the oldest and most POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI tlST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DkUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ?[EV- (No.) 197. CHICAGO, ILL., PETEK, 10. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 10, 1930. letnik xxxix. Zemlja naj odpore brezposelnosti - Italija pred krizo angleška vlada namerava razdeliti med brezposelne državna zemljišča. — preskrbela bi jim poljedelsko orodje in delovno živino ter dajala pouk v kmetovanju. vem London, Anglija. — Na no- nacrtu dela angleška via- j >a> da bi prišla v okom nevzdržnemu stanju brezposelnosti, *tere neprestani nadaljnji fast grozi upropastiti angle-gospodarstvo. Kakor se je flatlireč izrazil poljedelski mi-Uster, Pomo' Polo; se namerava vzeti na č zemlja, da se odpomore zaju, in sicer tako, da bi se ^ brezposelne razdelila dr-avila zemljišča. k kdor je brez dela in a|erega veseli poljedelstvo, bi v last mali kos zemlje, a katerem bi se lahko preživ-a|- Vlada bi mu šla v začetku oziru na roko in bi tudi oskrbela vse potrfebno ao -te in še celo delovno živi-• Do teh zemljišč bi imeli vsi, tudi taki, ki se na j. ^delstvo ne razumejo, kaj-^v'ada jim bi preskrbela tudi ^ezPlaČni pouk v kmetovanju, ta bi ne imel nihče h Vzroka V»i V-- POTROŠIL JE CELIH 42 CENTOV f a' kajti, ako bi ga ne dobil testih in industrijskih pod-ga čaka na* deželi kos ^'je. Tb v, ,etnu načrtu je naklonjena k, delavska, stranka, ka- Of i ---, ---------- Ho h liberalna, in obe skup-Zit r(>ka v roki, da zaje-^ezposelnost. Pri nekem n°r°vanju je sicer ušla Mac-opazka, iz katere so '2oči sklepali, da ste obe o-Vsjnjeni stranki na tem, da se 'tar!* nesP°razumljenja v krat" do t razdvojite. Ako bi prišlo s, V bi potem tudi nujno da bi delavska vlada ve a in izpisane bi bile no- D0gV^itve. Pri katerih bi brez- va> n°st in carina igrali naj- ejšo vlogo. TEMNA BODOČNOST ZA FAŠISTE Italija se nahaja na robu gospodarskega poloma, kakor pravi protifašistično glasilo. — V državni blagajni narašča deficit, in enako so občinske blagajne suhe. Pariz, Francija. — Ako se sme verjeti listu "Italia", ki izhaja v tem mestu in je glasilo pripadnikov nekdanje fašistične opozicije v italijanskem parlamentu, ter je skrajno sovražno fašistični vladi, čakajo Italija težki časi, ki bodo njeno zgradbo pod fašističnim režimom do temelja pretresli. Kakor pravi list, se je gospodarska kriza v Italiji tekom zadnjih tednov tako poostrila, da je upravičen najbolj pesimističen strah. Dalje pa je tudi drsava sama v nič manjšem mizernem finančnem položaju in primanjkljaj v njeni blagajni raste od meseca do meseca. Nobenih izgledov ni, da bi kje dobila zalogo, da bi ga lahko pokrila. V domovini sami ne more pričakovati nikakih kreditov, kajti davke je že zdaj tako visoko navila, da jih prebivalstvo le s skrajno težavo zmaguje, na kak inozemski kredit pa niti misliti ni. Nič manj težaven pa ni položaj v posameznh občinah. Potom nove finančne odredbe pripadejo namreč mnogi dohodki, ki so jih prej dobivala posamezna mesta in občine v svojo blagajno, zdaj narav- tiste, ki se ženijo "po pošti" Ol)1n(1ianapolis, Ind. — Poštne ''ŽeSti 80 Prišle na sled neki tj" Jtovanjski posredovalnici ,era Je z °£lasi v listih »i b a "lonesome hearts", naj nje P°iščej'° "side" v3|.s • Vseh vrst so jih naštelo '. da jih imajo na razppla-tiji^111 Vseh vrst oseb se je na k oglase tudi priglasilo. Iz- Val!pa Se ^ zda-i' da so kar K odg°varjali na ponud-Ij^j')leg tega pa pod namiš-Svoi. imenom izvabljali iz tJlh član Državnemu tajniku West Vir-ginije je sporočil M. M. Neely iz Fairmont, W. Va., da je pri svoji kampanji, ko je kandidiral za demokratsko nominacijo za U. S- senatorja, potrošil celih 42 centov. Mož je slovit pravnik in bogat. KR1ŽEMSVETA — Sarajevo, Jugoslavija. — V noči od torka na sredo so se v tem mestu čutili štirje močni potresni sunki, od katerih je vsak trajal po štirideset sekund. Poročil o kakih nezgodah ni. — Chicago, 111. — Preteklo sredo je minulo 59 let, ko je veliki požar uničil skoraj celo tedanje mesto Chicago, na katerega razvalinah se je nato z naglico dvignilo sedanje moderno velemesto. Katastrofa se je izvršila 8. oktobra 1871. — Astrahan, Rusija. — V kino gledališču tukajšnjega delavskega kluba se je med predstavo prevrnila petrolej-ska svetilka, ki je povzročila požai-, v katerem je prišlo ob življenje sedemnajst oseb, med temi več otrok. — New York, N. Y. — 16 mladih Rusov, med njimi dve ženski, ki so' prispeli z ladjo Majestic", je bilo pridržanih na Ellis Islandu, ker se je proti njim vložila ovadba, da širi- NOVI PREDSEDNIK AVSTRIJSKE VLADE FORD GOSPODARI V_ANGL1JI Ford prepovedal svojim delavcem v angleških tovarnah uživati opojne pijače. —o— London, Anglija. — Kakor znano, je Henry Ford zagrizen suhač. Delavcem v njegovih tovarnah v Ameriki je strogo prepovedano, uživati opojne pijače, ne samo med delom, ampak tudi ob prostem času. Enako uredbo namerava zdaj vpeljati v svojih tovarnah v jo propagando žavam. pro^i Zed. dr- Pred nekaj dnevi je resigni-ral prejšnji avstrijski kancler Schober s svojo vlado. Nasledil ga je dr. Kari Vaugoin, katerega sliko vidimo zgoraj. — Podpirajo ga fašistični "Heim-wehrovci", ne pa agrarna stranka in pangermani. Iz Jugoslavije« ŽRTEV KRVAVEGA FANTOVSKEGA PRETEPA. — NESREČA OTROKA V VINOGRADU. — CE SE STARI FANTJE ŽENIJO. — SMRTNA KOSA. — DRUGE NOVICE IZ DOMOVINE. Essexu na Angleškem, kar je nost v državno blagajno. Na ta j Angleže nemalo osupnilo. Mi-način so prišla mnoga mesta gjjjj g0 SprVa, da meni, da ne v tak položaj, da ne morejo ni-[bodo smele prodajati opojnih ti svojih uslužbencev plačati. e v,anov vedno večje svo-Čin ^'a. "Zvezali" na ta na-h t)ieVGda niso nikogar, pač ^w0^ "odvezali" od njih Tako je en sam pla- 4 liste' predno s0 £a črtali s to Aretiranih je bilo v zve-gol.iufijo pet oseb. ZASTRUPLJENE Ch; • ŽINE SE BOLJŠA fSvSf' HI. — Po izjavi Nec« , je enajst članov *ut c č^kat t^ieni®6 je zastr«Pila s P°" mesom, izven vsake tos1 iZa kar se je pre dnevor po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Jelefon: CANAL 0098 Za celo leto !Za pol leta Naročnina: ..$5.00 _ 2.S0 Za četrt leta________________1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____-____$6.00 Za pol leta________3.00 Za četrt leta_________1.75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ..................... For half a year-------- For three months .....$5.00 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____________________$6.00 For half a year ______________________ 3.00 For three months ____________________ 1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker i tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ J. M. Trunk: Manifestacije dobro vem, da prav amerikansko javno mnenje nekaj zaleže prav pri evropejskih zadevah, in menda laški fašizem ne bo naravnost znorel, da bi se ne brigal za amerikansko javno mnenje. Prav pred kratkim je bila francoska vlada na tem, da odpokliče svojega zastopnika pri Vatikanu, ker je nastal konflikt. Na najvišjem mestu pri francoski vladi pa se je povedalo, dasi le privatno, da se francoska vlada,ni odlomila za ta korak, ker bi bilo to napravilo zelo slab vtis pri amerikanskih Kolumbovih vitezih, kateri štejejo nad 700,000 članov, tvorijo toraj vsaj znaten del amerikanskega javnega mnenja, in kolika bi bila ta moč v našem slučaju, ako bi se amerikanska javnost postavila zoper fašistična nasilstva, si vsak lahko sam misli. Nihče ne more biti zoper idejo, da se javnost zainteresira. Tak protest bi izdal, toraj v danih razmerah nudil tudi vsaj nekaj pomoči. Imam pa nekaj opazk. I. Manifestacija se bistveno razlikuje od kake demonstracije. Evharistični shodi so manjfestacije katoliškega prepričanja, zavednosti, vere, ideje, zunanji pojav neke ideje po masah onih, ki se oklepajo te ideje. Demonstracija je vedno v zvezi z nekim nasilstvom. Ali se demonstrira proti kakemu nasilstvu, ali pa se demonstrira z nasilstvom. Manifestacije za kako idejo, zdravo, dobro idejo, bodo vedno na mestu. Slaba stvar ne zasluži manifestacije v