Tako je bila vlada prisiljena proučiti možnost prispevka Zahodne Nemčije k skupni obrambi. Vsi ti načrti imajo zgolj obrambni značaj. Razen tega pa Franca; ja še nadalje misli, da so dobra odnošaji absolutna nujnost in je vedno pripravljena v okviru konference štirih proučiti možnosti za rešitev različnih , ;ij med Vzhodom in Zahodom. Možno ie, da bodo zapadne velesile izročile odgovor na moskovsko noto s 3. novembra v Moskvi takoj po jutrišnjem za-sedaniu zunanjih .ministrov Francije, Velike Britanije ni ZDA v Bruslju, Odgovora Fran-cije in Anglije na sovjetski noti iz 15. decembra pa brata verjetno izročena po povratku Schumana in Bevina V Fariz odin. London. le FLRJ iz Nev/ Yorka NEW YORK, 18. — Danes je odpotovala iz New Yorka jugoslovanska delegacija, ki se je udeležila 5. zasedanja glavne skupščine OZN. Člani delegacije, ki potujejo s francoskim parnikom «Liberation», so Vladimir Simič. Jože Vilfan in Marijan Barišič. Ob odhodu so delegate pozdravili jugoslovanski poslanik v Washingtoniu Popovič, jugoslovanski stalni oredstavnik v Varnostnem svetu Bebler m drugi emm mznanja neraSbih dolgov e lini! BONN, J-,;. — Kancler Adenauer je po dolgem obotavljanju sklenil, da r.e bo samo pod odgovornostjo vlade podal izjave glede priznanja nemških dolgov v tujini. Adenauer je to sklenil, potem ko so mu predsedniki skupin parlamentarnih skupin vladne koalicije sporočili, da ne bodo odobrili v imenu parlamentarne večine take pobude vlade. Zaradi tega se bo tudi revizija okupacijskega, statuta od-iužna, * ker so zahodne vlade postavljale kot pogoj za revizijo tega statuta tudi priznanje nemških dolgov. Vsekakor se bo v torek sestal ožji ministrski svet, da znova prouči nastali položaj. MARRAKECH, 18. — Churchill je prišel v maroško prestolnico, kjer bo ostal nekaj tednov. PRVI DAN ZASEDAMJA OBRAMBNIH M ZUMANJ1H MINISTROV ATLANTSKEGA PAKTA Hemce hočejo zopet oborožiti ZDA pritiskajo na države članice atlantskega pakta, „da storijo vse, kar je v njihovi moči“ za skupno obrambo ■ Nemci ne kažejo navdušenja za oborožitev, dokler jih ne izenačijo v pravicah z drugimi državami BRUSELJ, 18. — Ze včeraj so prispeli v Bruselj, da se udeleže atlantske konference, britanski zunanji minister Be-vin, norveška in danska delegacija pod vodstvom zunanjih ministrov Langeja in Ole Bjorna Krafta, italijanski zunanji minister Sforza z ministrom za obrambo Pacciardijem. Včeraj zvečer je prispel z letalom iz Pariza Jules Moch, danes pa je prispel preko Pariza ameriški zunanji minister ZDA Acheson. Ob 10,45 se je pričela konferenca ministrov za narodno o-brambo držav, ki so članice a- Še naboda irigovora iz Pebiiiga na predlog za prenehanje sanraznasti Delegati trinajstih držav so se ponovno sestali, da razpršijo sumničenja pekinške vlade» - Kratka seja LAKE SUCCESS. 13 — Komisija treh, ki ima nalogo določiti temelje za prenehanje sovražnosti na Koreji, v soboto poslala pismo. LR Kitajske Vu Hsju C.uanu, brzojavno pa je poslal prepis tega pisma zunanjemu ministru Cu-nlaju. V pismu .izjavljajo trije člani komisije, da so pripravljeni sestati se.? predstavniki LR Kitajske, k hi bili pooblaščeni razgovarja-ti se o pogojih za prenehanje sovražnosti. Sestanek bi latlK° bil v Lake Successu ali pa drugje Po obrazlbžitvi naloge, ki je tej komisiji poverjena, PO“aa? ja pismo, da je vlada LR kitajske zavzela svoje sta ič . glede Koreje m da »o Kitajci Udeležmi v vojn Poudarja tudi, da ie bil general Vu poslan v Lake Success z drugac himi nameni in ne za ‘ ljanje o rreneh-nju sovražnost) in o mirni rešitvi^žen* V skladu z načeli Zdruzemn harodov. . , . V soboto zvečer ie inaijsk' delegat Benegal Rau skupno s kitajskim delegatom. Benegal Rau se ie sestal tudi s predsednikom skuDine Knte-zamem in s kanadskim zunanjim ministrom. Včeraj so se trije člani odbora nujno sestali, d-> pripravijo načrte za bodoče delo. Uradno so javili samo, da se bodo zopet sestali. Danes se je znova sestal politični odbor OZN in razpravljal o vprašanju kitaiske mter. venciie na Koreji. Najprej je kanadski zunanji minister Posesan predložil začasno poročilo o delu komisije treh. Poročal je, da se je komisija v soboto sestala s predstavnikom enotnega poveljstva OZN na Koreji, ki je obrazložil pogoje, Pod katerimi bi po mnenju ameriške vlade in generala Wac Arthurja bilo mogoče iz-Vestl premirje na Koreji. Dalje 3? Pearson javil, da je komi-slia povabila predstavnika pekinške vlade, naj stopi ž njo V stik, in da so prepis poziva Poslali tudi pekinški vridi. Po prečltanju poročila sta Švedski in sirski predstavnik Predlagala, naj politični odbor Prekine svoie delov pričcknva nju not°ka posredovanja komi sije treh. Sovjetski delegat Ma. lik ie vprašal, aU ie nalog-, te komisije samo iskati temelje Za premirje ali pa ima namen prenehanje sovražnosti, se sporazumejo, «kako naj političnega odbora OZN sploh, «za kar bi bilo potrebno več kakor premirje, ker je potreben umik tujih čet». Malik je nato zahteval, naj politični odbor nadaljuje razpravo, ki jo je začel pred nekaj tedni o pritožbi Sovjetske zveze zarad; ameriškega napada proti Kitajski. Omenil j^nato grozodejstva in množične usmrtitve na Južni Koreji. Britanski delegat Gladwyn Jebb je podprl švedski predlog, naj se delo odbora odloži. Pripomnil je, da bi nadaljevanje razprave v političnem odboru o korejskem spopadu in o s tem združenih vprašanjih samo ((prilivalo olje na ogenj« in bi le škodovalo delu odbora treh. Švedski predlog je bil sprejet s 50 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in 4 vzdržanimi (Indija, Jugoslavija, Izrael in Salvador). Predsednik je javil, da bo sklical prihodnjo sejo v potrebnem trenutku. Voditelj indijske delegacije Benegal Rau je sklical za danes popoldne nov sestanek predstavnikov trinajstih držav, ki so predložile resolucijo za premirje na Koreji. Po sestanku trinajstih >e Benegal Rau izjavil: »Proučili smo na i boljši način. oa razpršimo nekatera sumničenja, ki so blla ?