SAMOUPRAVNI SPORAZUM PODPISAN V petek, dne 17. septembra 1971 so predstavniki črne in barvaste metalurgije podpisali v Ljubljani samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Naše podjetje sta zastopala glavni direktor Franjo Klinger, dipl. ing. in predsednik centralnega delavskega sveta Viktor Skale. Po sklepu centralnega delavskega sveta objavljamo samoupravni sporazum v celoti. Na podlagi sklepa 1., 5. in 8. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Ur. list SRS št. 4/71), na podlagi določil splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona Ur. list SRS št. 19/71) ter na podlagi sklepov organov upravljanja sprejemajo organiza- cije združenega dela: — Direkcija ZP Slovenske železarne, Ljubljana, — Železarna Jesenice, — Železarna Štore, — IMPOL Slovenska Bistrica, — TGA Kidričevo, — Cinkarna Celje, — Tovarna dušika Ruše, — Mariborska livarna, — Metalurški inštitut Ljubljana in — Tehnični biro Jesenice SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije. I. TEMELJNA NAČELA 1. člen Delovni ljudje v organizacijah združenega dela črne in barvaste metalurgije Slovenije (v nadaljnjem besedilu: podpisniki sporazuma) sprejemajo samoupsaVlTi sporazum o osnovah in merilih za 2. člen Pri sestavi tega samoupravnega sporazuma je upoštevano, da sta črna in barvasti metalurgija kot bazična industrija kapitalno intenzivni, da imata relativno nižji faktor obračanja sredstev, da imata večino svojih prodajnih cen pod kontrolo oziroma na ravni domicilnih svetovnih cen, ter da sta kot taki relativno nizko akumulativni, vendar pa s svojimi proizvodi dajeta smer in utrip industrializacije. II. OSNOVE IN MERILA ZA .-UGOTAVLJANJE OSEBNEGA DOHODKA 3. člen LETO XVIII. CELJE, 25. SEPTEMBRA 1971 Številka 8 Za ugotavljanje sredstev, namenjenih za zadovoljevanje osebnih, in skupnih potreb delavcev, ki niso podvržena plačilu prispevka na presežna sredstva, uporabljajo podpisniki sporazuma naslednja merila: a) kalkulativne osebne dohodke, izračunane po stopnjah strokovne izobrazbe, ki jo zahtevajo delovna mesta — za delavce v proizvodnji, in po stopnjah dejanske izobrazbe — administrativno-tehnične in vodilne delavce; b) dejansko izplačane dodatke v višini, določeni s 5. členom samoupravnega sporazuma; Štipendiranje v letošnjem šolskem letu Na osnovi plana kadrov je bil izdelan kratkoročni (za šolsko leto 1971/72) in dolgoročni plan za obdobje od 1972 do 1974). Po kratkoročnem planu štipendiranja je bilo za šolsko leto 1971/72 razpisanih skupno 47 štipendij, za visoke in višje šole, za srednje šole ter za poklicne šole. Odziv na razpis je bil nezadovoljiv. Na pet razpisanih štipendij na ekonomski fakulteti oziroma visoki ekonomsko komercialni šoli sta se prijavila le dva kandidata. Za štipendijo na pravni fakulteti — razpisani sta bili dve in na fakulteti za strojništvo dve, ni bilo prosilcev. Za študij kemijske tehnologije so bile razpisane tri štipendije. Ker prosilca še nista predložila potrdila o vpisu v višji letnik (2. oziroma 3.), kadrovska komisija prošnje še ni obravnavala. Za eno razpisano štipendijo na fakulteti za gradbeništvo je zaprosil le en študent. Tudi na razpisane štipendije na srednjih šolah, razen za kemijski oddelek šest razpisanih štipendij — osem prošenj — ni bilo polnoštevilnega odziva. Z ekonomske srednje šole sta zaprosili za štipendijo dve dijakinji, razpisanih pa je bilo šest štipendij. Za štipendijo na gradbenem oddelku je zaprosil en dijak — razpisani dve štipendiji. Medtem pa ni nihče zaprosil za štipendijo za strojni oziroma elektrotehniški oddelek — razpisanih je bilo skupaj pet štipendij. Tudi na petnajst razpisanih štipendij na poklicnih šolah — pet za elektro in deset za kovinarsko stroko, je prišlo le pet prošenj — ena za elektro, štiri za kovinarsko stroko. Na podlagi tega je razvidno, da so proste še naslednje štipendije: za ekonomsko fakulteto 3, za FNT — kemijska tehnologija 3, za fakulteto za strojništvo 2, za pravno fakulteto 2, za ekonomsko srednjo šolo 4, za tehniško šolo — strojni oddelek 1, gradbeni oddelek I, elektrotehniški oddelek 4. Na vse navedene šole smo poslali prepise razpisa s prošnjo, da jih objavijo na oglasnih deskah, s pripombo, da je treba oddati prošnje za štipendijo v Cinkarni do 15. oktobra 1971. Predvidenega števila učencev na poklicnih šolah (elektro in kovinarske stroke) pa letos ne bomo mogli zagotoviti, ker je letos med mladino izredno majhno zanimanje za poklice. V letošnjem šolskem letu bomo še štipendirali štipendiste iz prejšnjih let in sicer: na višjih in visokih šolah (kemija 3, elektro 1, gradbena 1, strojna 1, ekonomija 1) skupaj 7; na srednjih šolah (strojni oddelek) 1, na poklicnih šolah (2 fotografa, 6 elektro stroke, 20 kovinarjev) skupaj 28; na izrednih šolah: dopisna ekonomska 11, kemijski oddelek 1, delovodska šola 1; na visoki ekonomsko komercialni šoli 1, na višji tehniški šoli v Zagrebu 1. Poleg tega pa predvidevamo, da bodo zaprosile za vračilo šolnine nekatere sodelavke iz komercialnega in finančnega sektorja, ki nimajo dokončane ustrezne šole. delitev dohodka in osebnih dohodkov (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum, da bi tako skladneje reševali vprašanja, ki zadevajo medsebojne odnose v izenačevanju in zboljševanju materialnih odnosov združenega dela, s tem pa boljše delovne in življenjske pogoje ter enakomerno in stalno naraščanje standarda zaposlenih delavcev skladno z e-konomskimi rezultati gospodarjenja. c) delež osebnega dohodka, priznan posamezni organizaciji združenega dela za pogoje dela; č) prejemke delavcev, ki pomenijo povračila stroškov, vezanih s službenim potovanjem, terenskim delom in ločenim življenjem; d) udeležbo na ostanku dohodka; e) delež, namenjen za kritje skupnih potreb delavcev. (Nadaljevanje na 2. strani) STALIŠČE SINDIKATA OB PREDVIDENIH PODRAŽITVAH Prve dni septembra je izvršni svet obravnaval predloge o podražitvi tistih artiklov, katerim je za surovine v juniju letos priznal višje odkupne cene. Ob podražitvi je ZIS obljubil kompenzacijo za sladkorno peso, pšenico, oljne surovine in tobak. Pri povečanju odkupnih cen so proizvajalci oziroma predelovalci prišli v neugoden položaj, kar naj bi sanirali s kompenzacijo. Podražitev osnovnih življenjskih artiklov pa najbolj prizadene delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Sindikat je v svojih stališčih ponudil predloge za rešitev nastale situacije, vendar se odločilni forumi še niso konkretno izjasnili o teh stališčih. Povezano s tem ponuja predsedstvo RSZSS nekaj možnih rešitev, ki so vsebovane v teh stališčih in hkrati zahteva ZIS in izvršnega sveta skupščine Slovenije, da v roku enega meseca razloži javnosti, kakšni bodo navedeni in obljubljeni posebni zaščitni ukrepi za zaščito življenjskega standarda. Zato se je naš predstavnik izrazil proti takojšnji podražitvi teh kritičnih živil v maloprodaji. Sindikat v tej zvezi posreduje naslednja stališča in mnenja: — Strinjamo se, da so potrebne čimprejšnje in ustrezne rešitve ekonomskega položaja obravnavanih dejavnosti živilske in tobačne industrije. — V zvezi z doslej podanimi predlogi rešitev pa imamo pomisleke predvsem načelne narave. Predvsem nas motijo tako velike razlike v stališčih glede višine cen. Zato se v danih razmerah zavzemamo za ustrezne kompromise in le za začasne rešitve, da bi se vprašanja temelji- teje proučila. Bojimo se namreč sklepov, sprejetih pod raznimi grožnjami, pogojenimi na vse mogoče. Takih metod se praviloma ne bi smeli posluževati, če so zahtevki utemeljeni. Prenagljene in nedosledne rešitve bi imele tudi težke posledice za ravnanje drugih dejavnosti, vseh tistih, ki imajo svoje proizvode tudi pod kontrolo cen. Torej bi lahko povzročili nekontrolirano verižno reakcijo, licitacijo za zidanje cen in podobno z vsemi škodljivimi posledicami. (Nadaljevanje na 3. strani) SAMOUPRAVNI SPORAZUM PODPISAN (Nadaljevanje s X. strani) 4. člen Kalkulativni osebni dohodki po stopnjah strokovne izobrazbe se ugotavljajo tako, da se število delavcev, izračunano iz števila plačanih ur v obračunskem obdobju, prizna delež osebnega dohodka za posamezno obračunsko skupino v naslednji neto višini: KOD/mes. poprečno Indeks I NK, NS Delovna mesta v proizvodnji, kjer ni zahtevana kvalifikacija niti praksa, in delavci v administraciji, ki poleg osnovne šole niso pridobili dodatne izobrazbe 800 100 II PK Delovna mesta v proizvodnji, kjer se zahteva izobrazba polkvalificiranega delavca, in delavci v administraciji, ki so se poleg osnovnega šolanja priučili za določeno delo preko tečajev 900 1H3 III KV, NSS Delovna mesta v proizvodnji, za katera se zahteva izobrazba