bi-ttvu. Demonstracije so zelo kočljiva zadeva. Vojna n. pr. more biti tudi pravična, ker obrambna, ako se koga napada. Pri vojni je treba psihologičnega razpoloženja širših mas. Ali je v to svrho demonstracija na mestu? Vrlo kočljiva stvar bi bila. Imam še tretjo stopnjo: protestiranje. Manifestacija to ravno ni, ker protestirati se more le zoper krivico, manifestirati pa le za pravico, dobro idejo. Niti ni protestiranje nobena demonstracija, vsaj ne na sebi, ker protest se izreče, uprizori brez vsakega nasilstva, in če pride do nasilstva, se pro test izpremeni na sebi v demonstracijo. To bolj teoretično. Praktično gre za razmere pod laškim fašizmom v Trstu in na Primorskem. Vse je iz časopisja znano. Povsem pravilno je izšel "Proglas ... na protestni shod" zoper fašistična nasilstva. Protestni shodi so bili v Chicagi in Clevelandu. O poteku piše dnevno časopisje. Čemu pišem po protestnih shodih? Ti so se vršili, in s tem je zadeva, za enkrat končana. Morda bo končana, in morda tudi, žal, da bo končana. Nočem več reči, ker nobena rekriminacija ni na mestu. Gre za pomoč trpečim bratom, Slovencem in Hrvatom, na Primorskem. Upajmo, da protestiranje ne bo brez neke pomoči, ker laški fašizem bo najmanj videl, da ne more postopati s takim nasilstvom vsaj ne brez — protestiranja, brez protestov. V mnogih slučajih se ne more iti dalje; edinole protestiranje je mogoče, morda edinole protest tudi na mestu. Sodim, da je v danih razmerah res edinole protestiranje na mestu. % p Nočem oporekati, ako se od neke strani svari, da naj ne pride do nobenih nepremišljenosti. Na sebi je to na mestu. Demonstracije so nepremišljenosti, in kot take prinašajo več škode kakor koristi. Enako se je ravno od iste strani (v Prosveti) nekako obregnilo tudi ob protestne shode. Baje se nihče za nje ne bo zmenil, ker so preveč interni, se bo govorilo le od naših ljudi itd. Pravi se, da bi morali zainteresirati tu pri nas širšo amerikansko javnost, amerikansko časopisje, spraviti laška nasilstva v pravi luči v amerikansko publiko, amerikanski časopisi bi morali pisati in v amerikansko časopise bi se moralo pisati itd. Vse lepo, in nikakor nočem oporekati takemu naziranjft. Prvič sem si dobro v svesti, kaj javno mnenje pomeni pri takih zadevah, ko na druga sredstva ni misliti, in drugič enako TEDENSKA KRONIKA SV. ŠTEFANA Chicago, 111. 40urna pobožnost v cerkvi sv. Štefana je bila dobro obiskana. Cerkveni govornik je bil P. Bernard Ambrožič, ki je v ognjevitih besedah pokazal, kako bi moralo biti razmerje med nami in Kristusom-kra-ljem. V nedeljo popoldne so prvič nastdpili naši igrayci ter tako otvorili zimsko sezono. Obe predstavi, tako popoldanska kakor tudi večerna, sta bili polnoštevilno obiskani. Vsak igravec je bil na svojem mestu in vsak je dobro podal svojo vlogo. "Anarhist" je pač verna slika slovenskih društvenih odbornikov in slovenskih sej v podeželskih krajih stare domovine, v marsičem je celo sli-čila našim sejam, kjer je tudi časih sam prepir in sebično kajenje samega sebe. Udeleženci so bili židane volje; ta dobra volja nam je porok, da so igravci dobro izvršili svojo nalogo. Igravcev ne bom posebej karakkteriziral, vsak je dal, kolikor je mogel in kar so dali, je bilo nad vse dobro. Vsem. ki so igrali ali kakorkoli pomagali, na tem mestu hvala. Prihodnjo nedeljo imamo blagoslovitev našega vrtca. Ta teden bo stavba dogotovljena. Prihodnji teden naj štarši prijavijo svoje otroke. Sprejemali bomo otroke od 3. do 6. leta. Odslej starši ne bodo imeli več izgovorov, v vrtce drugover-skih institucij katoličan ne sme pošiljati svoje dece. l)vorane so za letošnje leto oddane v najem sledečim društvom in klubom. 18. oktobra podpornemu društvu 'Zvezda', 19. okt. dekliškemu društvu, 26. oktobra mladeničem dr. Najsv. Imena, 1. nov. socijal-nemu klubu, 9. nov. dr. sv. Martina, 30. nov. društvu sv. Cirila in Metoda, 22. nov. Base bali klubu sv. Ivana, 23. jan. dr. Marije Pomagaj. — Društva, ki žele še ostale nedelje, naj se takoj priglasijo v župni-šču. Pretečem teden se je ustavil v naši naselbini Father Hugo Bren. Od nas je krenil proti Lemontu. Prinesel nam je pozdrave iz domovine. Svetošte-fanci ga iskreno pozdravljamo in pričakujemo, da se bo večkrat oglasil pri nas, bodisi ob cerkvenih prireditvah ali ob prireditvah v dvorani. Popisovanje slovenskih družin gre lepo od rok. Popisova-vec Father Alfonz Miklavčič pravi, da ga vsi rojaki s prijaznostjo sprejemajo in mu gredo v vsem na roko. Tako bomo enkrat dobili popolen zapisnik in adresar naših družin. Tak adresar je velikega pomena v statističnem oziru, da vemo, koliko nas je v Chicagi, pa tudi jugoslovanski konzulat vedno in vedno prosi za adre-sarij in natančnejše podatke o slovenskih rojakih. Tudi nje-ru bo s tem popisovanjem u-streženo. Dolžnost njegova je, da poroča domovini o ekonomskem in socijalnem stanju slovenskih naseljencev. In kakor nam je že ponovno izjavil, snu-ije imenik in informativno knjigo o vseh Jugoslovanih v Chicagi in okolici. Cenzus Fathra Miklavčiča mu bo lep prispevek. Prihodnjo nedeljo gremo na zabavo Danice. Tako se pripravljajo Daničarji, da moramo na to zabavo. Bo menda res nekaj posebnega. Kamor greš, žvižgajo viže in pesmi "Kraljice ciganov". To igro nam bodo dali na odru. Kamor stopiš, ti molijo nedeljske vstopnice pod nos, tako da moraš vsaj eno kupiti. Jaz jo 'že imam. Pa pe-resnik sem tudi že obrisal za te ali one opazke. Zabava bo v Č. S. P. S. hali na 18. cesti, če prav ve Fant od fare. "Amerikanski Slovenec" jo najstarejši slovenski časopis v Ameriki in bi moral že radi tega biti v vsaki slovenski hiši. VINSKA TRGATEV IN DRUGO NA WILLARDU Willard, Wis. V nedeljo, dne 5. oktobra, je cerkveni odbor s pomočjo dramatičnega kluba priredil vinsko trgatev, katera je izpadla nad vse povoljno, v splošno zadovoljnost. Da je temu res tako, vam povem samo to, kar sem slišal, da se je namreč dobilo nad $300. — Vsa prireditev je bila izpeljana tako, da bolje ni mogla biti. Ko bi vi videli in slišali "župana" (Mr. Ludvik Perušek), kako je oblastno hodil in se bahal, koliko ima. Kako smo pa bili presenečeni, kd mu je "županja" (Mrs. Johana Artach) .o-belodanila njegovo revščino. Povrh vsega pa so prišli še "županovi" otroci. Kako so bili vsi strgani in zamazani. Zupan Mr. Perušek ni vedel, kam bi se dejal. Druzega ni vedel kaj storiti, kakor da so se morali otroci v največji naglici umakniti. Prej se je župan tako grozil in postavljal, kaj da je, a ko ga je županja zalotila pri pijači med viničarji, in ko je nad njim zakričala, se je tako ustrašil, da mu je kozarec, iz katerega je pil, padel iz rok in se seveda zraven tega še razbil. To vam je bilo smeha. — Pa je tudi županja, Mrs. J. Artach, dobila plačilo, da je morala v kejho. Kako se je branila, pa vse ni nič pomagalo. — Žandarji so jo odpeljali in žan-darji so oblast. Kako so se ženske zgražale nad tem, a ker so bile prepričane, da so vse enake, namreč, da hočejo vse gospodariti in moža obvladati, pa so morale hočeš nočeš pri-poznati, da je bilo vse prav. Sodnik, Mr. Frank Lesar, je vestno vršil svojo službo. Videlo se mu je, kako z veseljem je obsodil županjo v zapor. Pa postavil se je tudi z visokim cilindrom in frakom. Prav res, da se je Mr. Lesar fajn postavil. Občinski svetovalec Mr. John Bajuk, in občinski sluga, sta se prav dobro obnesla.Tudi žandarji, Mr. Fr. Gosar in Mr. Alojz Arh, sta se dobro pokazala, da sta v cesarski službi. — Da ne pozabim tudi na županovo deklo, Mrs. Pekolj, kako je s ponosom prinesla večerjo v jerbasu. Ta pa zna. Opravljena je bila v starokraj-sko nošo in ponujala, kako da ima dobre štruklje. Na vini-čarjih se je videlo, da so morali biti v resnici dobri, ker so jih slastno jedli. Mrs. Pekolj, vredna si bila te časti. Viničarji in viničarke so bili samo mladi fantje in dekleta in so se prav izvrstno obnesli. Ravno tako sta dobro delala nočna čuvaja, Mr. Val. Jeras in Mr. Jos. Štamcar. Vršila sta svojo službo prav pošteno. Tudi tatovi so (čeprav so kradli, saj so tudi pošteno vse plačali), prav dobro delali. Mr. Jos. Pekolj pa je pokazal svojo moč, ker