_ražena v zvezi s predlogom za izražena v ražrlos.ti>). Jaano prenehanje ^ne„al Rau nana-je, da se J vo(jiitelja pekinške šal na ^ tiskovni delegacije na da so konferenci, ki J e predlo« tnn«^, p niso ge iien & način bodo sklenili, na .ka*u>“‘ . , Ne_ razpršili bojazen bilodl kateri so mnenja, da bi bilo dobro, da komisija osta^5 nekin-ljenju, ker ne bi morda P«*1" ška vlada skušala v tem P j ru začeti nove obsezme ofennve na Koreji, kajti če bi to ofenzi vo začela med pogajanji, kazala, da nima namena jati se'za mirno rešitev. V političnem odboru je Pear-son javil, da r.iso še prejeli odgovora iz Pekinga. Sicer p daje odgovor v tej stvari m*'0?-nlk pekinškega glasila KP, ki ga je oddajal pekinšl radio. |a list obsoja predlagano premirje in izjavlja, da je predlog glavne skupščine OZN v nasprotju z interesi korejskega ljudstva, ker da ne gre za mi rovni predlog, pač pa samo za premirje, kar da odkriva temne namene imperialističnih napadalcev. Isti list pravi, da ki- tlantskega pakta. Palača, kjer se vrši konferenca, je močno zastražena; n,j pa bilo nikjer nikakih incidentov, čeprav se je govorilo, d.a nameravajo j belgijski komunisti upriuoiriti demonstracijo proti ZDA in Achesonu. Ameriški minister vojske Frank Pace, ki je predsedoval zasedanju, je najprej sporočil pozdrav ministra za obrambo Marshalla, ki se ni mogel sam udeležiti konference, in je med drugim izjavil: Prva dolžnost generala Marshalla je, da branj pred kongresom in ameriškim ljudstvom razvoj naše s.plošne in državne obrambe. ZDA nameravajo povečati svoj vojaški potencial, da ae bodo lahko u-stavljale grožnji, ki preti svobodoljubnim narodom. Pri .tem ima prednost znatno povečanje pošiljk državam, ki so članice atlantskega pakta. Sklenili smo zvezo, da branimo drug drugega, je dodal Pace, in zagotavljam vas, da bomo mi lojalno spoštovali naše obveze«. Med drugim je dejail Pace: »Daleč smo od tega, da bi bili pripravljeni. Moramo pospešiti naše napore. In če morajo ZDA pomagati evropskim narodom, morajo biti tudi popolnoma prepričane, da bodo .tudi evropski narodi storili vse, kar je v njihovi moči. Ameriški narod je že odobril načrte, ki prinašajo še večje žrtve v prihodnjem letu. Naš cilj je ohranitev miru z uveljavljanjem e-nergičnih ukrepov za skupno obrambo«. Ministri za narodno obrano-bo 12 držav so odobrili kompromis, ki ga je sestavil v Londonu svet namestnikov o sodelovanju nemških sil pri zapad-ni obrambi. Zaradi dolgotrajnega zasedanja ministrov za obrambo se je pričela konferenca zunanjih ministrov držav atlantskega »pakta ob 15.30. Poleg ostalih predstavnikov držav atlantskega pakta so prisostvovali konferenci tudi zavezniški visoki komisarji v Nemčiji. Zasedanje je otvoril belgijski zunanji minister Paul Van Zeeland, lci je v kratki dobrodošlici med drugim dejal: ((Trenutek je izredno težak, odločitve ki bodo sprejete v tej razpravi, bodo lahko imele odločilni vpliv na prihodnost svobodnega syeta. Narodi, ki jih zastopamo, po^ lagajo v naše delo veliko upanja. Na nas je, da ga opravičimo in da zgradimo vsi skupaj In brez odlašanja tisto obrambo, ki bo omogočila našim narodom, da nadaljujejo svoje delo za mir«. Po seji atlantskega sveta je bilo izdano naslednje poročilo: Obrambni svet in atlantski svet sta se sestala ter znatno napredovala pri reševanju raznih problemov, ki so na dnevnem redu. Upajo, da bodo svoje delo zaključili jutri. Popolno poročilo bo izdano konec tega tedna. Poleg tega uradnega poročila. pa je nek predstavnik bruseljske konference podal danes zvečer sledeče podrobnosti delu na konferenci: 1. Zasedanje med obrambnimi ministri, ki je bilo v ponedeljek dopoldne, se je izvršilo brez vsakega incidenta med sejo. Ministri so odobrili ob zaključku del poročilo vojaškega odbora in odbora namestnikov iz Londona o udeležbi Nemčije v za-padni obrambi. Odobrili so tudi ustanovitev vrhovnega poveljstva, ki bo poverjeno kakemu ameriškemu generalu: odobrili so nadalje splošne smernice poslanstva, ki ga bo tajsko ljudstvo želi pravične in pametne rešitve . korejskega vprašanja in da je edini način v tem, da se umaknejo vse sile Združenih narodov in da je kitajsko ljudstvo samo v takem primeru pripravljeno doseči, da kitajski ((prostovoljci« čim prej prenehajo z operacijami. Danes je prišel z letalom v London voditelj angleške delegacije v OZN Kennet Younger, ki je izjavil med drugim: ((Obstaja možnost neposrednega stika s Pekingom«. Pripomnil je, da je general Vu Hsju Cuan »zelo olikan in brezčuten. Njegova naloga v Lake Successu je bila omenjenega obsega in ni bil pooblaščen razpravljati o prenehanju sovražnosti. Njegova naloga je bila samo napasti in obsoditi politiko ZDA«. Marshall zopet bolan? WASHINGTON. 18. — Predsednik Truman je dejal danes višjim predstavnikom kongresa, nekaterih ministrstev in oboroženih sil, da bo zahteval še nadaljnje zakonske ukrepe za koordinacijo programov mobilizi-ranja in obrambe ZDA. Govori se, da se namerava general Marshall umakniti s svojega položaja iz zdravstvenih razlogov. Baje namerava Truman na njegovo mesto imenovati bivšega tajnika v letalstvu Stuarta Symingtona. Govoreč pred neko komisijo kongresa je šef generalnega štaba ameriškega letalstva ge; neral Vanderberg izjavil, da ni mogoče jemati vojne na Koreji kot vzgled neučinkovitosti strateškega bombardiranja. Pouda; ril je, da je OZN sklenila, naj se ne bombardirajo kitajske čete severno od reke Jalu. V primeru konflikta v Evropi ma bi bilo drugače, kajti tam *e bi bilo meje, katere ameriško letalstvo ne bi smelo preleteti Ameriška komunistična partija imenuje razglasitev stanja državne pripravljenosti v ZDA za kruto burko. V svojem razglasu zatrjuje ameriška KP, da nevarnosti, ki groze ameriškemu ljudstvu, ne prihajajo od zunaj, temveč od ljudi tru-stov in Pentagona, ki ne mislijo na nič drugega, kot da godpihujejo vojno uničenja azglas se izraža tudi 7a spre- ... o- -- jem LR Kitajske v OZN in za imel \nh°vnt poveljmk. j^Na prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, skupnem zasedanju obiambnih ministrov in ministrov zunanjih zadev sta se danes popoldne proučevala obadva teksta, ki sta bila odobrena dopoldne. Namestnik- -o dobili nalogo, da sestavijo ?.eio »brezbarvno* poročilo, ki je bilo že objavljeno. V torek zjutraj bo zadnje skupno zasedanje obrambnih ministrov atlantskega pakta. Popoldne se bodo sestali državni .tajnik Dean Acheson ter francoski in britanski zunanji minister Robert Schuman in Ernest Bevin. Verjetno svojih razgovorov ne bodo mogli končati pred večerom. Razpravljati bodo morali 0 ufcreoih, ki naj jih sprejmejo njihove države, da sporočijo nemški vladi kot priporočila atlantskega sveta. Najbolj važno Politično vprašanje bruseljskih razgovorov je gotovo vprašanjp odnosov, ki jih je treba postaviti med efektivno oborožitvijo Zapadne Nemčije in med pripravo za konferenco štirih, ki jo je predložila sovjetska nota iz 3. novembra. Kompromis, oziroma Spoffordov načrt, ki so ga ministri odobrili, ima neko zaščitno klavzulo, ki določa, da se lahko opusti oborožitev Nemčije, če bi kak važen dogodek korenito spremenil okoliščine. Ce bi torej na konferenci štirih bili doseženi pozitivni rezultati, bj se lahko ta klavzula preklicala. Verjetno bo Francija skušala še v zadnji minuti zadržati dokončni sklep o nemški oborožitvi. Baje je francoski zunanji minister Robert Schuman odšel v Bruselj z navodili, da skuša zavlačevati dokončno odločitev o nemški oborožitvi, vse dokler ne bo podpisana pogodba. s katero b0 ustanovljen premogo-jeklarski pool zapadne Evrope, kot to predvideva Schumanov načrt. (Verjetno bo to prve dni januarja). Nadalje bi se morala še prej v Parizu pravijala o ustanovitvi evrop- ske vojske, v katero bi se sklicati konferenca, ki bi raz-vključili nemški kontingenti. In končno bi bilo treba še dovršiti razpravo načrtov za revizijo okupacijskega gtaiiua, s čimer bi dobila zapadna Nemčija večjo neodvisnost. Francosko vlado pa zadnje mesece vedno bolj muči strah, da se lahko SZ odloči za napad na Zapad, če Nemčijo na kakršen kolj način oborožijo. Ta strah so še večale razne sovjetske note, višek pa je doseglo sovjetsko sobotno opozorilo. da pomeni oborožitev zapadne Nemčije kršitev franco-sko-sovjetskega in anglo-so-vjetskega zavezništva. Diplomatski urednik agencije France Presse Piše. da bi ne bilo nikakšno presenečenje, če bi v Bruslju še ne sprejeli dokončnih odločitev glede ustanovitve nemških enot. Pod naslovom «Niti en Nemec na fronto« objavlja list «Bonner Generalanzeiger« intervju dr. Kurta Schumacherja, predsednika nemške socialdemokratske stranke. «Treba jemati resno sovjetske poskuse za konferenco štirih, je predvsem dejal Schumacher. Ta konferenca je potrebna. Mogoče bi se na tej konferenci spoznali pravi nameni sovjetskih voditeljev glede razdelitve vplivnih področij v svetu. Mogoče bi tej konferenci sledile še druge, na katerih bi se na realističen način proučile vse sedanje težave«. Schumacher je poudaril nadalje, da načrt za vključitev nemških enot v zapadno vojsko ne bo mogel naleteti na odobravanje nemškega ljudstva. In če bl Adenauer pristal na ta načrt, bi se proti njemu dvignila odločno oriozicija socialdemokratske stranke. In ko je ponovno podčrtal, da bj lahko samo popolna enakost pravic dovedla Nemčijo, da bi sodelovala pri skupni obrambi, je Schumacher zaključil z besedami: ((Otročje je zatrjevati, da bi oborožitev Nemčije mogla služiti zapad-nim silam kot sredstvo za kompenzacijo pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Sovjetski voditelji vedo prav dobro, da bi nemški vojaki ne bili sposobni upirati se najmanj do konca leta 1932. Razen tega pa sovjetska vlada predobro pozna duševno razpoloženje nemškega ljudstva, da bi bila tako naivna ter podpisala tako drago menico za prihodnost«. Kako malo popuiama je za-vrUcl o zopetni or-.rožitvi Nemčije pri nemškem ljudstvu samem, so pokazale zadnje volitve v nekaterih zapadno nemških pokrajinah, kjer so socialdemokrati močno pridobili prav s svojo propagando proti oborožitvi Nemčije. Ni rečeno, da je med Nemci zamrl militaristični duh in da so postali resnični pacifisti, toda gotovo se Nemci zavedajo, da lahko v sklopu vojske «za o-brambo Zapada« mnogo pomenijo in to je adut, na katerega v tem trenutku igrajo. Nemci namreč ne odklanjajo oborožitve v vsakem primeru, temveč dajejo dovolj jasno razumeti, da bi pristali na oborožitev, toda pod pogojem, da postanejo enakopravni z drugimi, medtem gospodje v Bruslju sklepajo o Nemcih na način, kot da gre zgolj za najemniško vojsko. Pri tem pa je značilno, da niti v Bruslju niso vsi navdušeni nad oborožit; vijo Nemčije, kar velja zlasti za Francijo. »Pobožni« in ((resnicoljubni« «Giomale di Trieste« nas v članku «Lo sfruttamento po-litico di un modesto episo-dio» obdolžuje, da izrabljamo skromno epizodo za politično propagando. Gre za primer italijanskega učenca, ki je svojemu slovenskemu tovarišu pomazal knjigo z napisi, ki so vsekakor izraz šovinizma, pa čeprav «11 giornale di Trieste» obrača oči in hoče dokazati, da ni pri deset do dvanajstletnem italijanskem otroku napis proti Titu v bistvu protislovenski, temveč, da je to nič več in nič manj kot «di-sapprovazione di un regime«. Mi sami smo omenjeni primer označili kot droben in smo ga kot enega izmed mnogih navedli v ilustracijo trditve, da se v šolah zares vzgaja v šovinističnem duhu. O tem naj govori «11 Giornale di Trie-ste« in naj z nami analizira Rubinijevo okrožnico, kjer je zavestno in namenoma navedena neresnica, da Popadajo učenci osnovnih šol samo eni narodnosti. S tem je dana odveza meni vzgojiteljem na vzgojo NARODNOSTNE mržnje v isti sapi, leo se vzgojitelje poziva na POLITIČNO STRPNOST. Gospodje pri «11 Giornale di Trieste» ne zamenjujte rog_ za svečo! Vaše jezuitsko in lažnivo zavijanje ima svoj učinek pri vaših lahkovernih čitate-Ij ih, ki nič ne vedo. Tudi ne vedo, da ste se takoj za zgoraj omenjenim člankom udarili sami po zobeh, ko ste napisali notico ({Ultimata a Cologna la nuova scuola elementaren, ki jo imenujete upravičeno «un attraente complesso scuola -giardino in Un ambiente idealen itd., ki pa je odprta samo za italijanske otroke, kajti po izjemi, ki p je dal prof. Ar dri delegaciji slovenskih staršev, ki so zahtevali šolo na Kalanji, nimajo za slovensko šolo niti učiteljev, niti opreme. V tem je bistvo problema! Ce bi o ustanavljanju slovenskih šol odločala samostojna, slovenska šolska uprava vemo, da bi ta znala najti učitelje in tudi Trygve Lie potuje v Evropo LAKE SUCCESS. 