kvalificiranega delavca, in delavci v administraciji, ki imajo izobrazbo poklicne šole po zakonu o srednjem šolstvu 1450 181 IV VK, ss Delovna mesta v proizvodnji, za katera se zahteva izobrazba visokokvalificiranega delavca, in delavci v administraciji, ki imajo izobrazbo srednje šole 1700 213 V vs Delavci, ki imajo z javno listino priznano izobrazbo I. stopnje fakultete ali višje šole 2000 250 VI vs Delavci, ki imajo z javno listino priznano fakultetno izobrazbo 2500 313 VII vs Delavci, ki imajo z javno listino priznano dodatno specializacijo (magistratura) 2700 338 VIII vs Delavci, ki so si pridobili doktorat znanosti 3000 375 Za vodilne delavce in za individualne izvršilne organe, imenovane s splošnim aktom delovne organizacije, se je KOD, ugotovljen po dejanski izobrazbi, poveča za 40 »/o. Glede na podobno zahtevano kvalifikacijsko strukturo delavcev v proizvodnji se podpisniki sporazuma strinjajo, da se ugotavljanje KOD za delavce v proizvodnji uporablja enotna struktura, ki opredeljuje število delavcev v posamezni obračunski skupini, in to: od skupnega števila delavcev, ugotovljenih iz števila plačanih ur, se opredeli v: I. obrač. skupino (NK delavci 3 %, II. obrač. skupino (PK delavci) 25 »/o, III. obrač. skupino (KV delavci) 53 »/o, IV. obrač. skupino (VK delavci) 19 »/o. Navedena kvalifikacijska struktura izhaja iz dejanskega stanja na podlagi splošnih aktov podpisnikov sporazuma za leto 1971 in se usklajuje vsako leto. Podpisniki sporazuma soglašajo, da se mora isti postopek ugotavljanja kvalifikacijske strukture delavcev v proizvodnji uporabiti tudi pri preverjanju izplačil s strani SDK in v tem smislu ta sistem zamenjuje splošne akte podpisnikov. Skupno neobdavčeno maso o-sebnih dohodkov povečujejo osebni dohodki iz civilno-pravnega razmerja ter dohodki za dopolnilno delo. 5. člen Dodatki za nočno delo, delo v podaljšanem delovnem času, delo ob nedeljah in na dan državnih praznikov znašajo: 'JITOVTO — za nočno delo od 22. do 6. ure od 25 °/o do 30 % — za delo v podaljšanem delovnem času (nad 42 ur tedensko) 50% — za delo ob nedeljah od 30 % do 50 % — za delo na dan državnih praznikov od 50 % do 75 %. Dodatki se obračunavajo po določilih splošnih aktov podpisnikov sporazuma in se medsebojno ne izključujejo. Osebni dohodki, ki jih podpisniki sporazuma lahko izplačujejo v skladu s svojimi splošnimi akti v obliki drugih dodatkov (nprt dodatek za stalnost, odpravnina, dodatek za popoldansko delo), ne povečuje skupne mase osebnih dohodkov, ki ni podvržena plačilu prispevka na presežna sredstva v smislu 21. člena uvodoma citiranega zakona. Pri tem odpravnina ne sme presegati dveh poprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov, posamezne organizacije združenega dela. 6. člen Podpisniki sporazuma so soglasni, da bodo izplačevali nadomestilo osebnega dohodka za Čas bolezni v višini najmanj 80 % poprečja osebnih dohodkov preteklega leta. 7. člen Psihofizični pogoji dela Podpisniki sporazuma ugotavljajo, da delovni pogoji bistveno diferencirajo organizacije združenega dela črne in barvaste metalurgije od ostalih grupacij. Pod delovnimi pogoji podpisniki sporazuma razumejo zlasti vpliv temperature, ropota, prahu, plinov, fizično in psihično težino dela, povečano nevarnost nezgod, kemične vplive ipd. Zato se sporazumno določi, da se KOD, iz- računan za delavce po vseh obra- Vrednotenje teže in pogojev de-čunskih grupah, poveča glede na la bodo podpisniki sporazuma iz-ocenjene pogoje dela. vajali po naslednji tabeli: Stopnja Delovna mesta v obratih Število točk 1 administracija v upravi 0 2 administracija v obratih, fizični delavci v splošnih službah 10 3 delavci v mehanski obdelavi (brušenje, struženje, rezkanje, orodjarna), laboratoriji (razen kemičnih) 25 4 delavci v obrtih hladne obdelave vzdrževanja, transport, vzmetarne, mehanske obdelave, je-klovleka, v kemičnih laboratorijih, stiskanje, vlečenje 40 5 delavci v obratih tople predelave (valjarna, livarna, termična obdelava), v Samotami, galva-niki, sortirnici korunda, v energetskih obratih, v kemični obdelavi plošč, pri proizvodnji umetnih gnojil in žveplene kisline, pri čiščenju ulitkov 55 6 delavci v talilniških obratih (topilnice jekla, visoke peči, elektro peči) v proizvodnji minija, ferolegur, karbida, anodnih mas, pri elektrolizi, glinica 70 Vrednost ene točke kot obračunskega elementa znaša 8 din (100 točk je 800 din) mesečno. Na podlagi navedene metodologije je za vsakega podpisnika sporazuma izračunana vsota sredstev za pogoje dela. Ta vrednost je preračunana v odstotku na izračunane KOD za posamezne organizacije združenega dela, kot sledi: — za organizacijo združenega dela: TGA Kidričevo in Tovarna dušika Ruše 26 %, — za organizacije združenega dela: Železarno Jesenice, Železarno Ravne in Železarno Štore 24 %, — za organizacijo združenega dela: Cinkarna Celje IMPOL Slovenska Bistrica in Mariborska livarna 20 %, — za Metalurški inštitut Ljubljana 10 %, — za Tehnični biro Jesenice 5%, — za Direkcijo ZP Slovenske železarne 0 %. Navedeni odstotki za pogoje dela izhajajo iz dejanskega stanja vsake organizacije združenega dela. Odstotki se preverjajo vsako leto. Podpisniki sporazuma soglašajo, da se s tem sporazumom določeni odstotki za pogoje dela kot obračunski element uporabljajo tudi s strani SDK za preverjanje izračuna pripadajočega globala o-sebnih dohodkov vsake organizacije združenega dela. 8. člen Podpisniki so sporazumni, da se izdatki, ki pomenijo povračila stroškov za službena potovanja, terensko delo ali ločeno življenje, urejajo s splošnimi akti podpisnikov sporazuma, s tem da najvišji zneski posameznih povračil ne smejo presegati: — dnevnic za potovanja v Jugoslaviji do neto 80 din in stroški prenočišča po predloženem računu; — dnevnice za potovanja v inozemstvo v višini, določeni s predpisom, veljavnim za upravne organe; — za povračilo za uporabo vozila v službene namene do neto 0,90 din za dejansko prevoženi kilometer, s čimer se izloča obračun pavšala; — povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje do neto 500 din mesečno; — nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču izven svojega stalnega bivališča (terenski dodatek), znaša največ do neto 700 din mesečno. Terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje se med seboj izključujeta. 9. člen Dnevnice v posebnih primerih Za montažna dela manjših skupin, kjer je oddaljenost od podjetja več kot 100 km in ni racionalno organizirati prehrane ter namestitve na terenu, se za prvih 7 dni obračuna v breme materialnih stroškov dnevnica v višini največ 60 din na dan in stroški za prenočišča, vendar največ 40 din na dan. Za ostale dneve se obračuna največ 70 % gornje dnevnice in stroški prenočišča, vendar največ do 40 din na dan. 10. 'člen Poleg izdatkov iz 8. in 9. člena sporazuma so podpisniki sporazuma soglasni, da se lahko v breme materialnih stroškov izplačuje skladno s splošnimi akti podpisnikov sporazuma še naslednje izdatke: — povračilo stroškov prevoza delavcev na delo in z dela, — izdatki za reprezentanco, — izdatki za močnejšo prehrano delavcev na zdravju škodljivih delovnih mestih, — izdatki za delovno obleko, o-butev in zaščitna sredstva, — nagrade učencev v gospodarstvu ter praktikantom (domačim in tujim), — avtorski honorarji, — povračilo stroškov preselitve, — povračilo stroškov za udeležbo na sejah samoupravnih organov, — stroški zdravniškega pregleda za delavce ob nastopu delovnega razmerja in stroški preventivnih zdravniških pregledov, — povračilo stroškov za uporabo zasebnih telefonov v službene potrebe, — nadomestila za odškodninske zahtevke delavcev, — stroški vojaških vaj, civilne zaščite, teritorialne obrambe in gasilcev, (Nadaljevanje na 4. strani) STALIŠČE SINDIKATA OB PREDVIDENIH PODRAŽITVAH (Nadaljevanje s 1. strani) — V razpoložljivih elaboratih so posamezne utemeljitve nepopolne. Tako ni navedeno, kako so poprečno izkoriščene kapacitete in kakšno stopnjo produktivnosti se dosega. V tej zvezi je torej potrebna primerjava med različnimi obrati in tudi relativna primerjava z istovrstno industrijo v značilnih državah. Potrebna bi bila tudi relativna primerjava strukture cen in stroškov predelave ter še posebej že doseženi relativ- ni nivo cen z različnimi svetovnimi cenami v maloprodaji. Tudi ni pojasnjeno, kakšna politika in obseg reprodukcije se je izvajala v zadnjih letih v posameznih dejavnostih in posameznih obratih. Postavlja se predvsem vprašanje, kako je bila doslej oblikovana in kako uporabljena amortizacija osnovnih sredstev ter drugi skladi iz preteklih let. V tej zvezi ni pojasnjeno, kakšno kreditno politiko so doslej in bodo v bodoče vodile po- SKLAD ZA UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje na podlagi 9. in 10. člena Zakona o urejanju In oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) in 10. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 11/68) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča: 1. Za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš v k. o. Podgrad v zazidalni soseski II Šentjur pri Celju: — parcela št. 964/10 v izmeri 544 m* — parcela št. 964/11 v izmeri 613 m' — parcela št. 964/12 v izmeri 548 m — parcela št. 965/4 v izmeri 587 m — parcela št. 965/5 v izmeri 504 m2 — parcela št. 968 v izmeri 652 m! — parcela št. 1037/2 v izmeri 880 m' — parcela št. 965/5 v izmeri 933 — parcela št. 971/3 v izmeri 1950 m2 — parcela št. 1056/1 v izmeri 602 m' — parcela št. 1059/ v izmeri 672 m' — parcela št. 1059/7 v izmeri 676 m' — parcela št. 1059/3 -v izmeri 941 m2 — parcela št. 1059/8 v izmeri 498 m2 — parcela št. 1056/2 v izmeri 811 m2 — parcela št. 1032/4 v izmeri 808 m- — parcela št. 1032/3 v izmeri 624 m' — parcela št. 1032/2 v izmeri 527 m; — parcela št. 971/2 v izmeri 118 m- — parcela št. 1C32/1 v izmeri 609 m2 — parcela št. 1033/2 v izmeri 840 m- — parcela št. 1033/3 v izmeri 831 m- — parcela št. 1033/4 v izmeri 884 m- — parcela št. 1033/5 v izmeri 668m- — parcela št. 1033/6 v izmeri 877 m* — parcela št. 1033/7 v izmeri 112 — parcela št. 1033/8 v izmeri 629 m^ — parcela št. 1033/9 v izmeri 606 m- — parcela št. 1056/3 v izmeri 164 m2 v zazidalni soseski II Sent- 556 m! 174 m2 393 m2 1123 m2 410 m2 408 m2 818 m2 473 m2 423 m2 896 m2 500 m2 538 m2 1038 m2 526 m2 603 m2 1129 m2 470 m2 549 m2 919 m2 2. Za gradnjo dvojčkov v k. o. Podgrad jur pri Celju: — parcela št. 162/4 v izmeri — parcela št. 1071/4 v izmeri — parcela št. 1071/5 v izmeri — skupaj — parcela št. 964/9 v izmeri — parcela št. 964/8 v izmeri — skupaj — parcela št. 964/7 v izmeri — parcela št. 964/6 v izmeri — skupaj — parcela št. 964/5 v izmeri — parcela št. 965/4 v izmeri — skupaj — parcela št. 964/3 v izmeri — parcela št. 964/2 v izmeri — skupaj — parcela št. 965/2 v izmeri — parcela št. 965/3 v izmeri — skupaj 3. Izklicna cena za delno komunalno urejeno in opremljeno zemljišče je nasledja: — odškodnina za m'2 stavbnega zemljišča znaša 20,00 din — za delno urejeno stavbno zemljišče za m2 znaša 10,00 dm V stroških za komunalno ureditev so zajeti stroški za zazidalne načrte, parcelacijo in ureditev dovozne ceste v makadamski izvedbi. Vsi ostali stroški bremenijo graditelja. Izklicna oziroma izlicitirana cena mora biti plačana v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe o oddaji stavbnega zemljišča. Davek na promet od nepremičnin, kakor tudi ostale morebitne dodatne stroške krije najboljši ponudnik. Varščina, ki znaša 10 •/<. od izklicne cene, mora biti plačana 3 dni pred javnim natečajem na žiro račun št. 507-652-53 »Sklad za urejanje mestnih zemljišč občine Šentjur«. Pismeno ponudbe morajo biti vložene na »Sklad za urejanje mestnih zemljišč občine Šentjur pri Celju do 25. septmebra 1971. JAVNI NATEČAJ SE BO VRŠIL DNE 28. SEPTEMBRA 1971 OB 8. URI V SEJNI SOBI SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU (NAD POŠTO). Zemljišče bo oddano najboljšemu ponudniku. Podrobnejše informacije dobite v sobi št. 3 — oddelek za gospodarstvo in finance ob uradnih dneh (ponedeljek, sreda, petek od 8. do 13 ure* Šentjur pri Celju, dne 8. 9. 1971 Sklad za urejanje mestnih zemljišč samezne poslovne banke in skupni rezervni skladi gospodarskih organizacij do teh tovarn? Kakšne so predvsem obrestne mere in odplačilni roki za kredite? Tudi ni pojasnjeno, kakšna bo ta politika v bodoče, da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi — in ne samo preko prodajnih cen — reševali nastali položaj, ker to tudi ni možno. Tak generalni pregled in pristop k rešitvi je predvsem v interesu predelovalcev, zato bi se morali predvsem oni zavzeti za tak način reševanja. To poudarjamo predvsem zato, ker se zahteva v ceni tudi določena stopnja akumulacije. Na to pod nobenim pogojem ne moremo pristati iz navedenih razlogov. Šele, ko bo jasna (sefdtna konstrukcija in zagotovljeno sodelovanje vseh prizadetih činite-ljev, se je morebiti možno pogovarjati o določeni stopnji akumu-lativnosti, ki pa ne more biti argumentirano z nekimi splošnimi poprečji. S takimi polovičnimi rešitvami bi namreč lahko omogočili reprodukcijo nerentabilne predelave v nedogled. Možno bi bilo tudi prelivanje akumulacije v neupravičene osebne dohodke. Ta sredstva bi trajno ostala razdrobljena, predvsem nepovezana, zaradi česar bi ne mogla imeti svoje funkcije. Nadalje bi brez dogovorov na širši osnovi za sanacijo ne bilo zagotovljeno sodelovanje poslovnih bank skladov republik in pokrajin in samega gospodarstva v širšem smislu, tistega dela, ki bi moralo v lastnem interesu sodelovati pri rekonstrukciji predelovalnih kapacitet. To pa pomeni, da bi v bistvu lahko reproducirali sedanje neurejene odnose med vsemi temi soodgovornimi faktorji in živeli v iluziji, da je te probleme možno rešiti le s kompenzacijami ali visokimi maloprodajnimi cenami. Iz navedenega sledi, da so dokončne odločitve o višini in načinu reševanja nastalih težav v tej vrsti živilske industrije možne le na osnovi dolgoročnega sanacijskega načrta, ki ga je potrebno šele izdelati na osnovah, ki lih navajamo. — Način trajne rešitve ekonomskega položaja živilske industrije preko povišanja cen, s kompenzacijo ali kako drugače, je potrebno vsestransko proučiti. Zavedati se je potrebno trenutnih posledic gospodarske in politične narave in predvsem dolgoročnih posledic. V tej zvezi še posebej opozarjamo na probleme, ki jih je potrebno razrešiti do konca tega leta, ko bo dokončno likvidirana izvenproračunska bilanca federacije, torej tudi sedanja oblika kompenzacijskega sklada. Sedanje oblike ukrepov s pomočjo kompenzacije na nivoju federaciji moramo torej smatrati kot za- časne in kot zasilen izhod iz nastalega položaja. Predvsem je treba ugotoviti, da problem kompenzacije v praktični uporabi še ni proučen na nobeni ravni, čeprav je to postala ustavna kategorija. V tej zvezi smo odločno proti vsaki načelni razpravi za ali proti kompenzaciji ali povišanju cen. Smo za razpravo, kako oba ta instrumenta naše ekonomske politike v danih razmerah najbolj koristno uporabiti. Na vseh možnih ravneh je potrebno funkcijo kompenzacije temeljito proučiti in čimbolj učinkovito uporabiti. To še posebej velja za republike in pokrajine in za razne vrste kompenzacij za oblikovanje socialnih razmer, ki jih poraja blagovno-tržno gospodarstvo. Torej, potrebna nam je jasna ekonomska politika in v tej zvezi dobra politika maloprodajnih cen, kompenzacij in drugega, povezano s politiko življenjskega standarda. Osnove za to so podane v reformnih principih, ki morajo priti ponovno do veljave. Razmere v kakršnih se danes nahajamo in cilji, ki jih zasledujemo naj odločajo o konkretni politiki cen in kompenzacij. Te razmere pa so po naši sodbi take, da je potrebno čimprej ustvariti mehanizem soodvisnosti med maloprodajnimi cenami, kreditno politiko materialnih rezerv in tudi nujnih fondov za kompenzacijo, morebiti tudi na ravni federacije, če se lahko sporazumejo republike. Le tako je možno, tako kot drugje v svetu, obvladati ravnotežje med proizvodnjo, predelavo in potrošnjo kmetijskih pridelkov in izvajati rentabilen izvoz. Vse to je bilo dovolj jasno nakazano na drugi seji konference ZKS in prvi seji konference ZKJ, ko sta letos razpravljali o razmerah v kmetijstvu. — Kot kaže, za sedaj mnogih stvari na žalost še nimamo proučenih. Zato se ne moremo strinjati, da bi se sredstva^za kom-penzacije zbirala na način, ki je sedaj v veljavi. Sredstva se namreč prelivajo brez kontrole. Zato je treba čimprej uveljaviti princip republiških in pokrajinskih participacij v kompenzacijske fonde na osnovi potrošnje posameznih proizvodov, republikam in pokrajinam pa prepustiti, da skladno s svojimi razmerami določijo način zbiranja sredstev v te namene, v skladu z njihovo novo ekonomsko funkcijo. Kompenzacijske in druge rezervne fonde bi morali v principu upravljati proizvajalci in predelovalci sami, ker bodo le ti znali bolje usmerjati ta sredstva za izvajanje dolgoročne ekonomske politike. Republike in pokiajine pa bi morale imeti pravico sodelovanja v skladu z višino sredstev, ki jih prispevajo v imenu potrošnikov. — Na osnovi navedenega vztrajamo, da se na nivoju federacije čimprej dogovorimo o vseh možnih ukrepih za ublažitev posledic na standard, ki bi bil prizadet, če bi morali povišati maloprodajne cene tem artiklom. Še posebej pa so dolžne ukrepati v tej smeri republike in pokrajine. Ne bi (Nadaljevanje na 8. strani) CINKARNAR 3 SAMOUPRAVNI SPORAZUM PODPISAN (Nadaljevanje z 2. strani) — izplačila za strokovno izobraževanje delavcev (seminarji, simpoziji, posvetovanja ipd.). 