je ukradel celo g. župana. Ta njegova predrznost ga je seveda stala lepo svoto, celih $10.00, ali pa morda, še več. Tudi podpisani ga je spil par — na to moč. Po končani trgatvi se je začel ples. Vse se je vrtelo' in bilo dobre volje. Žal, da je tako hitro prišla polnočna ura, ko smo se morali posloviti in iti na svoje domove. Dobrosrčni in radodarni fa-rani so vse potrebno preskrbeli za ves prigrizek in za vso pijačo. Ves ta dobiček je bil v korist cerkvene blagajne. Hvala lepa vsem, ki so se tega večera udeležili. — Dramatični klub pa prosimo, naj nas kaj kmalu zopet razveseli s kako igro in prireditvijo. Eden, ki ni imel časa biti /(v «• g. župan . —^o- VABILO IN OPOZORILO CHICAŽANOM Chicago, 111. Gotovo zdaj že vsakdo ve, kaj bo prihodnjo nedeljo, in prepričani smo, da se je pretežna večina rojakov že odločila, da bo prisostvovala velikemu dogodku, ki se bo vršil pod vodstvom našega društva "Danice" v C.S.P.S. dvorani, na 1126 W. 18th St. Brez dvoma pa je še nekaj takih, ki še omahujejo in niso odločeni, naj bi šli ali ne. Tem pa zdaj zadnjikrat kličemo: Ne pomiš-ljajte si. Tudi, ako boste potem celo zimo ostali doma, prikažite se ven to nedeljo in obiščite "Danico". Plačilo bo večje, kakor ga pričakujete. Presenetilo vas bo, kar boste videli. Pri tej priliki pa želimo vse udeležence opozoriti, da bo "Danica" skrajno točna pri tej prireditvi. Objavljeno je, da se bo program pričel d>b 3. uri popoldne, in točno ob 3. uri popoldne se bo tudi v resnici pričel. Prosimo vas torej, zase-dite svoje prostore že vsaj par minut pred določenim časom. Ne čakajte na zadnji treno; tek. Pričakujemo veliko množico in predno se ta uredi po sedežih, vzame precej časa. Ako pridete torej šele zadnjo minuto, ali celo še pozneje, sami sebe oškodujete, ker boste zamudili del programa, obenem pa moti šum tudi druge, ki žele v miru poslušati. Sedeži niso rezervirani in bo torej tisti boljši sedež dobil, kdor bo prej prišel. Torej še enkrat vabimo in prosimo: Pridite, a pridite točno. Glavni del programa bo tvorila nad vse napeta, zanimiva in veličastna igra "Kraljica ciganov", opereta v štirih dejanjih. Igra se vrši v solnčni Španiji in bo temu primerno prirejena tudi vsa oprema za njo. Glavna oseba, okoli katere se sučejo vsa dejanja, ki je glavna junakinja in takorekoč duša vse igre, je ciganska deklica Precijoza. Druga glavna o\ sebnost je mladi plemič iz mesta Madrida, Don Alfonzo. Že pri prvem snidenju, ko jo je videl nastopiti na madridskih ulicah in slišal njen glas, se je ta ogrel za Precijozo in ni je več mogel pozabiti. Življenje brez nje se mu je zdelo prazno, mrtvo,, in tako se je na skrivaj odločil za drzni korak, da zapusti svojega očeta, dom m vse premoženje ter se pridruži ciganski družbi. Precijoza, ki je dotlej ostala hladna proti vsem prilizljivim plemenita-šem, ki so se potegovali za njeno ljubezen, se ni mogla vec ustavljati lepemu Don Alfonzu in njegovi zvestobi. Tudi ona je njemu razodela, kaj čuti zanj. A njuna ljubezen ni potekala gladko; ovire so j®3 stavili, ločili so ju, in končno so od vseh strani izrekli snu nad Don Alfonzom. Naposled pa . , Toda nadaljnji potek naj <> stane pridržan samo za gleda -ce, kajti mnogo bolj je zanin1!' vo, ako te vsebina preseneti, kakor pa, da jo veš že napr^' Rečemo le, da vas bo držala igra v napetosti od prvega začetka do zadnje črke. Znatno bo igro okrasilo lep® petje, ki ga bodo proizv3-13' igralci. Očarljiva bo zlasti ® , lodija v divnem dvospevu ga bosta v drugem dejanju la oba zaljubljenca in v K» rega bo nato posegel celi o - ki bo- ren ciganski zbor. Tudi o» ciganske in španske melo"' ki so vpletene v igro in nalašč za njo izbrane, vas do navdušile. Poleg tega Pa ^ fantastične obleke ciga"0^. slikovite kmetske španske rodne noše in dalje še k*8 scenerija na odru, v nin° vse prirejena nalašč za to iffr0>- (j. to bo pripomoglo, -da bo stava dosegla svoj višek P°P nosti. obJa' Kakor je iz tozadevne ve na 4. strani tega lista vidno, bo nastopalo v igrl ^ ko 70 karakterjev. Vse o^ so sami izbrani igralci i11 K. "Zato" sc tudi v tem °z zanesemo lahko na P0'50 v UpJ" s1 zadovoljivost, zlasti se, n ^ za igro z vso temeljitostjo ^ ^ pravljamo. Noben stros ^ prevelik, nobeno delo P^j, žavno, da bi ga za to P1'1 f. tev ne podvzeli, samo, da roj*; dovoljimo tebe, rojak m ^ kinja. Pridi torej pogled^' pripravljamo za te. . $ Še neka novost bo Pfl prireditvi, vousfanovljenega namreč nastoP rao&Z. pevskega zbora dvušt\;* jl£. niča". Ni li to napredek- pričajte se. \>or S popoldansko zabavo - f samo prvi del program*1 ^ Razposajeni del slo •al"1 sen -----r—_ veP koj po igri. Kake so i( Danici, pač« vsak ve, P°'■ le, da bo letos še bolj V> EVHARISTIČNI KONGRES V OMAHI Poroča Anton Grdina. (Dalje.) Za njimi so bili cerkveni dostojanstveni, o katerih številu smo že slišali. Za temi pa cele vrste, kakor široka reka. Niso korakali dva in dva, tudi ne po štirje, ali osem v vrsti, ampak so šli po celi cesti, kakor je široka in to brez konca in kraja. Jaz sem jemal premične slike, in dasi sem se dobro založil s filmi, mi je vendar vsa zaloga pošla, predno sem mogel pričakati konca procesije. Zato, ker sem jemal slike, sem imel tudi veliko lepšo priliko videti vso veličastnost in krasoto ter velikost tega slavja, med tem ko oni, ki ko korakali v procesiji, niso imeli toliko prilike. Vreme je bilo vse štiri dni kongresa zelo lepo. Rekel bi, nebeško naklonjeno. Prve tri dni je bilo skoro nekoliko prevročo. V četrtek se je že dopoldan pričelo zagrinjati nebo z oblaki in pritisnila je hladna sapa. Ko je že bila procesija skoro na koncu, so začele padati redke kaplje dežja, ki so napravile med strahopetneži malo skrbi. Vendar, hvala Bogu, se je nebo zopet zjasnilo in procesija se je zaključila, kakor je bilo v programu, z blagoslovom in'Najsvetejšim. Tako se je zaključil 4dnevni praznik. Res, da se je ta slovesnost vršila 4 delavne dni, vendar tako, da ni nihče mo- gel misliti, da je to delavni dan. Vse je zgledalo, kakor ena sama velikonočna nedelja, en sam praznik zmagoslavja Gospodovega. Cerkve so bile polne vernikov od zgodnjega jutra do poznega večera. Romarji so hodili iz cerkve v cerkev, kakor čebelice, ko letajo od cveta do cveta, ko nabirajo sladki med. Čas teh dni je bil tako kratek kakor en dan, in poln veselja. Pričakoval sem, da bom lahko kupil kake nalašč za take slovesnosti narejene spominke, toda niti ene kartice ni bilo na razpolago. Menda nočejo, da bi ljudje trosili denar, ali da bi kdo očital, da je to kramarija, kakor se sovražniki cerkve izražajo in nad spominke spodtikajo. — Kljub temu pa bo ostalo udeležencem v spominu, v živem spominu do smrti. Kdor ni bil navzoč, ne bo mogel vsega verjeti poročilom, tega naj prepričajo slike, v kolikor so dosegle. Citatelji, ki so prepojeni z vero, bodo lahko razumeli. Drugi pa, ki na vse načine hočejo zmanjšati upliv in moč katolicizma, bodo koneč-no rekli, da je vse to sama ba-harija, ali luksus, ali morda kaj drugega. Ko pa človek sam osebno vse to vidi, ko vidi te tisočglave množice in med temi masami priprostega naroda odlične člane človeške družbe, katerih nekateri sedijo na častnih mestih, vidi ljudi, ki so priprostega in odličnega stanu, profesorje ali katerekoli že, kako korakajo z gorečo svečo v eni in z rožnim vencem v drugi roki ter na glas molijo, kako poklekajo pred Najsvetejšim v prah na zemljo in se mu klanjajo. Ko človek vidi vse te ljudi po cerkvah, kako tudi odlični molijo sv. Križev pot in skesano prejemajo sv. obhajilo ter se vedejo pripro-sto in ponižno kakor otroci. — Da, potrditi moram, da nisem videl priproste ženice, kakor tako radi nekateri predbaciva-jo, da je tako obnašanje za stare ženice. Marveč sem videl toliko inteligence, da sem sc čudil in da sem se čutil osramočenega, ker sem poleg sebe videl toliko inteligentnih od-ličnjakov, zatopljenih v pravo pobožnost. Da, cenjeni rojaki in čitate-lji! Pa tudi vi zaslepljenci in odpadniki, ki se drznete pisati napram Bogu in zaničujete one, ki hodijo v cerkev in skušajo verno živeti, vi bi morali biti tam in priča dogodkov, kjer se je