18. — Glavni tajnik Trygve Lie bo prve dhii januarja odpotoval v Evropo. Med drugim bo obiskal Norveško. Ženevo in Pariz. omare in klopi, ki jih sedaj % slovensko šolo na Kolonji ni. Zato ponovno zahtevamo ustanovitev samostojne domenske šolske uprave! Italijanska vlada sprejela proiisindikame zakone RIM, 18. — Ministrski svet je danes zaključil razpravo o reformi nekaterih členov kazenskega zakonika. Načrt zako. na določa spremembo nekaterih določb kazenskega zakonika, ki se nanašajo na uničenje in sabotažo vojaških naprav ter na zasedbo kmetijskih in industrijskih podjetij ali zemljišč. Kakor se je že večkrat pisalo, je pravi namen novega zakona onemogočiti sleherno sindikalno borbo delovnega ljudstva, ker omejuje tudi pravico do stavke ter prepušča vladnim organom presojo, kdaj je stavka dopuščena. V zvezi z oboroževanjem se bo jutri sestal mešani italijan-sko-ameriški odbor izvedencev. V svojem poročilu pravi ta odbor, da tudi italijanska industrija lahko prispeva k vojni proizvodnji pod pogojem, da se Italiji zagotovi redna dobava surovin. Medtem sta zunanji minister Sforza in minister za vojno Pacciardi odpotovala v Bruselj, kjer se je danes začela konferenca držav atlantskega pakta. Znano je, da se je italijanska vlada izrekla za u-deležbo Nemčije v atlantski vojski. Voditelj italijanske KP, ki potuje v Moskvo, je danes z Dunaja odpotoval proti Varšavi. Uradno javljajo, da se gre v Moskvo zdravit in sam Togliatti je novinarjem izjavil, da gre v Moskvo, ker da se «v domovini ne bi mogel strogo držati zdravniških navodil in se vzdržati dela«. V političnih in diplomatskih krogih pa izjavljajo, da je Togliattijevo potovanje v zvezi z zadnjo kritiko proti glasilu KP Italije «rUnita». Znar.o je, da je moskovska «Pravda» obtožila list «l’Unita», da na nepravilen način ocenjuje vesti z zahoda in da odstopa od ((določene linije«. Dalje, da ne posveča dovolj pažnje «borbi za mir« in da se preveč poslužuje informacij iz nekominformovskih virov. In zato mora Togliatti osebno v Moskvo, posebno še tudi ker se vedno bolj zaostruje nasprotje med Glavno konfederacijo dela in KP Italije. Togliatti se bo morda vrnil iz Moskve pred kongresom KP Italije s številnimi moskovskimi recepti, ki ne pomenijo nič drugega nego borbo za hege-monistične namene zunanje politike sovjetske vlade. Povečana aktivnost gverilcev v zaledju Mac Arthurjeve vojske Ostri napadi na mostišče pri Hungnamu 61 mrtvih pri dveh letalskih nesrečah SAJGON. 18. — Dve letali «Junker», ksi sta se veibali na p:odira6ju Tourane, sta se v zra-kiu trčili in se zrušili na tla. Trideset potnikov, toi so skoraj vsi francoski častniki, je bilo ubitih. * * * CARACAS. 18. — Venezuel sika vlada uradno javlja, da je bilo pri neki letalski nesreči ubitih 31 ljudi. V letalu je bilo 28 študentov, k; so potovali na počitnice, in 3 člani posadke. TOKIO, 18. — Po poročilu, ki je bilo izdar-o danes v Tokiu, osma armada OZN vzdržuje in izboljšuje svoje položaje na vsem sektorju vzdolž 38. vzporednika. Vojne ladje in letala so okrepila svoje patru-liranje na zapadnem obrežju. Iz dobro obveščenega vojaškega vira javljajo, da je glavnina kitajske in severnokorejske vojske razmeščena vzdolž 39. vzporednika na črti, ki gre od Fenjanga do okrog 110 km severno od zavezniških o-brambnih položajev. Razen neznatnih kitajskih skupin drže odsek med Fenjangom in za. vezniškimi položaji vzdolž 38. vzporednika severnokorejske e-note. Južno od Fenjanga so čete severnih — razdeljene v devet formacij na mandžurski meji, ko so bile razkropljene zaradi ofenzive OZN preko 38. vzporednika, — prodrle naprej. Te severnokorejske enote imajo lahko orožje in so brez topništva in transportnih sredstev. Zdi se, da imajo za sedaj ukaz, da gredo preko vzporednika samo zato, da najdejo slabe točke v zavezniški o-brambni črti. Mostišče prj Hungnamu na severnozapadnj korejski obali je Hungnam. Z intenzivnim obstreljevanjem s k pnega, z morja in zraka je bilo pokošenih na stotine napadalcev. Baje ie V zadnjih 24 urah obležalo 800 mrtvih. Južnokorejski ministrski predsednik Syng-man Rhee je danes zanikal, da bi bil izdan ukaz za evakuacijo Seula. Dejal -je, da so samo svetovali starčkom in o‘rokom, da se umaknejo pred grozečo sovražnikovo ofenzivo. Včeraj so severnokorejske čete osvobodile devet ujetnikov (3 Američane, 3 Angleže in 3 Južnokorejce) in i K vrnile angleškim čet-m. Povratniki iz ujetništva so izjavili, da jim v ujetništvu ni bilo hudega. Poročilo, ki ga je izdal danes Mac Arthurjev glavni štab, govori o povečani aktivnosti gverilcev na Koreji. «Medtem ko so sile OZN v zadnjih 12 dneh pripravljale svoje nove obrambne črte, je bilo 87 spopadov z gverilci in sicer 45 napadov proti silam OZN, 10 napadov proti vasem in policiji in 33 na posamezne ceste. Enote gverilcev dosegajo včasih 1000 mož. Večino teh enot vodijo častniki in podčastniki ki so izvežbani in politično zreli doživelo danes več napadov. I in ki so pripadali redni sever- Napadi so bili naperjeni proti j nokoreiski vojski. Med temi tretji ameriški diviziji okrog 4 častniki sta najbrž tudi dva milje severno od pristanišča I generala«. ZLATA VREDEN KLEROFASISTICNI IZBRUH PROTISLOVENSKEGA SOVRAŠTVA J4) Klerofašisti in kominformisti na isti liniji Poglejmo danes, kako je z ((Giornalov imi» trditvami « obeh njegovih polemičnih člankih, da tiskarski delavci smatrajo