11. člen Odškodnine za novatorstvo, ra-cionalizatorstvo ter za koristne predloge, izplačane v skladu s splošnimi akti podpisnikov sporazuma, bremenijo materialne stroške oziroma povečujejo neobdavčeno maso osebnih dohodkov. III. UDELEŽBA NA OSTANKU DOHODKA 12. člen Poleg kalkulativnih osebnih dohodkov (4. člen), osebnih dohodkov za psihofizične pogoje dela (7. člen) in dodatkov (5. člen) lahko podpisniki samoupravnega sporazuma izplačajo za osebne dohodke še del dohodka kot stimulacijo za produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Tega se izračuna z uporabo naslednjega postopka: MFS FS = DOD SOD _ PSR • 4 + PKOD • 100 D — PKOD D + MFS = PKOD • (1 + FS) = DOD — PKOD 20 Posamezni simboli pomenijo: MFS = masa fiksnih stroškov (letni znesek) PSR = uporabljena poprečna poslovna sredstva (seštevek poslovnega sklada in vseh kreditov) PKOD = s tem sporazumom določeni bruto kalkulativni osebni dohodki povečani za pogoje dela in dodatke FS = faktor stimulacije D = dohodek, ki se ugotovi tako, da se od ustvarjenega celotnega dohodka odšteje materialne stroške, storitve, najmanj minimalno predpisano amortizacijo, pogodbene in zakonske obveznosti (letni znesek) DOD = skupna za plačilo dovoljena masa osebnih dohodkov, ki po 21. členu uvodoma citiranega zakona ne zapade v obveznosti plačila prispevka na presežna sredstva SOD = sredstva za osebne dohodke, ki se smejo izplačati kot stimulacija za produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. IV. FINANCIRANJE SKUPNIH POTREB DELAVCEV 13. člen Podpisniki sporazuma so soglasni, da lahko znašajo najnižji oziroma najvišji zneski za finan- 4 CIN m ciranje skupnih potreb delavcev: — od 300 do 600 din neto letno na zaposlenega kot regres za letni dopust; — ta sredstva vključujejo tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih; — do 50 din neto mesečno na zaposlenega delavca za regresiranje prehrane, ki pa se ne sme izplačevati v gotovini posamezniku. 14. člen Za strokovno izobraževanje nameni vsak podpisnik sporazuma najmanj 1 % izplačanih bruto o-sebnih dohodkov. Za stanovanjsko izgradnjo nameni vsak podpisnik sporazuma prispevek v višini najmanj 4 % bruto osebnih dohodkov. 15. člen Podpisniki sporazuma so soglasni, da bodo iz sredstev sklada skupne porabe financirali še naslednje skupne potrebe, skladno s svojimi splošnimi akti: — dotacije družbenopolitičnim organizacijam, društvom, zavodom, skupnostmi ipd., — športno in kulturno udejstvovanje delavcev, — socialne podpore, — darila jubilantom, — obdaritve ob obletnicah in praznikih, — stroški za izobraževanje, ki se izplačujejo iz sklada skupne porabe in posojila študentom, — zavarovalne premije za kolektivno zavarovanje, — pogrebni stroški za člane kolektiva, ki so se smrtno ponesrečili na delu ali v zvezi z delom, — stanovanjska posojila, — investicije v objekte družbenega standarda. V. POSEBNA DOLOČILA 16. člen Povečanje življenjskih stroškov Kadar zavod za statistiko ugotovi, da so življenjski stroški na območju SR Slovenije porastli za več kot 5 %, podpisniki sporazuma povečajo kalkulativne neto o-sebne dohodke skladno z 2. členom uvodoma citiranega splošnega družbenega dogovora. 17. člen Podpisniki sporazuma se obvežejo, da bodo ob modernizaciji programirali in namenili določena serdstva za ustrezno zaposlitev in prekvalifikacijo delavcev, da le-ti ne bi bili socialno ogroženi, če se pojavi presežek delavcev. 18. člen Najnižji in najvišji osebni dohodek Podpisniki sporazuma soglašajo, da znaša najnižji osebni dohodek na redno zaposlenega delavca ob normalnem delovnem učinku v polnem delovnem času 800 din mesečno. Najvišji osebni dohodek ob normalnem delovnem učinku in v polnem delovnem času znaša do 6.000 din neto mesečno, lahko pa presega znesek 6.000 din neto mesečno, če znaša faktor stimulacije več kot 0. Najvišji osebni dohodek v organizaciji združenega dela se ugotovi: PKOD ■ KN • (1 + FS) SZ • 5 + 16000 KN =---------------- SZ + 6000 Posamezni simboli pomenijo: NOD = najvišji osebni dohodek v organizaciji združenega dela PKOD = mesečni neto kalkulativni osebni dohodek organizacije združenega dela, povečan za pogoje dela in dodatke KN = količnik najvišjega osebnega dohodka v organizaciji združenega dela FS = faktor stimulacije, ki velja za organizacijo združenega dela SZ = število zaposlenih (poprečje obračunske dobe). 19. člen Specifičnost Metalurškega inštituta Ljubljana in Tehničnega biroja Jesenice Zaradi posebnih raziskovalnih nalog, ki se odražajo v odrejanju specifičnih raziskav, vodstvu delovnih skupin, specifičnih znanjih in podobno, se Metalurškemu inštitutu Ljubljana prizna pravica, da kalkulativne osebne dohodke, izračunane po določilih tega sporazuma, poveča za 20 %. S tem je zagotovljen enak nivo osebnih dohodkov, kot je dosežen za strokovno enaka delovna mesta v organizacijah združenega dela podpisnikov sporazuma. Za enak odstotek se povečajo kalkulativni osebni dohodki tudi Tehničnemu biroju Jesenice. 20. člen Specifičnost Direkcije ZP Slovenske železarne Osnova za ugotovitev osebnega dohodka, ki ni podvržen plačilu prispevka na presežna sredstva, so za Direkcijo ZP slovenske železarne poprečni izplačani osebni dohodki vseh zaposlenih v združenem podjetju, pomnoženi za posamezna delovna mesta z naslednjimi faktorji: — za generalnega direktorja faktor 3,8 do 4,3, — za vodilne delavce faktor 2,5 do 3,6, — za strokovne delavce faktor 2,0 do 2,8, — za ostale delavce faktor 0,5 do 1,7. Faktorji v mejah teh razponov so določeni skladno s splošnimi pravili direkcije ZPSŽ na osnovi individualnih odločb in morajo zagotavljati enak nivo osebnih dohodkov, kot je dosežen za strokovno enaka delovna mesta v tovarnah združenega podjetja. Najvišji osebni dohodek ne more zna- šati več, kot je določeno v drugem odstavku 18. člena tega sporazuma, upoštevajoč število zaposlenih v združenem podjetju. VI. DOLOČBE O POSTOPKU 21. člen Samoupravni sporazum je sprejet, če pristojni republiški organ sindikata da soglasje in če sprejmejo najvišji organi upravljanja podpisnikov sporazuma v enakem besedilu. 22. člen Vsak podpisnik lahko kadarkoli predlaga spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma. Za spremembe in dopolnitve velja enak postopek kot za sprejem tega sporazuma. 23. člen Za spremljanje delovanja sporazuma s pravico avtentičnega tolmačenja posameznih določil obstaja komisija, ki jo sestavlja po en imenovani delegat vsakega podpisnika sporazuma. Predsednika in tajnika izvoli komisija iz kroga imenovanih delegatov. Komisija opravlja svojo funkcijo samo v okviru sklicnih sej. 24. člen K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko naknadno pristopijo organizacije združenega dela, ki niso sodelovale v samem postopku za njegovo sklepanje. Svoj pristop sporočajo v obliki sklepa pristojnega organa upravljanja vsem podpisnikom sporazuma in za registracijo sporazumov pristojnemu organu. S pristopom prevzame taka organizacija združenega dela vse pravice in obveznosti kot podpisnik samoupravnega sporazuma. 25. člen Podpisnik samoupravnega sporazuma lahko odpove samoupravni sporazum s pismenim in obrazloženim sklepom najvišjega organa upravljanja. Sklep mora poslati vsem podpisnikom samoupravnega sporazuma in za registracijo sporazumov pristojnemu organu. Odpoved začne veljati s 1. januarjem naslednjega leta. Z istim dnem začnejo za take organizacije združenega dela veljati določila splošnega družbenega dogovora. VII. KONČNA DOLOČBA 26. člen Ta sporazum začne polnopravno veljati z dnem vpisa v register pri republiškem sekretariatu in je obvezen za vse podpisnike sporazuma. Za izračun globala neobdavčene mase osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe se samoupravni sporazum uporablja od L maja 1971 dalje. Ljubljana, dne 17. 9. 