toliko tisoč veJjavnih mož in žena, toliko dijakov in odrastle šolske mladine udele-fžilo teh manifestacij. Vi bi morali biti tam pri cerkvenih vratih v zgodnjih jutranjih urah, mesto da ste ležali v svojih posteljah! Vi bi morali iti gledat ta narod in jih poslušati, kaj jim prihaja iz ust in iz srca, ko nosijo v rokah rožne vence in molijo! Potem bi vi mislili in pisali malo drugače, če ne bi še vaše prepričanje spremenili in obžalovali, kar ste proti veri in Rimu pisali. Vem, da je človek le človek, ki je dovzeten za vse t(j, s čimer se peča, namreč s tem, česa hoče in česa noče. Kdor vere noče in je ne išče, ta je že ne bo imel in je ne bo našel. Še veliko manj 'jo bo pa našel oni nesrečnik, ki jo skuša' za-, nikati, tajiti in proti njej pisati. Kdor jo pa želi, jo lahko najde. Vendar si mora prizadevati, ko jo dobi, da jo tudi ohrani. Ako se zanjo ne zanima, se vera tudi ne bo za človekom metala. Dana mu je bila na razpolago pri sv. krstu, po stariših in duhovnikih. Kdor jo je pa zapravil, jo je zapravil po svoji lastni zanikermjsti in nemarnosti, po svoji lastni krivdi in po krivdi zapeljivih ljudi, kar si je pa sam največ kriv- -(Konec prih.) kakor kdaj poprej. Na ^ i" število starokrajskih P'^jlfl valcerjev in okusna ok' gVj. bodo na razpolago. ~~~ denje torej vsakomur! Igrovo^, ŽALOVANJE ZA Zi\, PLOVNIMI ŽRTVAH/ Pariz, Francija- — ^ redbi francoske vlade, ■ . „o pretekli torek progi*" da'1 ** vsej Franciji kot žalni j.^je žrtve, ki so prišle ob z^y; ob katastrofi, ki je teklo nedeljo zjutraj iU zrakoplov R-101, ki , -frail ^ jf srecil m zgorel na i' ^t" tleh. — Mrtva trupla P cencev so bila prol djo v angleško dom ovin°; ,|i , gfcir; bodo najbrž položena ^ grob, kajti ogenj J"1 1 {j/ spačil, da njih identitet goče spozanti — London, Henry Ford je AnggV ' sil*1' ziiiža! in w svojim avtomobilom ' 3v znižana-cena na .ose ^ mobile od $25 do govska $90. Širite vozila P a od amer. Petek, 10. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S ^?0ggggOO<>O<><><><>O<^ OOOOOOOOOOOCKKKK Družba 0©oooooooooooooo XXJOOOOOOOOOOCXMX sv. Družine KHHKKKMKKKXKKKXK (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. SEM3? Sedež: Joliet, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za v««." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, JolMt, IU. I- podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, I1L K. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago "lajni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, IU. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen ave., Chicago, IU. J^cob Štrukel, Edwards ave., R. No. 1, LaSaUe, IU. john Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, Ili POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, IU. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, IU. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, HL I-O-! Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ,er njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku »7,634.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. le-* se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do leta se zavaruje le za $250.00. Mladinski oddelek, od rojstva pa do 16. leta. ROJAKI. PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE1 ZAPISNIK osme redne konvencije družbe sv. družine Vrseče se meseca septembra, 1930, La Salle, Illinois. POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA. (Dalje.) zbornica: . sem jaz prevzel urad dne januarja 1928, obljubil sem, j0 ^m delal s vso svojo moč-napredek naše slavne or-^nizacije. To obljubo mi je ^ Mogoče izpolniti le s ponj^0 gl. uradnikov (ic), uradnic) krajevnih društev, J* Pa tajniki (ce), in za to r;„, njenost m pomoč se mo-j)fj Va]tt vsem se enkrat prav **»6 zahvaliti. ^ 0 sem začel delovati, pretep6.111 videl, da sistem, kate-la ^ naša organizacija ime-Hj' /l1 bil za dosti moderen in da ; ffteni povolji. Ne rečem, ijjj ^ bilo vse v najlepšem re-iu er našel sem vse v pravem $js, 'iGrn redu, ampak-s. starim S^rn se je preveč časa za-ltav ,0, Torej zavihnil sem robo^ ln šel na delo in sem usta-n°vi sistem, tako rekoč, j« , mdex sistem), ta sistem Si ^ ravno tak, ki ga imajo in j^. ruSe večje organizacije, ^ ^ ^m se prihrani dosti ča-Po starem sistemu je lh vzelo po 10 do 15 minut ede Se je ime, ali cert. štev. ln. 8 *em sistemom se pa j^ajde obenem. StjU,ga stvar, ki mi je silno bil; dalo je, da smo do-(L'Zaj" državno poslovanje W.leetlse) v državi Pennsyl- So v ,1az ne moram vam HtetVl edati koliko sitnosti sem "ikc imam pa seboj vse H.; rvate> kamor sem kaj pisal %aV!' Upam' da ne bom ampak resni-c® se ne bi jaz toliko bri-S h, ,0' rn°f?oče ne bi še da-M j.1^ license v Pennsylva-' jj^!' je dosti organizacij, le bilo delovanje posloma °avzeto ob tistem času, 'Vi. J niso dobili license \ ' tudi omeniti, da S 1 bil poklican na v>tni,GJ>devi 150 možem> b ^i, a] '.da me bodo za nos Kiel's e* niaem se njim podal, J^sf1 (Nothing Doing), v ažili in6m 80 me še bolj raz-fiti n sem začel zopet piše-dr^azlične kraje. Ker ni i H' 0 l9'>oU Pennsylvanija za at>ks) Poslala (Filling y »u n Ietno Poročilo, imel C a Uradu te blanks, ki C k in Veto 1927' izpolnil C ^ hI er je Pisalo 1927 dv«edil 1828, in poslal PQŽav° Pennsylvania'o| "stem je pa solnce zasijalo in prišel je glas, da je ta država zopet pripravljena nas sprejeti in nam dati dovoljenja poslovanja. Licenco. Ko smo zopet dobili dovoljenje poslovanja, šel sem na delo za nove člane (ice), agitiral sem koliko mi je bilo mogoče potom našega glasila in pri štev. 1 s pomočjo našega tajnika smo pridobili več članov(ic) v oba oddelka. Res med tem časom se ni u-stanovilo nobeno novo društvo, to pa za to zaradi bolj slabih delavskih razmer, naprej pa ker nimamo centralizacije; vsaki pa hoče bolniško podporo. Nadalje pa moram omeniti, da meni ni bilo mogoče iti okoli za ustanoviti nova društva, ker moje delo se je toliko pomnožilo, da mi je to nemogoče storiti, kar smo pa imeli to smo pa dobro ohranili in pomnožili in naše poročilo nam to dokazuje. Kajti mala društva niso napredovala, ena sploh tudi nič. Tu je pa zopet centralizacija na mestu, skoraj vsa ta mala društva so mi pisala, da ker nimajo bolniške blagajne, de ne morajo pridobiti nič novih članov(ic). Ko sem jaz hodil okoli za nove člane, prišel sem v kraje, ki niso čisto nič znali od Družbe sv. Družine, posebno pa mladina. Pri tem sem zamudil dosti časa, a vse eno je bila reklama. Torej na letni seji dne 13. jan. sem bil priporočal gl. uradnikom, da bi Družba pri-poznala športe. Ker so naši gl. uradniki jako previdni in za napredek, so to precej povzeli in s predlogom, in vse stransko podpirano, je to bilo odobreno. Na letni seji dr. št. 1 sem jaz to priporočal tudi članom tega društva, kakor dobri in iz.vestni člani so to vzeli vpo-štev in so izvolili aktivni odbor; in ko po navadi tisti, ki priporoča eno aH drugo stvar, se mora potem s tem tudi truditi. Ta odbor je imel eno sejo in precej je prišel (Baseball Team) naprej, ker je ta šport pri naši mladini najbolj pripo-znan, smo pri temu zaključili in organizirali naš baseball team, in danes žiher rečem, da skoraj vsak v Jolietu zna, kdo je D.S.D., ali po angleško rečeno The Holy Family Society, in to je živa reklama. Znano mi je, da pri tem sem si naredil nekaj sovražnikov, a vse eno, mi moramo mladini dati korajžo in jim nuditi stvari, za katera se oni zanimajo. ' To je moje poročilo. Sprejmite moj prav prisrčni pozdrav in upam in želim, da bo ta naša osma konvencija nam tako rekoč skupnemu članstvu, iprinesla največjo zadovoljnost. V tem smislu ostajam vaš udani za napredek D. S. D. Frank J. Wedic, gl. tajnik. Zbornica je z aplavzom in odobravanjem sprejela in odobrila poročilo glavnega tajnika. Brat Šetina omenja glede svote $4000.00, ki je naložena samo na 4%% obresti. Pravi da je prenizka. Brat gl. predsednik pojasni, da se mora da-"es investirati denar samo v dobre in varne bonde, taki pa n.e prinašajo visokih obresti. Br. gl. tajnika prečita poročila državnih nadzornikov. Sledi poročilo zapisnikarja. Se vzame na znanje. Poročilo glavnega