slovenščino za tuj jezik v tej coni STO. Ta trditev je namreč popolnoma netočna, kar potrjuje med drugim indirektno «Gior-nale di Tfieste« sam, ki še do danes ni vprašal — kot smo ga pozvali — nobenega tiskarskega delavca, ker prav dobro ve, kakšen odgovor bi prejel, 'čeprav trdi, da je takš. na naša volemika «žaljiva» in «tipo Pi“ seadentes itd Po. zivamo torej Ponovno «Gior-nalovev novinarje, naj vprašajo delavce, ali je slovenščina res tuj jezik pri nas. No, kljub temu pa je potrebno pojasniti, kako je prišlo do spora, ki se je reševal najprej pred uradom za delo — kjer se ni mogel rešiti — nato pa Pred tria kim sodiščem, ki je končno izdalo zloglasno «ordinan"o». Pred kerminformovskn resolucijo nihče izmed t skar-kih delavcev, zaposlenih jpri ZTT ni postavljal vprašanja glede doklade za delo opravljeno v slovenščini kot «inozemskem jeziku«. Sele po objavi reso- lucije je kominformistično vodstvo Enotnih sindikatov dalo skupini delavcev pobudo, da so takšno zahtevo postavili. Samo kominformovsko vodstvo je tiskarskemu podjetju poslalo že v septembru 1948 voseben dopis, v ktte-em zahteva izplačevanje dodatka od 20 odst. za delo v «inoz noskih jezikih«, pri čemer pod temi inozemskimi jeziki smatra očitna slovenščino (čeprav jo izrecno ne omenja), kajti delavci, na katere se to kominformovsko pismo nanaša, so prav tisti, katerim je to kominformovsko Vodstvo dalo pobudo, da zahtevajo povišek zaradi slovenšč ne. V kakšno protislovje so komin-formovski sindikalni vod'tel ji padli že s samim tem pismom, pa dokazuje že samo pečat «Upravnega odbora zveze grafičnih delavcev Enotnih sindikatov«, na p-smu samem ki je dvojezičen, t. j, v slovenščini in italijanščini, kar je pa najboljši dokaz, da slovenščina ni in ne more biti tuj jezik Toda kljub temu je komin-formovsk.o vodstvo gnalo zadevo dalje in v svojem doka- zovanju klicalo na pomoč celo neko odredbo nadfašistiz-nega vrhovnega komisarja v operacijski coni tako imenovanega «Adriatisches Kusten-land«, pod katero je podpisan neki dr. Kohlhaase. Clen 6 te odredbe pravi namreč med drugim: «Stavcem, ki delajo v tujih jezikih se mora plačati posebna doklada in sicer za, jezike: a) nemščino, latinščino, angleščini-., francoščino, porto-galščino, holandščino, skandi-navščino in finščino povišek do 15 odst. osnovne plače na uro; b) slovanščino, madžarščino, romunščino litvanščino in le-tonščino povišek do 20 odst. osnovne plače na uro; c) za ruščino, bolgarščino, ukrajinščino. grščino povišek do 40 odst osnovne plače na uro«. Mimogrede bodi rečeno, da se slovenščina posebej v tej odredbi niti ne omenja, temveč se govori le o sLINGUA SLAVA«, kar smo prevedli mi s ((slovanščdna«. Gornji ukaz datira od 28. novembra 1944. Pozivanje na to nacifašistič- no odredbo daje torej komin-formovskemu vodstvu Enotnih sindikatov še prav posebno ((revolucionarni« značaj in sicer prav takšen kakršnega zastopajo v svoji polemiki znani klerofašisti; pa saj to ni prvič, da so se eni in drugi v teh zadnjih dveh in pol letih znašli na istih pozicijah.... Zadeva pa postane še bolj jasna če navedemo razloge, ki so jih zastopali predstavniki tiskarskega podjetja tako Pred uradom za delo kakor tudi pred sodiščem in sicer: 1. podjetje je bilo ustanovljeno, cla tiska oradivo v slovenščin { i-n italijanščini, tako da sta se smatrala in sp smatrata še danes oba jezika ra domača jezika. Za vsak stavek v angleščini, francoščini, ruščini itd. pa je podjetje izplačevalo predpisane doklade. 2 slovenščina odnosno italijanščina ne morata biti smo-trana ra inozemska jezika, ker ju a) mirovna pogodba z Italijo proglaša za enakopravna uradna jezika na STO; b) ker jima je enakost priznala tudi Enotni sindikati so proglasili Za svoje •načelo popolno enako-pravnost obeh jezikov. 3. Odredba o tujih jezikih je bilo. izdana v času fašističnega režima, ki je seveda definiral izključno italijanščino za domači, vse ostale pa za tuje jezike. V tem je bila ta uredba naperjena ravno proti uporabi slovenščine na področju Julijske krajine ter nemščine v gornjem Poadižju. V prejšnjih letih, bodisi še za časa predja-šistične Italije kakor tudi pozneje v vsem času do te odredbe, stavci, ki so bili zaposleni pri podjetju za dela v slovenščini niso prejemali ni-kake posebne doklade, pač pa za dela v dejansko tujih jezikih, kakor v nemščini, francoščini, angleščini itd. S tega vidika ie tiskarna prej in tudi pozneje v nekem smislu veljala za slovensko tiskarno. Tega so se zavedali vsi njeni name. ščenci tudi po letu J945 In ker je bilo tako njeno poslovanj« tudi v skladu z načeli sindikata, v katerem so bili včlanjeni, tudi niso postavljali vse do zlo-(glasne resolucije Kominfomm vojaška uprava — čeprav ne vprašanja posebnih doklad, povsem dosledno in c), tudi .(Nedeljevwje sledil (JVa-daljevamje s 1. strani) jim tovarišem v spomin srno mi v narodnoosvobodilni borbi dvignili večji spomenik, kot se ga lahko napravi iz kraškega kamna. Izklesali smo bratstvo slovenskega in italijanskega ljudstva, ki ga nihče več ne more streti. Sledeč vašemu vzgledu so naši ljudje, posebno naša mladina, zrli neustrašeno sovrazn.ku v obraz in se borili za našo zemljo. Po va'em zgledu so se borili tudi delavci iz T sta, ki so s svojo borbo porazili fašizem tudi v njegovem gnezdu — Trstu. Tisti streli vas niso uničili. Stali ste pred nami, z nami ste korakali v naši borbi in tudi vi ste bili vsak dan večri in ved"o večji strah fašističnih osvajalcev. Bili ste z nami povojni dobi, k-o smo se še borili za naše neosvobojsne kraje in z nami ste bili tedaj, ko je rad našo zemljo prišlo zlo v imenu nekih «v:šjih«. pravičnemu človeku nepoznanih ciljev in ko so hoteli ubiti v našem človeku zaupanje v lastno moč in osramotiti vse. kar je našemu človeku, sveto. Kot borci za pravico in resnico ste nami tudi danes.. In tu na tem mestu, k er ste ordli kot žrtve ter širom po vlej naši zem,1-' pričajo sromeniki. da je tu žive in živi naš narod, ki ig n borbi za svoje