1971 Predsednik skupne komisije Ivo Arzenšek dipl. ing. NEVARNOSTI, KI GROZIJO V SODOBNI VOJNI (Nadaljevanje) Številne in velike so nevarnosti, ki te lahko zadenejo v sodobni vojni. Znano je, da so tudi v mi- nuli vojni napadali iz zraka zelo globoko v zaledju bojujočih se strani. Danes je mogoče z izpopolnjenim letalstvom in raketami z enega mesta napasti katerikoli kraj na zemeljski površini. Zaradi razvoja vojne tehnike se stalno povečuje ogroženost prebivalstva. V prvi svetovni vojni so znašale izgube prebivalstva v zaledju okoli pol milijona ljudi. Dvajset let pozneje, v drugi svetovni vojni, ki je trajala samo malenkost dlje, so se te izgube povečale na kakih 25 milijonov ljudi. V sodobni vojni bi vsekakor pomenilo največjo nevarnost in povzročilo največje izgube jedrsko orožje — tako imenovano orožje za množično uničevanje. Hiter razvoj vojne tehnike nujno narekuje posebne priprave za obrambo prebivalstva pred zračnimi napadi s klasičnim in jedrskim orožjem. Te priprave so glede na presenetljivo hitrost in veliko uničevalno moč napadalnega orožja izredno zahtevne, kar velja tako glede urejevanja zaklonišč kakor za splošne obrambne priprave prebivalstva. Za varstvo pred zračnimi napadi so predvidene naslednje oblike priprav in dejavnosti: 1. Urejanje zaščitnih objektov javnega in zasebnega pomena (javna, stanovanjska, industrijska in zasilna zaklonišča, kopanje jarkov itd.). 2. Urejanje in izpopolnjevanje alarmnih naprav in službe za obveščanje o naletih sovražnih letal. 3. Pouk prebivalstva o dejavnosti v vojnem času, o napadalnih sredstvih in zaščiti. 4. Evakuacija prebivalstva iz mesta, da se zmanjša gostota prebivalstva. Osnovni namen teh ukrepov je, da bi bile žrtve čim manjše in da bi prebivalstvo lahko nadaljevalo'z delom. Ob jedrski eksploziji nastane zelo močna slepilna svetloba, tako imenovani svetlobni blisk do osem sekund. Če gledaš proti eksploziji in si pri tem ne zavaruješ oči, se ti lahko zgodi, da začasno ali stalno oslepiš. Po svetlobnem blisku nastane na kraju eksplozije iz razžarje- nega zraka ognjena krogla rdeč-kastooranžne barve. Ta krogla se širi in dviga, ter čez nekaj sekund neha svetiti. Močni zračni tokovi dvigajo z zemlje dim in prah, ki se spojita z oblakom iz ognjene krogle, ta oblak pa je po obliki podoben gobi, zato mu pogosto rečemo »atomska«, ali »jedrska« goba. Poleg teh vidnih pojavov je za jedrsko eksplozijo značilen tudi zelo močan zračni udarec (ali u-darni val), podoben močnemu viharju, nato pa sledi pok (detonacija), podoben udarcu strele in grmenju, ki jo spremlja. Udarni učinek se kaže v obliki zelo močnega udarnega vala, ki se širi hitreje od zvoka. Z oddaljenostjo od središča eksplozije pa njegova moč precej hitro peša. Udarni val deluje na gradbene in druge objekte tako, da jih popolnoma poruši, lomi ali zmaliči, pač glede na moč eksplozije, oddaljenost objekta od kraja eksplozije in konstrukcije. Na učinek udarca neposredno vpliva tudi zemljišče. Na ravnem se pritisk udarnega vala širi enakomerno, zato so enako oddaljeni objekti enako izpostavljeni, na nasprotnih pobočjih, pa bolj za- varovani, tako da lahko ostanejo nepoškodvani tudi bliže kraju eksplozije. Udarni učinek, pač glede na svojo moč, ubija ali rani nezavarovane ljudi in živali in to neposredno in posredno — z deli ruševin pri podiranju ali poškodovanju objektov in s tem, ko jih zasuje v porušenih hišah. Človek je zelo odporen na u-darni val atomske eksplozije in lahko zdrži pritisk, ki zruši zgradbo; umre pa od neposrednega pritiska, ki znese 10 kg/cm2 (to je 10 atm.). Največje število človeških žrtev povzroči rušenje objektov in zasutje, razni predmeti, ki jih z veliko hitrostjo nosi udarni val po zraku kot so: strešna opeka, steklo, leseni deli zgradbe in podobno. Če vas je zračni napad presenetil zunaj zaklonišča, se čimprej izognite odprtih mest (široke ulice ipd.). Brž ko opazite močno svetlobo, ali slišite eksplozijo, se uležite na tla, in sicer tako, da imate glavo, ki si jo pokrijete z rokami, v smeri od eksplozije. Pri tem zaščitite z obleko vse nepokrite dele telesa. To storite tako, da položite pesti pod prsi. Če je v bližini ustrezno kritje, kakor je na primer obcestni jarek, betonska ograja, nasip, debelejše drevo in podobno, poišči kritje za njim in se ustrezno zavaruj. V ležečem položaju je treba ostati minuto ali dve. Pozneje so nevarne samo še radioaktivne padavine, zato lahko tedaj poiščemo boljše kritje in se tako obvarujemo pred njimi. Jederska eksplozija nas lahko preseneti tudi tedaj, ko smo v stanovanju, na delovnem mestu ali v kakem drugem zaprtem prosto- ru. V takem primeru nikoli ne smemo poiskati zavetja poleg zida nasproti okna, ali druge odprtine. V takih primerih poiščemo u-strezno kritje med podboji ali nosilnimi stebri. Dobro je, če se v takih primerih skrijemo pod mizo, če pi blizu okna, kajti okensko steklo ni nikakršna ovira za udarni, radioaktivni ali toplotni učinek (razen če je bilo okno pobarvano). Razbita okenska stekla lahko povzročijo hude posledice. Če vas jederska eksplozija preseneti na polju, se vrzite za kakršnokoli drevo ali v drugo kritje in se zaščitite. Če ste v gozdu, vas bo ta varoval pred začetnim toplotnim in radioaktivnim učinkom. Toda čez minuto hitro odidite proti robu gozda, ker lahko začne gozd goreti. Nikoli ne uporabljajte za kritje lahko vnetljivih objektov in materiala — sena, slame in podobno. Če si tisti trenutek v vozilu — avtomobilu, avtobusu, tramvaju, vlaku ali na ladji — ne delaj panike. Prvi trenutek se vlezi na tla, ali se skrči pod okno, čez minuto pa zapusti vozilo in si poišči boljše kritje, če obstaja nevarnost za radioaktivne padavine. Poškodbe na zgradbah masivne konstrukcije Pod neskeletne zgradbe razumemo vse tiste zgradbe, katere nimajo skeleta iz ojačanega betona ali železa, ki ne bi samo nosil obremenitev ampak bi hkrati vezal vse elemente stavbe v eno celoto. V nekaterih stavbah zidovi nosijo težo nadstropij, strehe kakor tudi svojo lastno težo. Poleg tega zidovi zapirajo prostor, to je omejujejo ga in hkrati ščitijo pred vremenskimi vplivi. Zaradi tega se vsaka obremenitev zidov neskeletne stavbe takoj odraža na vseh tistih delih stavbe, ki so nameščeni iznad zidov, a posebno stropi in tla (mednadstropna konstrukcija), ki direktno nosijo pregradne zidove. Neskeletne zgradbe so največkrat zgrajene iz opeke. Zaradi tega so neskeletne stavbe zelo občutljive v slučaju napada z rušilnimi sredstvi kot tudi v primeru potresa; posebno stare hiše bodo precej porušene, ker so večinoma neskeletno gra- Poškodbe so pri bombardiranju različne: od neznatne poškodbe do popolnega uničenja zgradbe — vsaka poškodba ima svojo specifičnost. Nedvomno je, da bodo od težje bombe in večje bližine nulte točke eksplozije bombe do stavbe tudi večje razdejanje. Glede na to, da so posamezni deli stavbe neskeletne konstrukcije nepovezani — majavi, se bodo nosilci in stebri odtrgali od zidu, ki jih podpira in tako povzročili večje ali manjše rušenje mednadstropne konstrukcije. Ge so temeljni zidovi razmajani in razrahljani na več mestih, nastane (močnejše rušenje, ki povzroči podiranje nadstropij oziroma celotne stavbe. Razumljivo je, da se zruši vse tisto, kar zidovi nosijo, če so le-ti poškodovani. - Bondruk stavbe se bodo zaradi svoje elastične homogenosti, ki jo pridobijo z lesenim ogrodjem mnogo manj rušile kot neskeletne stavbe. Naša mesta in naselja so večinoma zgrajena iz neskeletnih zgradb. Zamislimo si, kakšne bi bile posledice oziroma škoda pri močnejšem bombardiranju ali potresu. V takih primerih pride tudi do požarov. Vse neskeletne stavbe, ki imajo leseno konstuk-cijo in so zgrajene še iz drugih vnetljivih materialov, bodo zgorele, čeprav bi morda drugače ostale nedotaknjene. Izkušnje so pokazale, da je v pretekli vojni požar kot sekundarni faktor uničevanja naredil več škode po mestih kot pa samo razdejanje, ki ga je povzročilo bombardiranje. Poškodbe pri zgradbah iz armirano-betonske konstrukcije Zaradi svoje povezanosti in monolitnosti nudijo zgradbe iz železa in armirano-betonske konstrukcije (skeletne) pri bombardiranju večjo varnost in odpornost, zato je škoda na zgradbah z armirano-betonsko konstrukcijo občutno manjša kot pri neskeletnih zgradbah. Vzdržljivejše so zaradi tega, ker so nosilni stebri in grede (trami) iz železa in armiranega betona bolj elastični in trdnejši in lažje prenesejo obremenitve kot tanki in lahki zidovi. Četudi so v obeh primerih (ne-skeletna zgradba in skeletna zgradba) grede skeletov trdo spojene, skeletne konstrukcije iz železa reagirajo drugače na udarce bomb kot neskeletne zgradbe iz armiranega betona. (Nadaljevanje prihodnjič) N KAR N AR 5 PREVENTIVNI UKREPI IN NAPOTKI BOLNIKOM S KRČNIMI ŽILAMI Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali strokovno varic. Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in ne-glede na te osebne lastnosti slehernega posameznega človeka imajo pri nastajanju krčnil žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovodnicah. Kot smo povedali, mednje sodijo: stoječi poklic, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr. Potemtakem vsak član delovnega kolektiva, čigar narava poklica zahteva daljšo stojo ima možnosti in je potencialni kandidat, da zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Zato je potrebno misliti na to možnost fn ukrepati čimprej, posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo in tudi pri tistih, katerih starši bolujejo za krčnimi žilami, ker so te. skupine najbolj ogrožene. Torej bistveno je misliti na to bolezen takoj-, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in bolečin v mečah, čeprav ni nobenih vidnih znakov. Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili naslednji: a) zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo; b) v nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomembni vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni novo nevarnost krčnih žil. Zato je ravno v nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje; c) pri vseh poklicih, ki terjajo daljšo stojo, posebej če gre za ženske, je potrebno, da se delajo razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tako imenovana »vožnja s kolesom«). Na delovnem mestu pa je nujno nositi čevlje s srednje visoko peto; d) v primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna teža odgovarja številu centimetrov telesne višine nad 100: npr. če je oseba visoka 170 cm, je idealna teža 70 kg), je ptorebno ukreniti vse, da bi shujšali. Uživati je treba čim več sadja in zelenjave, odpovedati se sladkorju in močnatim jedem (kruh, testenine) ter maščobam; e) pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami bodisi stopala ali goleni. Razumljivo je, da je takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in posvetovati se z ortopedom ; f) vsako osebo nad 25. letom starosti, ki ima subjektivne težave v spodnjih okončinah, mora vsaj enkrat letno pregledati zdravnik; g) preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje, spodnjih okončin v smislu normaliziranja in utrjevanja žilne stene. Taka zdravila (katera nam predpiše zdravnik) so potrebna posebej osebam, katere imajo začetne težave kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spod- kurama njih okončinah brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega leta, v nasprotnem ne bomo dosegli zaželenega učinka. Če gre za razvito bolezensko sliko varikoznega sindroma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka in drugo) je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdravljenja obupajo ne zavedajoč se, zelo hudih posledic, ki se lahko razvijejo. Posebno je važno poudariti, da je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompresijskim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kompresijski elastični povoj zjutraj, še preden vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa potem, ko so razširjene dovodnice že spet močno napolnjene s krvjo. Elastične nogavice niso primerne in sicer zato, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompre-sija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti tako, da dosežemo celo nasproten efekt od zaželenega. In še na koncu tega sestavka želim dati nekaj napotkov glede ukrepov pri zdravljenju golenje razjede. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, hermelika idr.), za obkladke in izpiranje ter mazila z različnimi primesmi po katerih se večkrat pojavljajo a-lergični pojavi. Ravno tako, popolnoma zgrešeno, pogosto uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo kortikosteroide (hormoni nadledvične žleze) in ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom. Torej mazila kot so Hydrocylin, Hydrocortison, Synalar, Locacor-ten, Ultralan idr. negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kotrole zaradi tposveta, nadaljnjega predpisovanja najprimernejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, ki ozdravljen ne terja nobene skrbi več. Nasprotno, cirkulacijske motnje ostanejo in možnost ponovitve razjede, tudi ob najmanjši poškodbi, vnetju ali podobnem je vedno prisotna. REBUS Pred novo sezono v SLC Celje Te dni je pričelo Slovensko ljudsko gledališče Celje vpisovati abonma za novo sezono 1911-1972. Kot vsako leto je tudi letos čutiti radovednost, kaj nam bo dala nova sezona, kakšna nova dela bomo gledali, s kakšnimi novimi obrazi na odru se bomo srečavali. Gledališče je že objavilo repertoar, skrbno izbranih sedem del iz svetovnega in domačega repertoarja. Znotraj tega izbora je dan poseben poudarek ljudski igri. Kaj jo le zdaj omenimo. To so SNAHA slovitega angleškega pisatelja Lawrenca, znanega po romanih Ljubimec lady Chat-terly in Sinovi in ljubimci. SNAHA je igra iz rudarskega življenja. Na šegav način nam pripoveduje o rudarju Luthru, ki je navezan na svojo mater, žena Minnie pa ga hoče iztrgati iz njenih rok. Ob grenkem vsakdanjem kruhu se razplete vsakdanja zgodba, kakršne mi sami dan za dnem doživljamo. Ljudska igra je tudi FI-GARO SE LOČUJE avstrijskega dramatika Odona von Horvatha. Pa še velika slovenska tragedija TUGOMER, ki ga je po Jurčiču napisal Fran Levstik. Enako bi lahko rekli za MESEC DNI NA KMETIH ruskega pisatelja Turgenjeva in za eno najlepših del španske klasike, za Calde-ronovo pesniško igro ŽIVLJENJE JE SEN. Ob začetku sezone pa računa gledališče na podoben uspeh, kakor ga je imelo lani z uprizoritvijo VERONIKE DESENIŠKE. V režiji Francija Križaja bo uprizorjen UMOR V KATEDRALI angleškega pisatelja Eliota. Drama obravnava zgodovinsko snov iz 12. stoletja. Uprizorjena bo že 24. septembra. Sledila ji bo krstna uprizoritev igre Dušana Jovanoviča NORCI. To delo bo glasbeno opremljeno podobno kot moderne glasbene komedije, četudi ima za osnovo tragično izhodišče: svet se polasti skupina norcev, ki se gredo revolucijo. Omeniti nam je še novoletno pravljico DOMAČA NALOGA NA POTEPU Janeza Žmavca. To delo bo v drugi polovici meseca decembra na voljo vsem šolam in delovnim kolektivom. Ob koncu sezone bo uprizorjena mladinska igra FIGOLE FAGOLE Leopolda Suhodolčana. Celjsko gledališče bo poskrbelo tudi za kvalitetno izvedbo navedenih det. Sklenilo je pogodbe z najboljšimi stovenskimi režiserji. Poleg stalnega hišnega režiserja Francija Križaja bodo režirali še Zvone Šedlbauer, Mile Korun, Žarko Petan, Juro Kislin-ger, prvikrat pa bo kot režiser nastopil tudi umetniški vodja celjskega gledališča, njegov upravnik Bojan Štih. Režiral bo TUGOMERA. Abonmaji so tudi letos ostali isti kot lani. Poseben poudarek želi gledališče dati NEDELJSKEMU POPOLDANSKEMU ABONMAJU, ki bo imel izredno znižano vstopnino, primeren pa je zlasti za okoličane in tiste ljubitelje gledališča, ki se žele zlasti v zimskih mesecih po napornem delovnem tednu razvedriti v gledališču. Gledališče nadalje odpira nov abonma, imenovan GLEDALIŠKI AMATERJI, ki je namenjen vsem amaterjem, ki se zunaj poklicne ustanove u-kvarjajo z geldališčem. Ti bodo imeli dostop tudi na gledališke skušnje in bo zanje prav gotovo mikavno, videti po skušnjah še končno stvaritev. Vsi abonmaji so plačljivi v več obrokih, poleg te ugodnosti je še znaten popust na običajne cene. Z abonmajem si obiskovalec gledališča zagotovi svoj stalni sedež v dvorani, izbere pa tudi svoj določen dan v tednu, ki mu za o-bisk gledališke predstave najbolj ustreza. Kaj vse vpliva na počutje delavca . i (Nadaljevanje) V prejšnjem sestavku je bila na kratko opisana zgodovina industrijske psihologije in ravno tako skopo opisano delo industrijskega psihologa. Seveda ne nameravam česarkoli dodajati, ustavila bi se samo še pri vprašanju, kaj pravzaprav proučuje psihologija, oziroma kaj je njen predmet. O-menila bi Vitelesovo definicijo, ki pravi: industrijska psihologija je veda, ki proučuje odnos delavca do svojega dela in socialnega o-kolja. Avtorja Ghiselli in Brown pa menita, da mora industrijska psihologija zajeti »vse probleme, ki se javljajo v procesu prilagajanja delavca«, in da se pri tem »priznava princip edinstvene, celotne osebnosti«. V naši socialistični družbi pa bi naj bili osnovni cilji psihologije dela ta, da olajša in pospeši razvoj človeka, da postane uspešen proizvajalec in aktivni upravlja-lec. Toda ne glede na to, kakšno definicijo psihologije kot vede sprejmemo, ima človekovo vedenje svojo biološko osnovo, ta o-snova pa ima svojo psihološko, sociološko in simbolično nadgradnjo. In kaj je delo? Je specifično človeška, zavestna in k ciyu u-smerjena dejavnost. Nekakšen kompleksen vektor, ki ima svoje prijemališče v človekovih potrebah, in ki ga cilji opredeljujejo glede na trajanje, jakost in smer. Psihološko proučevanje dela ni enostavno. Kolikor se psiholog ne želi omejiti zgolj na opfsovanje psihičnih procesov, ki so v zvezi z delom, mora nujno zaiti na področje fiziologije in sociologije dela. Organizacija fizikalnih in klimatskih pogojev dela Za