blagajnika. Cenjeni glavni uradniki (ice), delegati in delegatinje osme redne konvencije DSD. v La Salle, 111. V smislu pravil DSD. je meja dolžnost Vam poročati o mojem poslovanju. Moje poročilo bo kratko'kajti poročal Vam je vse podrobnosti glavni tajnik. Strinjam se z njegovim poročilom in se mu lepo zahvalim za njegovo natančno delo. Ko sem dne 1. januarja 1928 prevzel blagajno je ista znašala $38,018.66: Dne 30. junija 1930 je pa znašala $59,232.37. Torej smo v zadnjih štirih letih napredovali za $21,213.71. Zahvalit se moram tudi gl. predsedniku za njegove nasvete kajti vedno je,bil pripravljen nam svetovati in pomagati. Ravnotako tudi lepa hvala vsem glavnim nadzornikom za lepo in složno delovanje. To je moje poročilo. Hvala Vam lepa. John Petrič, ^gl. blagajnik. Predlagano in vsestransko podpirano, da se poročilo glavnega blagajnika vzame na znanje. Poročilo nadzornikov. Brat Andrew Glavach, predsednik nadzornega odbora poroča, da so nadzorniki vselej našli knjige v najlepšem redu. Isto poročata druga nadzornika brata Jakob Štrukel in John Gerčar. Predlagano in podpirano da se vzamo poročila na znanje. Sprejeto. Br. predsednik zaključi prvo sejo ob dvanajsti uri opoldne. Duh. vodja Rev. Jos. Škur moli. Geo. Stcnich, gl. preds. Paul L. Laurich, zapisnikar, John Gottlieb, pomož zapis. DRUGA SEJA. 2. sept. 1930 pop. Gl. predsednik Stonich otvo-ri sejo ob eni uri popoldne. C. g. Rev. Anzelm M urn opravi običajno molitev. Predsednik imenuje sledeče delegate(inje) v posebne odbore, kakor sledi. Gospodarski odbor. Peter Mal.ek, Frank Skedel in Anton Kastigar. Finančni odbor: George Miketich, Joseph L. Drasler ml. in Itose Bahor. Odbor za pravila: Joseph Slapničar, Math Bal-kovec, Ivatherine Bajuk, Rev. Anzelm Mum in Jos. Klepec. Brat Gottlieb predlaga, da naj se opusti čitanje imena zborovalcev. Vsestransko podpirano in enoglasno sprejeto. Poročila porotnikov. Brat Anton Štrukel, predsednik porotnega odbora je še vedno bolan in ni navzoč. Brat Joseph Pavlakovich, II. porotnik poroča, da skozi celo dobo treh let ni bilo nobenih pritožb. Isto poroča tretji p'o< rotnik Joseph Wolf. Oba želita, da bi še za naprej vladala tako lepa sloga med društvi kakor glavnimi odborniki. Brat Stefanich predlaga, da se poročilo glavnih porotnikov i seljem sprejme. Sprejeto. Prebere se zapisnik dopoldanske seje, ki je bil z malim popravkom potrjen. Poročilo duhovnega vodja. Č. gos. Rev. Joseph Škur, duhovni vodja DSD. poročajo, da je bilo dosedaj vse v"redu. V svojem lepem govoru priporočajo, da naj se tudi v nadalje natančno spolnjujejo pravila, kar se tiče verskih dolžnosti. Nadalje se naj pazi na mladino, da katoliški fant poroči katoliško dekle in obratno. Kdor se proti temu pregreši, naj se od njega ne vzame več asesmenta. Konečno želijo konvenciji veliko uspeha. — Zbornica je sprejela njih poročilo z velikim navdušenjem. Brat Slapničar predlaga, da se da zaupnica vsem glavnim uradnikom (ici) za požrtvovalno delo v prid organizacije. Vsestransko podpirano in enoglasno sprejeto. Zbornica jim je zaklicala trikrat Živio. Sledijo poročila delegatov (inj), kar so jim naročila posamezna društva. Poročila so se vzela na znanje in izročila odboru za pravila. Večina društev se strinja za splošno centralizacijo. Brat Slapničar svetuje, da naj bi se pričelo z debatiranjem glede centralizacije. Brat Šetina svetuje, da v slučaju splošne centralizacije naj bo asesment kolikor mogoče nizek, da ne bo članstvo preveč udarjeno. Rev. Jos. Škur svetujejo, da se to vprašanje izroči odboru za pravila kateremu se naj imenuje še nadaljne tri člane, med katerimi naj bo glavni tajnik. Rev. Anzelm Murn priporočajo centralizacijo. Rev. Škur predlagajo, da se naj prekine z današnjo sejo do jutri zjutraj, da' zamorejo začasni konvenčni odbori oditi na. svoja dela. Sestra Kalčič podpira. Preberejo se sledeče brzo javne in pismene čestitke •Jugoslovanske Katoliške Jed-note, Anton Zbašnik, gl. predsednik, John Balkovec in družina Balkovec, Pittsburgh, Pa., sobrat Tomaž Oblič Pittsburgh, Pa. Zbornica jim je zaklicala trikratni Živijo! Br. glavni predsednik zaključi sejo ob treh popoldne. Duhovni vodja opravi običajno molitev. Geo. Stonich, gl. preds. Paul J. Laurich, zapisnikar. John Gottlieb, pomož. zapis. TRETJA SEJA. V sredo, 3. sept. 1930 dopol. Gl. predsednik Stonich otvo-ri sejo ob osmih zjutraj. G. duh. vodja opravi običajno molitev. Br. gl. tajnik čita imena zborovalcev. Navzoči vsi. Br. Ant. Štrukel, preds. por. odbora se je javil, da je toliko okreval, da bo od sedaj naprej navzoč. Poda svoje poročilo, ki je isto, kar sta včeraj poročala ostala dva porotnika. Se zahvaljuje vsem dru-štvam, da so tako lepo složno delovala, oziroma, ako so imela kako sporno točko, so isto sama poravnala. Njegovo poročilo se vzame na znanje. Prečita j o se brzojavne čestitke in sicer: Mrs. Julia Gottlieb, glavna tajnica Slovenske Ženske Zveze; društva št. 17, DSD., Ottawa, 111., poslano po Mary Lekan ; društva št. 1, DSD., Joliet, .111., J. N. Pasdertz, podpreds,. Louis Martincich, tajnik; podružnica št. 20, Slov. Ženske Zveze, Joliet, 111. Vsem se je zaklicalo trikrat Živijo. (Dalje prih.) iilPiillMMIBIllWlilllliiMIIUK'SBWWi'iMIWIi Dragi sobratje, kakor vam je znano, je na konvenciji sprejeta splošna centralizacija. Zato vas prosim, da vsak član in članica, ki je zavarovan za bolniško podporo, ali ne, da mi naznani na prihodnji seji, za koliko bolniške podpore se hoče zavarovati. Tukaj imate tri sklade in si izberete katerega hočete: 1) sklad, po $7.00 na teden, za 75c. 2) sklad, po $5.00 na teden, za 50c. 3) sklad, po $3.50 na teden, za 35c. Zdaj se odločite, za kateri sklad se hočete zavarovati in mi na seji povejte. Pripeljite na sejo vsak po enega kandidata. Pozdrav vsem članom DSD. in čitateljem Amerikanskega Slovenca. John Flajnik, tajnik. IZ URADA DR. SV. LOVRENCA, ŠT. 14, DSD. East Pittsburgh, Pa. Poziv—Vabilo društva sv. Lovrenca št. 14, DSD. Ovim pozivam sve članstvo gori re-čenog društva na prihodnju seju katera se bo vršila prihodnju nedjelju 12. okt. u več ,znani prostori, na ovu seju se pozivaju svi muški i ženski te stari i mladi, jer kako nam je svima znano da če ovi mesec bit 10 godina od kako je naše društvo stupilo pod krilo DSD. 10 godina i to teških i slabih a ipak naprednih po naše društvo jer se podiglo da je u redovi naj na-prednijih, stoga bračo i sestre svih nas je sveta dužnost, da se na ovoj seji sastanemo ušto večem broju i da se porazgovorimo kako bi na lepši način proslavili 10 letnicu koja če bit 25. oktobra. Bračo i sestre svaki' neka dobro promisli kako i što da priredimo zatu proslavu jer odbor sam nece bit mo-guč da svima udovolji a svi zajedno u slogi čemo pokazat ovoj našoj koloniji da smo još svesni na radu za dobrobit našeg društva te DSD. Stoga do videnja u nedjelju na seji kličem napred za našo dično Družbo sv Družine napred za što lepšu proslavu naše 10 godišnjice. Bilježim se Tom Oblich, tajnik. ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO1^ Our Young DSD ^0<>00000000000000000-' gang was present. L. Gale played the accordian and John Russ tried to accompany him by playing on a paradise leaf, which he did fairl" well. L. Gale tried to imitate him, but he'd look much pleasanter by not letting his tongue hang out, and his socks roll down so often. F. Wedic, try and put your electric lights in a better position, so Marty won't have to dodge them. Say Licky, let someone else hold the dinner pail once in a while, what say? Say folks, let's all chip in and buy Nettie a pair of shees, she'll need them soon if she keeps on running around so much; seeing if everybody's enjoying themselves. Faber invented a new instrument, it is called a Ukelek Coat. Louise at- La Salle may be interested to know that F. Gnidovec keeps calling her in his sleep aloud, ever since he's been there- last. Well Rose, why did you hurry home so soon, we're your feet a little too wao-bly ? A. Juricic, try and keep your feet on the floor when you dance. Before the lunch was served, Frank Wedic called upon the following for speeches: Pres. Geo. Stonich, Vice-Pres. Philip Živec, Treas. John Petric, Pa Ger-sich, Louis Martincic, Rose Bahor, Frances Kalcic, Anna Juricic, Nettie, Wedic, John Russ and finally himself. To these, three cheers, we're given' after each one concluded his or her speech. The lunch was delicious. Mrs. Martincic, here's an order for a potica un the next party. Rose Bahor has ar order fqr a cake already, given as a penalty for not saying a long speech. Pa Gersich promised half a dozen jance for the opening of the Baseball season next year. I thought R. Kalcic swore off drinking, haha, till next time. Say Philip don't be so bashful about danring, just forget anybody's around, we won't count your mistakes. Did you see Gus Muren? He must have an extra stomach for all that cake. Well, I'm pretty tired after all that dancing, so bye-bye. See you next time. M. K. Wife — "Did you buy that coat you nromised me?" Hubby — "N-no." Wife — "Well, if you don't give awrap, I don't give a darn." Wifie — "The doctor looked at my tongue and said I needed a stimulant." Hubby — "Surely not for your tongue dear." Old Lady — "Does your father know you smoke?" Bov — "Are you married?" Old Lady — "Yes." • Boy — "Well, does your husband know that you speak to strange men?' Boston Traffic Cop — Say, you, get going what's the matter with you? Polite driver — I am just fine, thank you, but I think my engin's dead. ^ Could you pass the bread? I think I can. I moved pianos al! summer. -o- THE HOLY FAMILY SOCIETY D.S.D. BOWLING LEAGUE mr- HI Dopisi lokalnih društev SiiSeeiElliil BITS — A — BOUT D. S. D. BOWLERS. Joliet, 111. "Hail! Hail! The gangs all here!" Most appropriate song to be sung last Thursday at the Alamo, whan DSD. Bowlers for the first time met; the ladies having two teams, and the men four. In the bleachers who should be sitting but our Supreme President Mr. George Stonich; and by the way did vou notice he choose the ladies side to watch. By the expression on his face we all think he was well satisfied. Then too Mr. Petric, our Treasurer, Q^! also was there nervously chewing a big black cigar. Oh girls you missed it all, you should have seen the handsome looking Romeo's who came to see us wield our first ball. Say I never knew Joliet had so many good looking Slovenian shieks Wow! and how. By the way Mr. Lilek, Iwith an apology for the Mr.) who was the dark eyed black haired, big butter and egg man next to you, all rigged out in gray? (single or attached?) He caused quite a few heart beats on the girls bencb with his appearance. We wonder who he was????? Gosh "Toots" it must be wonderfui to be in love. How about it Agnes? When it comes to looking like somebody big and important Joe Sterbentz has it all over 'em with his towering h eighth and big long Havana. You should have seen Faber (Tony) roll his ball I expected any minute to see him fall over with it. Our Captain of No. 1 Team, Ann Mutz has some technique in her throws, let me in on some good pointers Anne. Cheer up Nettie as practice makes perfect you still have some good hopes. Mary Kozuh we miss you, better hurry up and have that Doctor of yours pronounce you perfect. Did you ever hear of two sisters competing with each other? Well we have them, Edith and Bertha they sure get a kick out of watching eScli others scores. More power to them. Helen Zelko was so ambitious that she tore her skirt. Collection please? Did you hear the queer noises a certain party made sounded like a flock of mice squecking. Oh that! was only Rose Bailors' shoes. I wonder why Eddie Plisich was always running over to the gir!s bench ? Nettie: Shucks the "-utter again. Frank: First hundred years are the hardest. % Louie: "Whatsamatter with you tj-day, not so good?" Jen: "No Louie my hearts beating too fast.' Louie,: "From What?" Jen: "Too many fellows around heart can't stand it." On the bench: All together we were better the last time, Yes, it'looks like it. Well enuff said on that. Now, how about Chicago, Waukegan, La Salle, and Ottawa? Don't hesitate but start at once and make up your teams so we can join later in a tournament -and at the same time get better acquainted Cheerio see you Thursday, A Cecelian. OUR YOUNG DSD. Oh how the boys were disappointed when they got their paoer the last 2 Fridays when there were no jokes in about them. Well I didn't forget about you boys no not in a long shot why should 1; we are all working together thatV why the DSD. is going so strong so pep up boys now that the ball seasoi: is over and write something for the paper in your spare time. I will watch the paper to see what good composers you fellows are so come on and try your luck. There's no excuse now that you boys don't have to play ball. M. J. -o-- EVENTS OF CECILIA'S NO. 12, D. S. D. Joliet, 111. Miss Mary Russ daughter of Mr. and Mrs. Joseph Russ, 1218 N. Broadway St. and Rudolph Pruss, son o: Mr. and Mrs. Joseph Pruss, 130fe Hickory St. were united in marriage Oct. 1 at 8 o'clock in St. Joseph's Church, with the Rev. John Plevnik reading the marriage ceremony. Th" church choir of which both the bride and bridegroom are members sang at Mass and Miss Frances Zelko ana Miss Lillian Grayhack sang a duet, Ave Marie and I love you truly. The bride was beautifully dressed in white satin and atulle veil with a cap effect and carried a shower bouquet of whin, roses and lilies of the valley. While Miss Christina Pruss the maid of honor wore a gown of archid, floor lenght with hat to match and carried a bouquet of roses. Miss (osephine Judnich bridesmaid wore a gown yellow, floor lenght with hat to match and carried a bouquet of roses. Miss Elizabeth Znidarsich bridesmaid wore a gown of green, floiir lenght with hat to match she also carried roses. While little Dolores Pruss, niece of the bridegroom wore pale pink and served as flower girl. A wedding breakfast was served in the home of the bride's parents to relatives and friends of the couple. After a wedding trip to California the couple will -be at home to their friends as 1300 N. Hickory St. I am proud to say that all the young ladies that took part in the wedding are members oi Cecilias Society No. 12, DSD. Mrs. Martin Stefanich who is ill in her home 901 Scott St. is reported a< doing very nicely and we wish her a speedy recovery. 1 Mrs. Ursula Ambrose is ill in her ionic at 1208 N. Broadway St. and we liso wish her a speedy ^recovery. Do not forget about the dance tl.ai St. Cecilia's Society are going to have the 28th of Oct. that is one dance that no one should miss so why not get vour invitation fro.m one of the members "or from the Sec'y before it's ton late. A member. Team No. 1 Anna -Muti.............. ......116 97 123 Jennie Nemanich .. .....71 51 92 Nettie Wedic .......... ...... 49 61 67 Edith Perush .......... _____ 42 52 52 Agnes Konovvalski V 66 78 46 344 339 380 Team No. 2 Rose Bahor .......... 72 55 22 Helen Zelko .......... 57 57 76 Betlia Perush ........ 51 77 63 Frances Kalcic 82 75 53 42 51 46 304 31 j?60 Team No. 3 F. Wedic ................ .140 144 155 Laskey ..................... „.... 88 94 67 Martincich ............. 185 139 135 Videtich ................. 78 102 44 A. Mutz ................. \ 133 164 156 624 643 557 Team No. 4 Kuzma ................... 149 163 209 Plisich ..................... 144 175 126 Gersic .....r.............. 90 104 148 106 118 103 78 130 128 567 690 714 Team No. 5 R. Wedic .............. 192 156 171 Sterbentz ............... 142 129 97 Shray ....................... 181 146 154 Likovich ................. — — 89 ....... — — 118 515 431 627 Team No. 6 J. Zelko ................. 81 131 171 S. Wedic ............... 134 132 132 Lilek ....................... .......167 147 154 — — 155 — 84 376 410 696 Hrana v mojem želodcu se je spravila v kepo AMPAK NOVA IZNAJDBA MI JE PRINESLA ODPOMOČ . . . A FEW RIB TICKLERS Joliet, IU. Hubby — "You haven't mended these holes in my sox." "Trpela sem več let," piše Mrs. Anna E. Klinger. "Niti jesti nisem mogla. ker se je hrana spravila v kepo v mojem želodcu. Pekočine, plini in kisli želodce je bila posledica. — Trinerjevo g r en k o vino mi je dalo pomoč. Uredil je moja čreva 'kot še nikdar preje. Odgnalo je vse pline in želodčne nerede. V desetih dneh sem lahko jedla vse iz kraja, celo fižol. Sedaj sc počutim kot nova ženska. Jem laglje spim boljše in povrnila se mi je čudovita energija." Izvrstna nova štiri koristna zeliščna tonika—Trinerjevo grenko vino— odžene zaostanke iz važnih prostorov —želodca, jeter, žolčnega mehurja in črev. Prijazno izčisti ves sistem, pomaga prebavi in daje novo moč. Zastonj 10-dnevna poskušnja Pojdite k vašemu lekarnarju. Kupite steklenico Trinerjevega grenkega vina. Jemljite ga po predpisu skozi deset dni. Potem ako niste zadovoljni z izboljšanjem, vrnite kar je ostalo vašemu lekarnarju in on vam povrne vaš denar. Začnite ta izvrstni poskus še danes—popolnoma na našo odgovornost. TRiNER $ BITTERWINE IIIMIIIIiBj»ini!!ll!ll!!lllllliailimil!1H>llinttl!HINSai IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE, ŠT. 11, DSD. Pittsburgh, Pa. Tem potom poživljam vse članstvo našega društva, da sc prav gotovo u-deleži prihodnje seje v nedeljo dne 19. Z ve-'oktobra. Kalifornijsko grozdje NOVO SKLADIŠČE SOČNEGA GROZDJA WABASH ŽELEZNICA 25th & Canal Streets OUR YOUNG D. S. D. Joliet, 111. Hello Everybody! How do you all feel after the big party at Wedic's Saturday evening. Here's enlightenment for the readers. Pa Gersich gave a party for the DSD. Baseball players. The regular VSE VRSTE— NAJBOLJŠA KAKOVOST— NAJNIŽJE CENE — ODPRTO VSAK DAN Direktne vozne cene bodo veljale za kraje preko Chicage mumiMimuMjiL f Btran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 10. oktobra 1930_ IIIHIlBiBIIIIIHIlIHUiailll liiillBlillHlBliBilllBiUMlK SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume v ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec 2 ljiHUHiMHiniJHJiiiiHiiJiJHiiniMiiniHnjuHimiMniiJMHMMUiiiBHniiniuiiwmMmnHmiJWiiLiHfHiiMiHiHiiiiiniT^ Ilkratu sem naredil tudi oporoko, s katero sem volil večino svojega imetja Liliji Bo-zardovi za slučaj, ako bi bila ob času moje smrti neporočena, ostanek pa svoji sestri Mariji. y slučaju pa, da bi se Lilija omožila ali umrla, pa je vse imetje imelo pripasti Mariji in njenim dedičem. Ko £te bili ti dve listini podpisani in o-premljeni s pečatom, sem jim izročil z vsem svojim zakladom in drugimi rečmi kapitanu Bellu v varstvo in mu slovesno naročil, da izroči vse skupaj dr. Grimstoneu v Bungayu, kateri ga bo za to »slugo bogato nagradil. Kapitan je obljubil, da bo storil vse vestno in točno, kakor sem mu naročil, dasi me je skoraj s solzami v očeh prosil, da bi jaz sam vse izročil, kakor sem odločil. Z zlatom in listinami sem poslal tudi več pisem; pisal sem svojemu očetu, sestri in bratu, dr. Grimstoneu, gospodu Bozardu in seveda tudi Liliji. V teh pismih sem popisaj- svoje življenje in srečo, odkar sem bil prišel na Špansko; doznal sem bil namreč, da pisma, katera sem bil že pisal domov, niso dospela na Angleško; sporočil sem jim pa tudi svoj trdni sklep, da sem odločen iti za de Garcio do konca sveta. "Drugi ljudje," sem pisal Liliji, "bodo u-tegnili misliti, da sem norec, ker tako odlašam ali celo izgubljam srečo, katero si želim nad vse na svetu; ti pa, ki razumeš moje srce, mi gotovo ne boš štela v zlo tega mojega koraka. Dobro veš, ako sem se odločil, da izvršim kako reč, da me razen smrti nič ne more odvrniti od mojega trdnega sklepa, in da me v tej zadevi veže še prisega, katere mi vest ne da, da bi jo prelomil. Nikdar ne bi mogel biti srečen, niti ob tvoji strani, ako bi sedaj popustil svoje iskanje. Prej mora biti delo, potem šele počitek, prej žalost, potem šele veselje. Ne boj se zame; čutim, da bom doživel, da se vrnem; ako pa se ne vrnem, morem vsaj poskrbeti za tebe na tak način, da se ti zoper tvojo voljo ne bo treba možiti. Dokler de Garcia živi, moram za njim." Bratu Geoffreyu sem pisal prav na kratko in mu povedal, kaj mislim o njegovem vedenju, ko zasleduje dekle, ki se ne more braniti, in skuša delati krivico odsotnemu bratu. Slišal sem, da mu je bilo moje pismo kaj malo všeč. Tukaj naj še omenim, da je vse, ta pisma in vse ostalo, kar sem poslal, dospelo srečno v Yarmouth. Tam so naložili zlato in ostalo robo na čoln, katerega je vodil kapitan Bell, potem ko je izložil ladjini tovor, vse do Bun-gaya, kjer so vse skupaj varno pripeljali v hišo dr. Grimstonea. Tukaj §o se zbrali moja sestra in brat — oče je bil že dva meseca v grobu — nadalje gospod Bozard s sinom in hčerjo (kapitan Bell je bil namreč obvestil vse s posebnim selom), in ko so slišali vso zgodbo, ni bilo začudenja ne konca ne kraja. Še večje pa je bilo začudenje, ko so odprli zaboje in primerjali težo zaklada z navedba mi, napisanimi v mojih pismih, kajti toliko zlata ni bilo še nikoli hkratu v bungayskem mestu, kar ljudje pomnijo. Lilija se je zjokala, predvsem od veselja nad mojo srečo, potem pa od žalosti, ker še mene ni bilo s tolikim zakladom; ko je gospod Bozard vse videl in slišal vsebino listin, po katerih je bila Lilija sedaj bogata, je na ves glas zaklel in izjavil, da je vedno dobro mislil o meni, poljubil svojo hčer in ji želel veselje in srečo. Skratka, vsi so bili zadovoljni razen mojega brata, ki je odšel iz hiše, ne da bi zinil besedico, in je neutegoma krenil na slaba pota. Sedaj mu je bilo izbito najbolj nevarno orožje iz rok; ko je prišlo očetovo posestvo v njegove roke, je bil dosegel, da je Bozard privolil, da vzame Lilijo s silo za ženo, ako bi druga sredstva ne pomagala. Še dandanes oče lahko primora svojo hčer, da se poroči po njegovi volji, dokler še ni pol noletna, in gospod Bozard ni bil človek, ki bi se branil takega koraka, češ da ženske muhe ne pridejo v poštev. Ampak moč zlata je tolika, da tisti dan ni bilo nobenega govorjenja več o tem, ampak da se ona ne sme poročiti z nikomur drugim kot z menoj; njen oče bi ji celo branil, ako bi bila Lilija hotela kaj takega storiti, ker bi s tem izgubila vse premoženje, katerega sem bil nanjo prepisal. Vsi so pa na ves glas izjavljali, da sem nor, ker ne neham zasledovati svojega sovražnika in sem odšel v daljno Zapadno Indijo za njim. Vendar se je gospod Bozard tolažil z mislijo, da bo premoženje vseeno pripadlo njegovi hčeri. Samo Lilija se je potegnila zame in rekla: "Thomas je prisegel prisego in ravna popolnoma prav, da jo hoče izvršiti, kajti gre za njegovo čast. Čakala ga bom, dokler se na vrne k meni na tem ali na drugem svetu." Ampak vse to pravzaprav ni tukaj na mestu, kajti preteklo je mnogo let, preden sem izvedel Vse te reči. ENAJSTO POGLAVJE. Nesreča Tomove ladje. Tisti dan, ko sem bil izročil svoje premoženje in pisma kapitanu Bellu, sem gledal, kako je Srečolovka počasi vozila okoli pomola v Kadizu; moje srce je bilo tako žalostno, da me ni sram priznati, da sem jokal. Z veseljem bi bil dal vse imetje, ki ga je nosila seboj, samo da bi vozila še mene. Toda moja volja je bila neuklonljiva, in rekel sem: druga ladja me bo peljala domov proti angleškim bregovom. Naključilo se je, da je bila velika španska ladja z imenom Las Cinque Llagas ali Petero ran namenjena, da odjadra proti Hispanio-li (ali Haiti, otok v Zapadni Indiji). Ko sem si preskrbel še uradno dovoljenje za kupčijo, sem se vkrcal na njej pod privzetim imenom trgovec d' Aila. Da bi bila ta premena še boljša, sem si nabavil tudi razne robe v vrednosti sto in petdeset pesos, ki je bila take vrste, da se je v Zapadni Indiji dobro prodajala ; to robo sem tudi natovoril. Ladja je bila polna španskih klativitezov, izvečine prete-pačev in lopovov sumljive preteklosti, ki pa so bili vseeno dobri tovariši, če niso bili pijani. (Dalje prih.) 'Najboljše delo za manj denarja' Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljanji* zob so minuli, pa tudi strofiki za dentistovo delo M0 tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. JTu-di ako imate le en zob, ali več, kf bo pokaženl, ne odlašajte, da bodo Se slabil. Pridite takoj Jutri In kava;-rujte si svoje splošno zdravje z zdravim! zobmi. C. V. MeKinley, D. D. S. naslednik Burrow! zobozdravnik* "»V« D' Arcy poslopje, 2, nadstropja Itev. sob« 204 Preiskava In ocena BREZPLAČNO iensluf postreinlca ■.-tttau. owaaw,.ta Phone: 4884 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS ^ JOLIET, ILL. Odprte: ii ». zjutraj do 8 zvečer. od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedelje Vsa slovenska Chicago z okolico vabljena, da se udeleži Velike prireditve SLOV. MLADEN. SAM. PODP. DRUŠTVA "DANICA" ki se bo vršila V NEDELJO, 12. OKT. 1930, V Č. S. P. S. DVORANI, 1126 WEST 18th STREET Pričetek točno ob 3. uri popoldne. -:- SPORED -:- 1. Nastop pevskega zbora društva "Danice". 2. Igranje na citre, proizvaja Mr. Janko Koporc. 3. Pozdravni nagovor predsednika dr. "Danice". Igra "KRALJICA CIGANOV" opereta v štirih dejanjih. SODELUJOČE OSEBE: Don Francisko, plemenitaš, ................................................Mr. Frank Krapenc Don Alfonzo, njegov sin, ...........................................................Mr. Frank Grad Don Fernando, graščak, ..................................-................Mr. Nick Mencinger Donna Klara, njegova žena......................................................Miss Anna Ribič Don Eugen, njujin sin, ........................................................Mr. Anton Krapenc Don Kontreraz, policijski častnik, ..........................................Mr. Jos. Gerbajs Donna Petronela, njegova zaročenka, ................................Miss Anna Koporc Glavar ciganske družbe, ........................................................Mr. Frank Augustin Vijarda, "ciganska mati"........................i...........................Miss Brigita Špenko Precijoza, ciganska deklica, ...,—...........................................Miss Mary Pintar Lovro, cigan, ................................................................................Mr. Jos. Gerbajs Pedro, grajski valpet pri Fernandu, ........................................Mr. John Hujan Fabij, gostilničar, ........................................................-'.....................Mr. Jos. Prah 1. kmet, ............................................................................................Mr. Frank Ribič 2. kmet, .................:.......................................................... ..........Mr. John Krlišnik Družba gospodov in dam. — Strežniki. — Družba ciganov. — Zbor meščanov. — Skupina kmetov. , Skupno nastopa v igri preko 70 karakterjev. Igrovodja, ...............................:....Mr. Peter Vidmar Vodja petja, ........................................Mr. Ivo Račič Igra se vrši v Španiji.—Med dejanji nastopa solo-pevec Mr. Ludvik Skala 5. Takoj po igri se prične PLES IN PROSTA ZABAVA Godbo preskrbi orkester "Bill Gardner's Ambassadors". Vstopnina: V predprodaji 50c, pri vratih 75c. Za vsakovrstna okrepčila v jedi in pijači bo v izdatni meri preskrbljeno. Da bo vsakdo s prireditvijo zadovoljen, Vam garantira ODBOR. GOSPODINJE V J0L1ETU »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam redno vsake vrst« areže ali suho prekajeno meso ter rse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS. Chicago Telefon 2917 JOLIET, ILL. Phones: 2S7S in 2743 ANTON NEMAN1CH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois ipiiiiiauiui Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno f varni. Vi živite lahko v kate- , rikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na J naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo, ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema i izratejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. ffiMllllipniinililMIMIMliMMIMMffl i f fo0^>CK><>0<>00<^^ XX><| PISANO POLJE <3 U ioooooooooooo _ v__» Neumestno je. J. M. Trunk * + * * + + + + * minniiBiMi! O italijanskem fašizmu more kdo misliti, kar mu drago. Je pač le neka oblika vladanja, kakor je demokracija, absolutizem,. diktatura, republi-kanizem, komunizem itd. Kakšna je taka oblika, to je drugo vprašanje. Katoliška cerkev ima z raznimi vladami opraviti, ker segajo pravice katoličanov v vladna območja. Vse eno je cerkvi, kakšna je politična vlada, ker s političnim sistemom kot takim cerkev nima nič o-praviti. To je povedal jasno državni tajnik v vatikanu, ko so ga vprašali, kakšno stališče zavzema cerkev napram prizadevanju Ogrske, da spravi Habsburžane zopet na prestol. Tajnik Picelli je odgovoril, da je to golo politična zadeva, in cerkev nima s politiko nič o-praviti, in je to pristno zadeva Ogrske same. Ako' je cerkev s kako vlado ali vladno obliko v dobrih od-nošajih, se nikakor ne more trditi, da bi morda odobravala, ako ta vlada v drugem oziru ne postopa povsem pravilno, in če nepravilnost ne posega v pristno cerkvene zadeve, cerkev tudi ne more posegati v to vladno območje. S fašizmom v Italiji je prišla cerkev do poravnave, kar ni bilo mogoče s prejšnjimi laškimi vladami. Fašizem je fašizem, in njegovih krivic ni malo. Ne more se zanikati, da morda cei'kvene osebe simpati-zirajo z italijanskim fašizmom, kakor na Francoskem s francoskim republikanizmom. Duhovnik n. pr. je na Laškem tudi laški drižavljan, na Francoskem pač Francoz. Ni bilo tedaj še fašizma, ampak laška politika je bila vsa obrnjena na jadransko obal. S tedanjim ljubljanskim škofom Jegličem smo v Parizu posetili papeške-ga zastopnika na mirovni konferenci, sedanjega kardinala Cerettija. Škof Jeglič ga je naprosil, naj bi se pri apostolski stolici zavzel za to, da bi slovanskim vernikom, ki bi morda prišli pod Italijo, ne bile prikrajšane verske in s temi tudi ne potrebne narodne pravice. Ampak očividno je kardinal Ceretti plaval ves v italijanskem morju, in videl sem, kako se je pojavila na njegovem o-brazu neka pomilovalna poteza. Umevno. Bil je pač — Italijan, a ni bil cerkev. Katoliška cerkev kot taka ne odobrava in nikakor ne more odobravati fašističnih nasil-stev, kakršne se gode zdaj nad Slovenci in Hrvati na Primorskem. Najmanj neumestno je toraj, ako n. pr. Prosveta pri vsaki priliki spravlja cerkev v zvezo s fašističnimi nasilstvi. Tako govori v št 214: "Ustrelili so jih v hrbet, kajti to menda zahteva najnovejša s sveto cer kvijo pobratena fašistična ci- vilizacija kastorjevega olja.« Da morajo na tapet tudi "svete inkvizicijske barbarščine i? 16. stoletja," se pač razume, ker srd je velik do cerkve namreč, o inkviziciji pa na Lawn; dalu toliko umejo, kakor se P" takih "učenjakih" edinole more zahtevati. 1 Ako cerkev odobrava fašistična nasilstva laške vlade, je obsodbe vredna, ampak to s mora najprej dokazati, in P tem šele soditi. Jeza ne g°vJ pravice, niti ne srdita stras- OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik ORJAŠKI SPOMENIK SVOBODI V PRAGI Na gričku Žižkov v P*« grade orjaški spomenik sv ^ di, ki bo največja Češkoslovaški. V zgradbi sta pantheon in mavzolej, W bodo počivali zemeljski oS» ki mož, ki so zgradili sa ^ stojno Češkoslovaško. ^ tudi muzej, v katerem b® hranili vse listine in spo® na borbe za svobodo. 1 zgradba bo visoka 30 me Središče bo zavzemala Pan^ onska dvorana, ki bo ime'a.ff. krat 14 metrov površine! di nje bo stal ogromen aj« ričen kip Svobode, ob v pa Štursin "Ranjenec". V i rani bo tudi 10 metrov 'r spomenik Jana Žižke. -O- .fl KAKO DALEČ SMEJO 1 SUHAŠKI ŠNOFAC1 . pred1 Louisville, Ky. . kajšnjim U. S. okrožnim s odP1; ščem se bo odločilo, je li s škim agentom dovoljeno - ^ rati tudi privatne shramb. nekem klubovskem ^ namreč moral lastnik lZl ri agentom ključ od vseh 0 ^ v katerih no hranili el&nl \ ^ svoje lastne stvari. V smF \ Sm ki omari so našli žganja in vložili vsled proti lastniku omare tozD te?'1 Kar pričakuj^ dobite ^ _ Anheuser-Busch . Eiidweisf Barley-Malt Syt® svetel ali temen redilen ..ft! ni g DR, J, E. ZDRAVNIK IN KlB „ -2000 West 22nd Stree ' CHICAGO, f Uradne ure: 1—3 p0p°'<1,ie —8 zvečer. Uradni telefon: CanaJ ^ Rezidenčni telefon: La Gra™ ^0 PO DNEVI NA R^nt). CELI DAN V URA^ TeL t uradu Crawford ^ Tel. na domu Rock^eU DR. ANDREW FlflJ SLOV. ZOBOZDR* URAD: OGDEN AVE. BANJ* soba št. 204 ^ Vogal Crawford * fl Ogden Ave., Ch.ca* doP" ni Uraduje: Od 9. do ^ ^ u do 5. pop. in od 6 do sredah od 9 do 12 doP