človečanske pravice segel v roko poštenim italijanskim demokratom Tako nadaljuje naše ljudstvo svojo borbo. ker je drugače re more. V teh najvišjih idealih človeštva v slogi in enakopravnosti med narodi^ vidimo sadove naših žrtev in v’ih bo naša. zmaga vašemu spominu se bomo naj-bolie oddolžili, če bomo ostal: dosledni v vsei vaši dosedanji borbi iv se držali gesla, ki je oiln tudi vaše: «Sovražniku in krivici se mi ne znamo, ne moremo in ne smemo uklonita. Njegovemu govoru Je s e^i! v italijanščini res len in izčrpen govor tov. Boltorja V njem -je soremlial p toka To-mazca kot komunista sko^i vso n-p^ovo kratko in vihamo živhenje. Rekel je: ((Pinko 'e imel ramo 26 let, wna njerova izkušenost, nj°-govo znanje,' n jz gr v- vznrj-a tn. organizacijska aki:.vno-t in njegova borba je taka da ga dviguje me« nnjVpie like našega Ivdstva« . N®^'ie je navedel, kako Je ze 1938 leta pisal v neki brošur:. ki je skriva; izida, da je dolžnost demokratovih Italijanov pomagati "Slovencem v dodal- PrOU nasil™ in «Danes je bratstvo, za knt -rega se je on boril in žrivovrl osnova vsej borbi raš"oa demokratičnega ljudstva. To borbo pa prežemajo njegovo g'e-danje na nacionalno vprašanje in sožitje med Slovenci in Italijani, k; postaja svojina delavcev, kmetov in intelektualce v«. Po vrsti so nato položili ver> ce predstavniki KP Tržaškega ozemlja, predstavniki Gospodarske delegacije FLRJ, predstavniki Demokratične fronte Slovencev v Italiji, predstavniki Istrskega okrožja, glavnega odbora OF, glavnega odbora SHPZ, Zveze partizanov STO, STAU. ASIZZ, ZA M, predstavniki I, n, III, okraja in Lo-r.jerja v imenu Zveze partizanov, dalje Škofij Stramaria. Plavij, Doline, Boljunca. Boršta, Ricmanj, Bazovice, Gropa-de, Padrič, Opčin, Proseka -Kontovela, Velikega Repna, Cola, Sv. Križa, Nabrežine, Sempolaja, Saleža in Vižovelj-Sesljana. Venec je poklonilo tudi Prosvetno društvo «Pir.ko Tomažič*. 2e med polaganjem vencev je pevski zbor pričel peti »BAZOVIŠKO«, ki je ljudi tako prevzela, da se kar niso mogli raziti. V vetru so nad spomenikom, cvetjem in zelenjem, ter vsem kar je bilo z njim toplega povedano vihrale naše zastave: belo modro rdeča in belo rdeče zelena z zvezdo ter rdeča: simboli bratstva, svobode irz neodvisnosti. OKRAJNI KONFERENCI OF Dosledna m znesla suojeinu narad« se OF um od trmirsio ni iMaH nm Komemoracija pri openskem prosvetnem društvu V SOBOTO ZVEČER se je opensko prosvetno društvo oddolžilo spominu narodnega heroja Rinka Tomažiča, ki je bil pred devetimi leti ustreljen na openskem strelišču skupno s svojimi tovariši. Dr. Anton Danev, ki je bil s Pinkom Tomažičem skupno na procesu, je v svojem govoru živo predstavil svetli lik Rinka in tovarišev ki so dali svoje mlada življenja za ideale svobode, enakosti in bratstva med ljudmi ter narodi. Pinko Tomažič nt sovražil italijanskega naroda, sovraž i pa je nasilja, ki Hb je vršil fašizem. Povezan z italijanskim delavstvom Trsta v borbi proti skupnemu sovražniku. je postavil temelje bratstva med tu živečimi Italijani in Slovenci ki so kmalu po začetku vojne prijeli zn orožje in sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Dr. Daneu je končal svoj govor s pozivom, da nadaljujemo delo in borbo, za katero so dali Pinko Tomažič in njegovi tovariši življenje. Po govoru je sledil kulturni program Po recitaciji tov. Mare, je sopranistka Berce Ljubica zapela Simonitijem) «Na Krasu«. Nato pa je prečital tov Stane Raztresen pismo, ki ga je napisat Pinko Tomažič dan pred ustrelitvijo. Sledile so še recitacije in solospeui. Najbolj sta ugajali pesmi »Talcem« jn pa »Kovaška«, (ct jo je doživeto zapel basist Stane Raztresen. S tem se je opensko prosvetno društvo najlepše oddolžilo spominu junakov, ki so padli za našo lepšo bodočnost. SLAVA PfNKU TOMAŽIČI fH NJEGOVIM TOVARIŠEM V poslednjem času se je delovanje OF silno razgibalo z okrajnimi konferencami, ki v okrajnem merilu prikazujejo jasno sliko r.aše razvojne moči pa tudi problemov tako na političnem kot na gospodarskem in kulturno-šolskem področju. Obenem so te konference tudi priprava za čim lepšo in strumnejšo proslavo 10. obletnice OF, te vseljudske organizacije, ki je s svojim jasnim narodno in socialno osvobodilnim programom zajela ljudske množice ter jih pod vodstvom Partije pravilno usmerila. V vrsti teh konferenc sta bili to nedeljo dve, in sicer na Opčinah in v Nabrežini. A a Opčinah Na konferenci OF openskega okraja je podal politično poročilo tov. Stanko Bole. Razčlenil je vso lažnivost in napadalnost politike Kominfor-ma. po drugi strani pa težr.je po resničnem miru, ki jih v OZN izpoveduje Jugoslavija, v tej mednarodni okvirni sliki je nato orisal delovanje sil napredka in miru ter sil ko-minformistične in klerofaši-stičr.e reakcije v našem tržaškem merilu. Njegovemu referatu, splošno političnega značaja, je sledil izčrpen, zgoščen vsebinsko bogat referat tovarišice Nade Kapunove, ki o-bravnava vse te iste politične probleme v okrajnem merilu. Prikazal je, kako se objektivno zrcalijo ter kako se ob njih razodeva vpliv OF ter njer.o učvrščevanje. Zajel je bregled dela in u-spehov za dobo enega leta in podal, kako je s pravilnimi organizacijskimi prijemi uspelo pritegniti vedno nove ljudi. V dokaz je navedla odziv za 1. maj, za dan slovenske kulture, za različne proslave, ko je večina ljudi kljub Palutanovim prepovedim razobesila zastave peterokrako zvezdo. Kljub kominformističnim grožnjam pa so se ljudje udeležili cele vrste izletov v Jugoslavijo, kjer so se osebno in zato tudi najbolje prepričali o vrednosti kominformistične propagande irj kako daleč je ta od resnične jugoslovanske stvarnosti. Zato tudi vsa gnusna kampanja v pogledu kolonij v Sloveniji ni nič zalegla. Najboljši odgovor nar.jo je bilo 150 otrok, ki je tam letovalo. Uspela borba proti raznarodovalnim kolonijam pa je pripomogla k povoljni rešitvi borbe za slovensko šolstvo. Bilo je le nekaj primerov nacionalnih nezavednih staršev. V delu za novoletno