uspešno odvijanje človekovih fizioloških in psiholoških funkcij obstajajo neki optimalni fizikalno-klimatski pogoji v katerih lahko posameznik z najmanjšim naporom in udobno opravlja svoje delo. Zaradi tega je potrebno premišljeno proučiti in organizirati faktorje kot so razsvetljava, temperatura, vlaga, gibanje zraka, ropot in vibracije. Skoraj ni profesionalne aktivnosti, ki ne bi zahtevala vida. Svetloba pa ni samo pogoj vidljivosti, ampak deluje na človeka dinamogeno — do neke mere oja-čuje njegove fiziološke in psiho-fiziološke funkcije. Pri slabi razsvetljavi ne pride dovolj živčnih impulzov iz vidnega organa v centralne živčne strukture, kar se odraža v zmanjšani motiliteti; gibi postanejo počasnejši in bolj ne-sigurni. V obratnem primeru pa se splošni tonus v živčnem sistemu poveča, kar se pozitivno odraža tudi na celotni aktivnosti organizma. Rešiti vprašanje razsvetljave ni enostavno, ker je potrebno določiti intenziteto, distribucijo in tip razsvetljave ter spektralno sestavo svetlobe. Temperatura, vlaga in gibanje zraka Normalno delovanje našega organizma je vezano na neko konstantno notranjo temperaturo. Zato deluje vsako izrazitejše znižanje in povečanje telesne temperature negativno na delovno sposobnost in delavčevo počutje, zdravje in varnost pri delu: Temperatura mora biti prilagojena vrsti dela, prav tako pa ne smemo pozabiti na stopnjo vlažnosti zraka in na hitrost gibanja zraka. Ropot, šum, vibracije Ropot, šum in vibracije so lahko vzrok mnogim motnjam, ki se izražajo subjektivno in objektivno. Odvračajo delavčevo pozornost od dela, povzročajo notranjo napetost in nemir; pri dolgotrajnejšem delovanju pa lahko privedejo do različnih nevro-vegetativ-nih motenj kot glavobol, občutek izčrpanosti, nespečnost in splošne razdražljivosti. Pri močnem ropotu lahko pride tudi do naglušno-sti oziroma oglušelosti. Za razliko od ropota, ki ga doživljamo kot periodične tresljaje molekul zraka, ki dražijo slušne analizatorje, pride do občutka vibracij na osnovi mehaničnega delovanja tresljajev, ki se prenašajo s podlage na kateri se delavec nahaja na telo. Preučevanja so pokazala negativne posledice vibracij — zmanjšuje se ostrina vida, poveča energetska potrošnja, poveča se krvni pritisk in podobno. Z racionalno organizacijo pogojev dela in prilagajanjem objektivnih pogojev psihofiziološkim lastnostim posameznika, lahko znaton povečamo delovni učinek, zmanjšamo energetsko potrošnjo in olajšamo delo. Poudariti pa je treba, da je takšna objektivna organizacija delovnega okolja u-spešna predvsem zaradi tega, ker deluje pozitivno na subjektivno stališče delavca do dela. Interpersonalni odnosi v delovnem kolektivu Na motivacijo in delavčevo moralo deluje množica faktorjev kot so poklic, uspeh, socialni faktorji, plača in drugi. Med najmočnejšimi pa je faktor medosebnih odnosov ljudi v delovnem kolektivu. Moderen način proizvodnje nujno zahteva koordinirano delo večjega števila ljudi. Funkcioniranje delovnega kolektiva pa se odvija predvsem v štirih oblikah: kot kooperacija ali sodelovanje, kot kompeticija, kot dominacija (problem vodenja) in kot submisija (podrejenost). Problemi, ki se nanašajo na dominacijo in submisijo predstavljajo vprašanje pravilnega vodenja. Problemi pa, ki so v zvezi s kooperacijo in kompeticijo predstavljajo vprašanje organizacije in formiranja grupe. Ta dva problema sta obenem tudi glavna problema s katerimi se ukvarja psihologija medosebnih odnosov. Osnova za dobre odnose v delovnem kolektivu predstavlja pravilno in dobro vodenje (samoupravljanje). Sodelovanje delavca pri planiranju in upravljanju podjetja je eden osnovnih načinov za odstranjevanje napetosti med vodilnimi in neposrednimi proizvajalci. Prav tako je delavski svet ena od oblik vključevanja delavca v upravljanje in vodenje podjetja, obenem pa tudi pozitiven način psihološkega stimuliranja. Vloga delovodje V moderni psihologiji dela predstavlja delovodja »centralno osebnost v industriji«. Stališče delavca do predpostavljenega lahko postane( in tudi postane— kar dokazujejo številne študije) stališče do podjetja kot celote. Prav tako ima predpostavljeni pomembno vlogo pri ustvarjanju stališča do samega dela. »Ključna« funkcija delovodje izhaja iz dejstva, da se nanj obrača vodstvo podjetja s svojimi predpisi in nalogami, z druge strani pa delavci s svojimi zahtevami, željami in predlogi. Zaradi tega je njegova odgovornost dvojna: odgovornost do podjetja kot celote in odgovornost do delavca. Omenila bi še pomembnejša organizacijska pravila vodenja: Enotnost upravljanja — delavec naj dobiva delovne naloge samo od ene osebe, sicer ne ve, koga naj posluša. r " Obseg kontrole — delovodja lahko uspešno vodi le ne prevelike grupe 10—15 ljudi). Podobnost dodeljenih dolžnosti (delovnih nalog) — sicer dobi delavec občutek, da nima lastnega dela oziroma delovnega mesta. Razdelitev odgovornosti in avtoritete — delovodja naj prenese določeno odgovornost in naloge na posameznike, tako da imajo leti možnost pokazati lastno iniciativo. Pri tem pa je predpogoj, da delovodja dobro pozna svoje ljudi. Ne smemo pa mimo morda najbolj občutljivih vprašanj,, ki se nanašajo na odnos nadrejeni — podrejeni, kjer pride najčešče do napak in nesporazumov. To je dajanje delovnih nalog, pohval in graje. V industriji je dolgo časa prevladovalo mnenje, da je po- trebno napake grajati in kaznovati, medtem ko je dobro in uspešno delo nekaj samo po sebi razumljivega. S tem pa ni rečeno, da moramo s pohvalami pretiravati. Prepogosta pohvala izgubi svojo vrednost, prav tako in še bolj pa graja in kazen. Profesionalno usposabljanje Pri prilaganju delavca delu ni dovolj razporediti človeka na določeno delovno mesto, ki najbolj ustreza njegovim lastnostim, ampak ga je potrebno racionalno u-sposobiti za delo, ki ga bo opravljal. Z izobraževanjm ih usposabljanjem delavca skušamo doseči večjo produktivnost in varnost pri delu. Omogočamo napredovanje in nenazadnje povečamo delavčevo zadovoljstvo. Preveč je namreč pričakovati, da bo delavec zadovoljen s svojim delom, če pri delu naleti stalno na težave. To dokazuje tudi dejstvo, da je velika fluktuacija ravno med delavci — novinci, ki jo lahko v veliki meri pripišemo ravno težavam na katere naletijo novi delavci, ko se morajo več ali manj sami prilagajati delu. Poleg tega pri teh ljudeh tudi kasnejši uspeh ni takšen kot bi lahko bil, če bi jim pomagali v fazi prilagajanja. Problemi motivacije v industriji Delo je kompleksen pojav in kakorkoli ga gledamo in vrednotimo (iz ekonomskega, tehničnega, sociološkega ali psihološkega vidika), ga vendar nikdar ne moremo obravnavati ločeno od tega, kakšno notranjo vrednost predstavlja za proizvajalca, koliko se ujema z njegovimi vrednotenji in stališči. Postavi se tudi vprašanje, koliko z delom in pri delu najde tisto, kar si želi in kar kot človeško bitje lahko v-njem najde. Vodilni ljudje V industriji pogosto poenostavljajo in zožujejo to kompleksnost in motiviranost za delo na en sam motiv: za-slvrž*ek. Nedvomno je zaslužek izredno močan motivacijski faktor, saj omogoča dosezanje materialnih dobrin. Ni pa e d i n i ! Raziskovanje motivacije je zamotan in zahteven posel, vemo pa, da teorija o enem vseodloču-jočem faktorju ne drži, da lestvica motivacijskih faktorjev ni konstantna, in daje zelo verjetno, da deficitnost enega od faktorjev postane problematična šele takrat, ko so zadovoljeni »nižji« faktorji- Da ni zaslužek edini motivacijski faktor, je pokazala tudi preliminarna študija, ki je bila narejena leta 1959 v Sloveniji. Raziskava je zajela tovarne: Železarno Jesenice, Iskro Kranj, Planiko Kranj, Tobačno tovarno Ljubljana, Metko Celje, Toper Celje in Cinkarno Celje. Študija je postavila sedem motivacijskih faktorjev: — zanimivo delo — dobri predstojniki — tovariški sodelavci — napredovanje — zadovoljstvo z zaslužkom — ugodnosti in servisi v podjetju — težnja po vodenju drugih. Naloga poskusnih oseb je bila domnevne motivacijske faktorje rangjrati po pomembnosti. Vrstni red faktorjev je bil naslednji (poprečje za vsa navedena podjetja): 1. zanimivo delo 2. dobri predstojniki 3. tovariški sodelavci 4. dobre možnosti napredovanja 5. dober zaslužek 6. ugodnosti in servisi v podjetju 7. težnja po vodenju drugih. Iz dobljenih rezultatov bi morali potegniti določene zaključke, kj se ujemajo s samo idejo delavskega samoupravljanja, ki dviga delo in delovne odnose na višji nivo in postavlja zaslužek v druge referenčne okvirje. (Nadaljevanje prihodnjič) Dopisujte v CINKARNAR inn Objavljamo spored filmov, ki jih bomo lahko gledali v celjskih kinematografih do 14. oktobra 1971. Kino Union Od 15. do 19. septembra DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOZO, italijanski barvni film Od 20. do 22. septembra BODALO, ameriški barvni film Od 23. do 27. septembra QUO VADIŠ, ameriški barvni film Od 28. septembra do 1. oktobra ČUDEŽ LJUBEZNI, nemški barvni film Od 2. do 5. oktobra NEZVESTA ZAROČENKA, italijanski barvni film Od 6. do 10. oktobra NA SEVERU ALJASKE, ameriški barvni film Od 11. do 14. oktobra JAMAIKA, SMRT NE IZBIRA, italijansko-špan-ski barvni film Kino Metropol Od 13. do 16. septembra SMESNO DEKLE, ameriški barvni film Od 17. do 20. septembra MADAM BOVARI, italijansko-nemški barvni film Od 21. do 22. septembra ŠTIRJE KLJUČI, ameriški barvni film Od 26. do 29. septembra PADALCI PRIHAJAJO, ameriški barvni film Od 30. septembra do 3. oktobra MOST PRI REMAGENU, ameriški barvni film Od 4. do 5. oktobra NESREČNIKI I. DEL, francosko-nemški barvni film Od 6. do 7. oktobra NESREČNIKI II. DEL, francosko-nemški barvni film Od 8. do 11. oktobra ZAROTNIKI, ameriški barvni film Od 12. do 14. oktobra VIVA CAN-GACERIO, italijansko-špansko-brazil-ski barvni film Kino Dom Od 13. do 15. septembra TA, ONI IN OSTALI, ameriški barvni film Od 16. do 19. septembra VOHUN V ZELENEM KLOBUKU, ameriški barvni film Od 20. do 23. septembra TIGER IN MAČKA, italijanski barvni film Od 24. do 26. septembra DOBRA KUPČIJA V ITALIJI, angleški barvni film Od 27. do 30. septembra POPOLNOMA NARAVNO, italijanski barvni film Od 1. do 4. oktobra ZLOČIN V TENIS KLUBU, italijanski barvni film Od 5. do 6. oktobra NJENA POSLEDNJA PESEM, španski barvni film Od 7. do 10. oktobra JAGODE IN KRI. ameriški barvni film Od 11. do 14. oktobra BAMSE, švedski barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. HUMOR Glasbenik — Ali igrate klavir tudi štiri-ročno? — Mar mislite, da sem opica? Na morju — Poglej, poglej, mož! Kako se znajo ti mladi fantje potapljati. Jaz ne bi zdržala pod vodo niti sekunde. — Rad ti verjamem, zato ker morajo biti pod vodo usta zaprta. Dobra moč — In kaj še znate razen strojepisja in stenografije? — Ce nimate nič proti, tovariš šef, bi proste sobote žrtvovala za potovanja z vašim avtomobilom. Slab spomin — 2ena, tale pas za nogavice ti pa nisem jaz prinesel iz Pariza. — Uganil si, ljubi možek. Našla sem ga v tvojem avtomobilu na zadnjem sedežu. Pri maturi Profesor vpraša maturanta: »In kam boste šli po zrelostnem izpitu?« Dijak: »Takoj k Majolki, ali v Ojstrico.« Izdaja Cinkarna, metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 430. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje Stališče sindikata o predvidenih podražitvah (Nadaljevanje s 3. strani) smeli dovoliti, da se nadaljuje serija verižnega dviganja cen, ki smo bili priča v zadnjem času za ključne življenjske potrebščine in storitve. To vodi v recesijo gospodarske in politične narave, ki je ni možno kontrolirati. — V naši republiki se vse bolj jasno uveljavlja koncept takega reševanja odprtih vprašanj, kot se zanj v sindikatih zavzemamo. Tako na osnovi zakona o usmerjanju delitve dohodka in osebnega dohodka in družbenih dogovorov teče akcija za sprejem samoupravnih sporazumov v vseh dejavnostih, ki bo predvidoma zaključena 8. oktobra letos. Ta akcija bo položila enega od temeljnih kamnov za stabilnejše gospodarske razmere. Do konca tega leta bodo predvidoma uveljavljeni tudi programi za ublažitev odprtih socialnih vprašanj v naši republiki. V tej zvezi bo tudi posebna seja konference ZKS, kjer bodo podana politična izhodišča za doslednejše obvladovanje neupravičenih socialnih razlik. Na pobudo sindikatov v gospodarstvu in negospodarstvu učinkovito ekonomsko akcijo za najnižji osebni dohodek mesečno 1.000 dinarjev na ta način, da se taka delovna mesta ali odpravijo ali uredijo tako, da bo s produktivnostjo možno dosegati tak osebni dohodek. Martin Andrejaš KADROVSKE VESTI V MESECU AVGUSTU SO PRIŠLI V PODJETJE: DEČMAN Emil, AN-DREVSKI Radovan, GLAS Zvonimir, VALENČIČ Djuro, ASANOV Šalih, PANTIČ Radivoje, IKANOVlC Sreto, SUŠA Marko, ARENšEK Stefan, LIPOVŠEK Marjan, TEKAUC Miran, KRAMAR Srečko, JAKOP Olga, U-SAR Anton, MLINARIC Emil, šTOR-GEL Janez. HARIC Rasim, IBRAHI-MOVIC Fadil, HURTlC Sejfudin, HURTIC Izudin, ŠUNDERIC Srečko, MATOVIČ Radosav, MILOVANCEVIC Ljubivoje, ILIČ Milomir, MUŠIC Omer, MILKUNIC Ibro, HAJDARE-VIC Alija, HAJDAREVIC Mustafa, KOTAR Alojz. SERDINŠEK Jože, SELIČ Franc, KORNIC Milijo, MAK Marjan. PISANEC Zofija, ŠPES Anton, KAČIČNIK Marko, MLINARIC Ciril, HORVAT Milan, FIŠER Zvonko, KLEMBAS Ljudmila, KNEZ Štefanija. ŠPKAJC Vid, ŠALIC Simo, MU-RATOVIC Selim, DOŠLIC Rade, JA-CIMOVIC Milenko, ALIČ Fahir, POPOVIČ Dušan, RUŽOJClC Nedeljko, HIDIC Muradif, RANKOVIC Milovan, KERIC Rajko, SALIKOVIC Djemal, ZUGIC Hamed, ALEKSIČ Milorad, DURAKOVIČ Redo, DURAKOVIC Alijo, MUHAREMOVIC Hasib, ŠTRUCL Štefan in MEDVED Marija. ODŠLI IZ PODJETJA: GOLOB Jože. ANDREVSKI Radovan, HURTIC Izudin, KORES Danijel, NAPRET Vekoslav, VRACARIC Dragoslav, HABIČ Rasim. IBRAHIMOVIC Fadil, HURTIC Sejfudin, HAJDAREVIC Alija, HAJDAREVIC Mustafa, DAMIŠ Peter, ILIČ Milomir, MURATOVIC Selim, DOŠLIC Rade, JACIMOVIC Milenko, RANKOVIC Milovan, KERIC Rajko, ŽUGIC Hamed. SALIKOVIC Djemajl, MUHAREMOVIC Hasib, MEŽNAR Mirko, POSINEK Peter in FRANCE Stanislav. UPOKOJENI SO BILI: POTOČNIK Martin. TAŠNER Ignac, KROšE Elza in JESENKO Mihael. Dopisujte v naš list Izračun nagrajevanja po delu avgust 1971 I. METALURŠKA PROIZVODNJA 1. Keramika-------------------------------------106,40 2. Plinarna-------------------------------------106,40 3. Pražarne in kisline — novi obrati-----------114,80 4. Pražarne in kisline — stari obrati-----------111,80 5. Cinkov prah----------------------------------114,80 6. Cinkovo belilo-------------------------------100,60 7. Baterijske čašice----------—-----------------103,20 8. Zičarna-------------------------------—------105,40 9. Zlebarna-------------------------------------100,00 10. Valjarna-------------------------------------102,69 11. KEMIJSKA PROIZVODNJA 1. Barvila Celje---------------------------------105,50 2. Barve Mozirje---------------— — — —-----------105,00 3. Soli in pigmenti------------------------------ — Cinkov sulfat--------------------------------103,50 — Kromov galun-------------------— — — —------100,00 — Modra galica---------------------------------100,00 — Natrijev sulfid-----------------------------101,20 — Barijev sulfid-------------------------------106,20 — Svinčevi oksidi-----------------------------100,00 — Ultramarin-----------------------------------100,00 4. Litopon---------------------------------------107,10 5. Gnojila in zaščitna sredstva — Superfostat---------------------------------100,00 — Modri baker----------------------------------102,30 III. GRAFIKA 1. Vodstvo grafike in CIRG-----------------------102,10 2. Kemolit plošče--------------------------------102,90 3. Mikrocink plošče — — — — —----— — — — —-------105,70 4. Preparati za grafike--------------------------108,70 5. Tiskarna--------------------------------------101,00 IV. VZDRŽEVANJE 1. Priprava dela---------------------------------102,00 2. Strojni obrat---------------------------------103,90 3. Elektro obrat---------------------------------105,20 4. Gradbeni obrat--------------------—-----------104,20 5. Merilni obrat---------------------------------102,60 6. Energetika------------------------------------102,70 V. TRANSPORT-------------------------------------106,35 VI. TEHNIČNA KONTROLA--------------------------102,50 VII. UPRAVA------------------------------------ 102,50 VIII. KOMERCIALNI SEKTOR-------------------------102,50 IX. FINANČNI SEKTOR------------------------------102,50 X. KADROVSKI SEKTOR ----------------------------- 1. Kadrovska in pomožna služba-------------------102,50 2. Kuhinia---------------------------------------102,30 3. Pralnica in šivalnica-------------------------102,40 4. Samski dom--------—---------------------------103,50 XI. RAZVOJNO INVESTICIJSKI SEKTOR TiO. 100,00 Vrednost točke za celotno podjetje---------------1,00 din Vodje proizvodnje, obratovodje in glavni inženir metalul'-poprečni doseg norm pripadajočih obratov. Ta doseg se še po-ške proizvodnje oblikujejo svoj osebni dohodek z ozirom na množi s faktorjem razmerja med planiranimi mesečnimi skupnimi režijskimi in planiranimi mesečnimi variabilnimi storški ter dejanskimi mesečnimi skupnimi režijskimi in dejanskimi mesečnimi variabilnimi stroški za mesec julij 1971. Vodstvo transporta po oblikuje svoj osebni dohodek z ozirom na razmerje med planiranimi in dejanskimi režijskimi stroški stroškovnih mest transporta za mesec julij 1971. 8 .J i® c > §!!>