jelko so žene vse zavzete, zlasti pa prednjačijo Openke, ki bodo sešile 120 igrač. Tudi nabrana vsota ie že prekoračila lansko. Ljudstvo se odziva zlasti v borbi za enakopravnost slovenščine, kar se odraža v neštetih resolucijah, ki jih je poslala. Glavna ovira kulturno prosvetnega dela kot tudi športnega pa je povsod pomanjkanje prostorov; in ta ovira je tudi kriva, da narodno gledališče ne more v vasi, ki si ga tako želijo v goste. Raznarodovalna politika Z izjemo treh malih vasic so vse vasi v okraju zajete v OF. Vpliv se ie razširil tudi na vasi, ki so bile poprej nedostopne, vendar bo tu še treba sistematičnega deli med pošte, no mislečimi tovariši. V zvezi _ tem je očrtala d lovenlp kominformistične frakcije, ki je oopolnoma izgubila množične organizacije, ker te so le na oaniriu. S svojo protiljudsko oolitiko v borbi za nacionalne pravice in o vprašanju Trsta so se pač knminf~rmisti popolnima razkrinkali. S rom-Sto duhovščine Pa si klerikalna struja skuša ustvarjati ugodna tla za svoje delovanje, za kar tudi ne varčuje der.arja. Prav tako sl Lega n^ionale vedno bolj prizadeva, da bi usoela s svojim; raznarodovalnimi nameni Taka ra zn ar-dovafra po. toianka ie «Vll'af>»ta del F n iullo« na Opčinah, toer vzsa-a kler določeno 5‘evilo br-'*'-omrev v protislovenskem du l>u. Ustano-a to finsrsir-na od redent’«t:čno nsmerienih po. amemikov in ustanov v Itali-kakor tudi direktno ' d mi-istra za tovn-> vzeoto ital-ian. ske republike. Vse rile so tore; zato, da Se na Onč.nah «očuva itelijanstvo na sedanjih skrajnih meiah«. Med Padri*ami in Bazovico sg gradi »pob^ljfrv**!-nic"» za nrilad-detae Po kon-trukcij; in nbregu pa s- l°h-To z gotovostjo rečena da n° bo služ;la samo tem rame-om da bo no-ito s s-boj ne-zbežne nosled!ce, zlasti v na Iona'nem noeledu. V svojem referatu je prešla nato na nodrobno anali, zo do rvo'am°znih vas~h. V okviru okra;a j“ b'l 'Prejet tekmovalni nečrt za proslavo des'tletnice OF in r s~ Iticija, ki v svojih zah'evah pnd.nira resolucijo Izvrš^eg odbora OF glede na slovenščino, ki mora biti priznana za uradni iezik. V Nabrežini Konferenco OF v Nabrežini je otvoril in vodil tov. Janko Furlan ki je pozval navzoče naj z enominutnim molkom počastijo spomin narodnega heroja Pinka Tomažiča in njegove tovariše, katerih proslava se je istočasno vršila na Opčinah. Nato je tov dr Dekleva podal izčrpno poročilo o političnem položaju v svetu na našem o-zemlju. Zbrani delegati so z vso pozornostjo Medili govoru tov. Dekleve ter mu večkrat pritrjevali med njegovim izv0' janjem. Govornik ie opisal politični položaj na tem ozemlju pred zloglasno resolucijo jn potem ier je podčrtal potrebo naše povezanosti z narodi Jugoslavije, čemur nasprotujejo tako ko-minformisti kot SDZ. Naša dolžnost je, da prepričamo zapeljane tovariše, naj se ob 10, obletnici OF zopet združijo v borbi za naše narodnostne in gospodarske pravice. To je_ velike važnosti tudi v nabrežinski občini, kjer se zlasti ob obalnem pasu in v Nabrežini sami vedno bolj vsiljujejo italijanski elementi v poitalijančevanj naše zemlje. Tov. Dekleva je nato opisal gospodarsko stanje na Tržaškem ozemlju krizo, ki je vedno hujša zaradi odvisnost; našega gospodarstva od italijanskega, škodo, ki jo zaradi tega trpi tržaška industrija, tržaška luka itd., slabo upravo in o-gromni policijski in upravni aparat, ki zavzema kar 35 odst. dela zmožnega prebivalstva na tem ozemlju. Prešel je nato na bolj podrobno analizo gospodarskega stanja in javne uprave nabrežinske občine, ki ima največ stroškov za upravno o-sebje. ki dviga občinske davke in postavlja nove trošarine itd. V zvezi s tem je omenil slabo občinsko upravo, ki je za rešitev stanovanjske krize zaprosila posojilo 30 milijonov lir in zaradi tesa dvignila trošarino na električno razsvetljavo. Podčrtal je, da bi morala ZVU dati potrebna denarna sredstva za omejitev stanovanjske krize tudi nabrežinski občini, kakor je to storila tržaška občina. Govornik se ie dotaknil tudi vnra-šanja našega šolstva, zlasti strokovnega, za katero se OF v nabrežinskem okraju .stalno bori in dosega tudi uspehe. Ob zaključku pa ie tov. Dekleva pozval vse člane, naj se pozanimajo za zadeve svojih občin, ker je to njihova pravica in dolžnost. Po poročilu tov. Dekleve je govoril o politično organizacijskih zadevah tov. Husu Milan. Opisal je značaj in delovanje treh nam nasprotnih skupin, ki deluleio v nabrežinski občini, kominformistično frakcito SDZ in italijansko skupino «Tnrre». Za narodnostne pravice V nabrežinskem okraju se je OF krepko postavila v obrambo naših narodnostnih pravic,' za spoštovanje našega jezika, proti krivičnemu ukrepu ZVU in sramotilnemu pismu conskega predsednika Palutana. Značilno je bilo v tem pogledu stališče kominformistov, ki se niso hotelj priključiti tej naši borbi. V Sv. Križu n. pr. so kominformist odgovorili, da je «to vprašanje (obramba našega jezika) v njihovi borbi za svetovno revolucijo in glede na trenutno politično situacijo za njih brez pomena«. Tov. Husu je navedel uspehe, ki jih je OF v nabrežinskem okraju dosegla v borbi za obrambo našega šolstva, kot n. pr. v Sv. Križu, ter v Stivanu. Prav tako OF skrbi tudi za dvig ljudske prosvete. Obnovljena so bila prosvetna društva v Saležu, v Semnolaju. v Nabrežini in v Sv. Križu, ki imajo pevske zbore in dramske družine. V tem letu je bilo osem kulturnih predavanj. 4 koncerti, ter 9 gostovanj SNG. Na številnih izletih v Jugoslavijo so imeli domačini priliko, da se na lastne oči prepričaic o resničnem stanju v Jugoslaviji in o lažeh kominformistov. To seveda zelo razburja domače kominformi-ste. ker ljudstvo vedno volj spoznava njihove laži. Tov. Husu je opisal delovanje mladine im žena, nato je omenil kako se je letos število članstva OF dvignilo za 32 odst., zvišalo se je število naročnikov na naš tisk, koledarjev OF in treh knjig so letos prodali še enkrat več kot lani. Velike ovire pri delovanju OF povzroča pomanjkanje prostorov. Nedo-statke je treba odstraniti in še bolj razviti dejavnost po vaseh, zlasti v obmorskem pasu. Po tem poročilu je tov. Sonce podrobno opisala delavnost žena, ki posvečajo veliko pažnjo našim otrokom. Letos so preskrbele 14o otrokom letovanje v gorskih krajih Slovenije za novoletno jelko pa so zbrale že več kot 108.000 lir in še bodo nabrale, tako dg bo letaš- obdarovanih 900. otrok po vseh vaseh naforežinskega okraja. Mladina ima nekaj športnih družim, toda bolj bi se morala zanimati za slovensko čtivo in se kulturno udejstvovati v večji meri. Tov. dir. Ferluga je dal v tem pogledu nekaj dobrih nasvetov. Tov. Košuta iz Sv. Križa je povedal še žalostno resnico, kako nekateri domačini Slovenci, večinoma komiaformisti. pošiljajo svoje otrok® v italijanski vrtec in v italijansko strokovno šolo. Sprožilo se. je tudi vprašanje delavstva in delovanja sindikalnega akcijskega odbora ter krivice, ki jih delajo sedanji voditelji vidalijevsfcih sindikatov v Nabrežini proti delavcem, ki nočejo trobiti v fcominformi-stični rog. Delegati zgoniške občine so se pritožili, da nimajo še elektrike po vaseh kljub stalnim obljubam, da so ceste v zelo slabem stanju in jih nihče ne popravi. Navzoči so sklenili, da se bodo odslej bolj povezali z občinskimi svetovalci Ljudske fronte in se zanimali za delovanje občinske uprave. Po diskusiji so delegati odobrili tekmovalni načrt za proslavo 10. obletnice OF. Ob zaključku konference pa so izglasovali protestno resolucijo proti odredbi tržaškega sodišča, ki trdi. da je slovenščina na tem ozemlju tuj jezik. PRISPEVAJMO VSI da bo ?a novoletno jelko obdarovan vsak naš otroki Odbor za novoletno jelko III. okraja priredi v četrtek 21. t. m. ob 19.30 na sedežu v U'. Mollno a vento 158 kulturno prireditev, pri kateri bodo sodelovali pionirji sami, ki se na ta nastop že z vso vestnostjo pripravljajo. V programu imajo celo vrsto lepih recitacij, zanimivih prizorčkov in še mnogo drugega. Na prireditvi bo sodeloval tudi povsod tako priljubljeni tambu-raški zbor PD »Ivan Cankar«. Razen omenjenih so na sporedu še druge nič manj lepe in zanimive točke. Vabimo zato vse pionirje III. okraja kot njih starše, pa tudi vse ljubitelje naše mladine, da se te prireditve v čim večjem številu udeležijo. Ne borbo zo malenkostne poviške, temveč borba zo resnično povišanje plač bo lahko prispevala k izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda V nedeljo je bila na stadionu »Prvi maj« zelo uspela skupščina industrijskih delavcev. Uspeh in dober odziv delavcev je jasno dokazal, da so delavci dobro razumeli potrebo po odločni borbi za dosego uresničitve zahtev, ki bodo lahko vplivale na izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev celotnega delavskega razreda. Na skupščino so prihiteli delavci iz raznih tovarn na pašam ozemlju. Zbranim delavcem je podal zelo izčrpno poročilo tov. Luxa, ki je v jedrnatih besedah orisal položaj delavstva v svetu, v Italiji in tukaj pri nas. Poudaril je, da si kapitalisti želijo v se- daikih potrebna za skromno preživljanje štiričlanske družine. Toda to še ni bilo vse. Posledic® te izdajaiskp politike kom-informištičnih in žoltih sindikalistov občuti tržaško delavstvo še prav posebno danes, ko jim delodajalci nočejo priznati niti tega majhnega poviška, temveč jim hočejo vsiliti dcločbe sporazuma, ki je bil sklenjen v Italiji in ki določa neke poviške satpo za specializirane delavce, medtem ko bi prejeli navadni delavci naravnost smešno nizek povišek. Danes je vsem jasno, da se morajo industrijski delavci z cUtnjem trenutku nekakega pre-* vso ^odločricstjo boriti za 30% mirja ki bi služilo njihovim povišanje pl^c. Ta zahteva ni določenim namenom. Mecnarod-1 " 'vr'"a '"-L ni položaj v svetu zahteva od njih čim hitrejše oborožitve in dirugih priprav, zato bi jim bila vsaka borba z delavskim razredom zelo škodljiva. Prav zato skušajo delavstvo z vsemi mogočimi izgovori prisiliti,daibi sprejelo njihove predloge ter mu na ta način zamašiti usta, da ne bi mogel vsaj za nekaj časa zahtevati izboljšanja svojih pogojev. V tem težkem trenutku bi edinole odločno stališče delavskega razreda in njegovih sindikalnih predstavnikov lahko to ofenzivo delodajalcev zaustavilo ter doseglo izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev vsega delavstva. Toda v kakšnem položaju se danes nahaja samo tržaško delavstvo, še posebno pa delavci industrijske stroke? Vsakdo ve, da so plače, ki jih industrijski delavci prejemajo, zelo nizke ter da v nobenem primeru ne odgovarjajo sedanjim življenjskim razmeram. Zato so industrijski delavci že pred časom začeli z odločno borbo za dosego izboljšanja svojih plač. Trdno odločeni doseči uresničitev te zahteve so Se polnoštevilno udeležili tudi letcšnj® februarske stavke, ki se je pa končala, kot vsi vemo, za delavski razred naravnost porazno. Lahko rečemo, da že dolgo ni bilo stavke, ki bi jo tako čutilo in odobravalo vs® pošteno prebivalstvo našega ozemlja, kot prav ta februarska stavka. Kominfonnistični in žolti sindikalisti so se ob tei priliki tudi posluževali propagandnih gesel češ. da morajo delavci s to stavko doseči povišanje plač na 60.000 mesečno, vsoto, ki je ce' lo po uradnih statističnih po- nikaka utopija, koR^N^V^ttUTL.CA MAMTO-Tei. 7^Crnekov' z?“"'k'"™ v,š"ne v štonuTnolp^Ugovsk, eoTanteo- upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ|: vsjk mm širine 1 ^'P^a za vse vrste °^ as‘’l.3 Kop'ar u, Battlsti 30la-l, Tel. 70. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. podruž.. Gorica. Ul. S. Penico 1 n., NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750. polletna 1400. celoletna 2600 llr^cona B. Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 00 din Poštni tekoči račun za STO-zvu Založmst-o tržaškega tiska. Trst D-5174- “ Za JuR°slavljo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska 4 Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90332-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST