•'L ' C SAVINJSKI VESTNIK LhlC) 1\., >11 15 CtLJE, D.NE 31. MAKCA 1951 !'i>>tnina plačana v gotovini giASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJA CELJE-OKOLICe IN OKRAJA ŠOŠTANJA. l'ObAMK/NA ŠTEMLKA 3 DIN s, Opomni na marec 1941 lUsf^t Ivt slavnih strani b«»rbe iii «m»l? jug«"*!««- »27. marca je minilo 10 let od dneva, ko so se jiigoslovan.ski narodi odločno uprli gnusnemu i/dajstvu vladajočih reakcionarnih krogov, njihovemu zlo- činskemu poskusu, da bi podredili na- šo domovino in njeno svobodo ter ne- mlvisnoHt tujini fašističnim osvajalcem. V tistih zgodovinskih dneh so ljud- ske in resnično demokratične sile nase države pod vodstvom Komunistične partije strmoglavile i/.dajalsko kapi- tulantsko vlado Cvetkovič-Maček, da l>i d(Ksegle neodvisnost in nacoinalni obstoj, Z aktivnim odi>orom ljudskih množic po beograjskih ulicah in v vseh krajih države je bil razbit sra- motni in — za naše narode ponižujoči pakt s Hitlerjevo Nemčijo, geslo »Raje vojno kot pakt«, pa je krožilo od me- sta do mesta, od vasi do vasi po vsej naši domovini. To geslo,, ki je vznik- nilo v množičnih demonstracijah in ki ga je sprejelo ljudstvo v srditih spopadih s policijskimi organi takrat- nega izdajalskega režima, je pomeni- lo za našo domovino v tistih usodpih dneh bojni klic vsem svobodoljubnim ljudem, naj se neomajno bore zoi>er profašistično beograjsko vlado, naj obvarujejo neodvisnost in svobodo. Kakor v svobodoljubnem Beogradu, tako so tudi v drugi^ krajih Jugosla- vije vsi rotloljubni ljudje, vse delovno ljudstvo manifestiralo, da je priprav- ljeno bi-aniti s krvjo neodvisnost svo- je domovine in ne dovoliti, da bi jo tuji osvajalci zasužnjilL Stara Jugoslavija je bila ječa za na- še narode. Režimi, ki so se menjali na oblasti, ne da bi imeli kakršno koli zaslombo v ljudstvu, so se lahko ob- držali samo s terorjem nasilnega po- licijskega aparata. Val ljudskega gneva je dosegel vi- šek 27. marca 1941, ko je ljudstvo str- moglavilo nosilce te izdajalske politi- ke, ki je privedla do sramotnega pod- pisa in priključitve k napadalnemu in imperialističnemu trojnemu paktu. S tem je bil dokončno obsojen umazani poskus reakcionarnih vrhov, da bi prodali našo domovino Hitlerju in Mussoliniju in da bi naslonjeni na fa- šistične države štrli rastoč ljudski od- por in revolucionarno gibanje v dr- žavi. Da je ta poskus propadel in mo- ral popolnoma propasti, je treba pred- vsem pripisati isvobodoljubni zavesti in globokemu patriotizmu naših naro- dov in Komunistični partiji s tovarišem Titoin na čelu, ki je neumorno in vedno o pravem času opozarjala de- lovne množice Jugoslavije na vse ne- varnosti, ki so pretile naši državi, in ki je bila sposobna organizirati in vo- diti ljudstvo v odločilnih bitkah. Jugoslovanski narodi so 27. marca dokazali vsemu svetu, da so obraču- nali z mračno preteklostjo in da so pripravljeni kreniti po novi poti' neiz- pi-osne borbe za svobodo in neodvis- ( nost. Komunistična partija je neomaj- no verovala v sile naših narodov. Ve- rovala je tudi v lastne sile. Odločitev, da se bomo odločno uprli podjarmlje- nju države, je prišla v hipu, je fašistični škorenj ^ptal Zapadno in Srednjo Evropo, ko so bile zasedene Poljska, Francija, BeFgija, Holandska, Danska, Norveška, Avstrija, čehoslo- vaška, ko so se Madžarska, Romunija in Bolgarija i>ridružile trojnemu paktu an postale oporišča fašističnih impe- rialistov. 27. marec je bil samo uvod v nove nsoredlogov. V tednu ipred proslavo bodo po vseh krajevnih odborih podelili spomenice svojcem padlih borcev in žrtev iz NOB. V Laškem bodo odkrli sgomenik pad- lim borcem, v Marofu spvominsko plo- ščo, v §t. Vidu pri. Planini pa spomenik nedavno umrli Grabenski mamici. v celjskem muzeju bo 27. agrila od- prta v oddelku NOB razstava zgodo- vinskega gradiva iz naše ljudske revo- lucije s področja Celja in okolice. Na predvečer praznika bodo organizacije delile znake in legitimacije novim čla- nom. v pripravah za proslavo prav pri(?no sodeluje tudi mladinska organizacija. Vta namen so že imeli s krajevnimi komiteji LMS posvetovanja. Mladinci sodelujejo v pripravah svečane aka- demije v Storah, pri pripravljanju raz- s<^ave izdelkov obrtniških vajencev, v športnih tekmah, v Žalcu pri pevskih točkah in recitacijah, v Braslovčah pa na igralskem odru. Na predvečer pro- slave bodo mladinci in mladinke po- vsod nastopali z zbranimi in lepo pri- pravljenimi sporedi. v vseh krajih, kjer obstojajo kul- tumo-umetniška društva in pevski zbori se tudi pridno pripravljajo, da bodo dočakali naš največji praznik kar najbolj svečano. K tekmovanju so se prijavili trije pevski zbori, štiri igral-, ske' družine, ljudska plesna skupina iz Laškega in tri knjižnice. v šolah bodo povsod izvedli posebne PToslave, na katerih bodo razstavljeni šolski izdelki, šolska mladina pa bo ob tej priliki izvedla staršem lepe recita- cije., Najlepši šolski izdelki bodo ob z^ljučku teh razstav prikazani na okrajni razstavi. Člani Ljudske tehnike pripravljajo tekmo modelarjev in avtomobilčkov na nožni pogon, pri kateri bodo sodelovali tudi Mariborčani. V Vitanju ali na Soleav^slca^ mladina Je najboljša v šoštan/skem okraju Odmaknjena v visokih hribih, tik ob naši koroški meji v šoštanjskem okra- ju leži vas Solčava. Le redko se o on- dotnih prebivalcih kaj sliši. Se manj vemo o tamkaošnji mladind, čeprav imajo aktiv, ki je eden najboljših va- ških mladinskih aktivov v Sloveniji. Razumljivo, če bi jih ocenjevali po po- ročilih, ki jih ^pošiljajo Okrajnemu ko- miteju LMS v Šoštanj (so namreč zelo redka), bi jim tega ne mogel prisoditi. Vendar je tako. Vaški mladinski aktiv v Solčavi vztrajno dela že od leta 1944. Ko so se prvi mladinci združili in po- vezali v SKOJ pa do danes, imajo za seboj že nešteto uspešnih delovnih in političnih akcij. Mladina je bila tista ki je doprinesla glavni delež pri obnovi 350 poslopij v Solčavi, ki so bila poru- šena. v času okupacije. Težišče njiho- vega dela je bilo v letih 1945-46 osre- dotočeno na obnovo svojega kraja. Leta 1947 so se "smelo vrgli na gradnjo gozd- nih cest. Sodelovali so v gozdnih akci- jah in povsod, kjer je bila potreba naj- nujnejša. Poleg vseh teh obilnih akdj pa so se v njihovih vrstah našli še mladinci, ki so odhajali tudi na akcije izven svojega kraja. Njihovi mladinci so bili na progi Brčko-Banja Luka, po- magali so pri gradnji .ceste »Bratstvo in edinstvo« itd. V Solčavi sveti danes elektrika. Tudi tu je bila mladina tista, ki ima največ zaslug za to. Lokalna elektrarna, ki je bila lani zgrajena, je bila postavljena domala le z rokami mladincev. O tem in še mnogo kaj bi se dalo pisali o Solčavski mladini. Pustimo to, oprav- ljena dejstva nam ^eč povedo. Eno je, marsikateri mladinski aktiv v Sloveniji bi si lahko Solčavsko mladino vzel za vzgled. DokazaU so to tudi sedaj v času šest- mesečnega tekmovanja na čast 10. ob- letnice OF. V februarskem mesečnem tekmovanju so ustanovili izobraževalni tečaj, ki ga obiskuje 95% vseh mladin- cev. Uredili so si mladinsko sobo. Na- učili tri igre in jih v februarju tudi že uprizorili; priredili so tri smučarske tekme itd. Za progo Doboj—Banja Luka so se priglasili štirje mladinci. Za vse te uspehe so dobili tudi zaslu- ženo priznanje. V ponedeljek jim je bila izročena republiška prehodna za- stava, kot najboljšemu vaškemu mla- dinskemu aktivu v šestmesečnem tek- movanju OF za mesec februar. Pre- l;odno zastavo jim je ob svečanem raz- položenju v imenu CK LMS predala Dolfka Paulus. Ob tej priliki so prire- dili pester kulturni spored z igro. Planini bodo priredili gorske moto dirke, v Polzeli in v Laškem pa se bo- do med seboj pomerili kajakaši. Stro- kovnjaki tovarh iz Celja in okolice so dne 11. marca izvedli delovno akcijo v partizanskih krajih planinsko-kozjan- skega predela. V akciji je sodelovalo nad 120 strokovnjakov, ki so tamkajš- njim prebivalcem ipopravili orodja, stro- jev in posode v vrednosti nad pol mili- jona dinarjev. Sklenili so tudi, da bodo take akcije priredili še večkrat. Devet strelskih družin v okraju pri- pravlja patrolne teke v Laškem, Voj- niku in Storah. V predpripravah za proslavo tudi ga- silci ne drže križem rok. Društva tek- mujejo med seboj v dvigu članstva in pri vključevanju gasilcev v ostale mno- žične organizacije, predvsem v RKS Nekatera društva bodo sodelovala pri kulturno-prosvetnih prireditvah. Vsi gasilci pa bodo sodelovali pri organi- zaciji kresov in ipovork. Tudi ostale množične organizacije Zveza vojaških vojnih invalidov irr or- ganizacija Rdečega križa imajo svoje tekmovalne programe, pri proslavah pa bodo sodelovale z ostalimi društvi. Ta- ko tekmuje tudi Okrajno telovadno društvo. Najboljše uspehe so do sedaj pokazali v Št. Pavlu v Sav. dolini, Voj- niku, Vranskem, Gomilskem in Bra- slovčah. Večina društev pripravlja te- lovadne akademije s simboličnimi va- jami (himna Kozjanskega odreda). Te- lovadno društvo iz Celja pa pripravlja telovadno akademijo, katero bodo pred- vajali v Kozjem. Planinsko društvo v' Celju, v kate- rega spadajo vse podružnice v okraju ie vključeno v tekmovanje Planinskih društev Slovenije. Člani društva so so- delovali v Planinski Titovi štafoti, ki je stekla 13. marca iz Prevalj s Koro- ške meje preko Pece, Uršlje gore. Smre- ko vca, Radohe, Velike Planine na Gor- jance, kjer so štafetno palico sprejeli hrvaški planinci. Poleg tega tekmujejo planinske podružnice v dvigu članstva in prirejanju javnih planinskih preda- vanj. V počastitev 10. obletnice OF bo- do letos zgradili »Herletov dom« v Lo- garski dolini. Na predvečer obletnice iDodo podružnice zažgale kresove na vseh večjih vrhovih. Centralnih proslav v okraju ne bo, ker se pripravlja proslava večjega ob- sega v Celju. Vendar bodo večje pro- slave v Žalcu, Vojniku, Vitanju, T-^- škem, Vranskem, Št. Jurju pri Celju, Kozjem in na Planini. Manjše proslave pa bodo v vsaki vasi. Vsak vaški odbor Fronte bo imel svečano sejo, kjer bodo sprejeli nove člane, odborniki pa bodo poročali o svojem delu. Okrajni pripravljalni odbor, v kate- rem so zastopane vse množične orga- nizacije se trudi, da bi proslavili naš največji praiznik — 27. april čimbolj svečano in dostojno. Krajevni priprav- ljalni odtoori pa naj bolj redno poro- čajo o svojem delu, sicer jim okrajni priipa-avljalni odbor ne more v pripra- vah pomagati tako kot bi želel. |lv v Železarna store je prejela rici slov „ZASLUŽNI KOILKTIV ČRNE METALURGIJE'' V sredo dne 28. marca ob 14. uri sm« prisostvovali lepi svečanosti v 2elc7.ar- ni Store. Kolektivu je bila že petič podeljena prehodna zastava, tokrat T drugič prehodna zastava Centralnega odbora zveze Sindikatov Jugoslavije in resornega ministrstva, obenem pa di- ploma s katero je prejel kolektiv na- slov »Zaslužni kolektiv črne metalur- gije«. Kolektivu je bila podeljena nagrada 263.000 din. Delavci so okrasili valjar- no, v kateri so navdušeno čakali goste. Po otvoritvi je predsednik Delavskega sveta, tov. Voga Tugomtr, prečital zbra- nim delavcem uspehe kolektiva od osvo- boditve do danes. Nato je spregovoril zastopnik Repub- liškega odbora sindikata metalurgov tov. Plevnik, ki je po čestitki povedal zbranim delavcem prav zanimive in po- učne stvari iz naše borbe za plan. Dalje, kako gledajo na našo borbo avstrijski delavci, kakšen je življenjski standard delavcev v drugih deželah. Dotaknil se je mednarodnega položaja in pojasnil, kako se vojna psihoza odraža tudi^r gospodarskem življenju, na svetovnem tržišču, kar vpliva tudi na naš stan- dard. Prehodno zastavo je izročil v roke šestkratnemu udarniku Balaškovič Ja- kobu, članu upravnega odbora sindi- kalne podružnice. Diplomo pa je pre- vzel tajnik podružnice tov. Krive« Stanko. Kolektivu je čestital še glavni inženir proizvodnje pri Generalni di- rekcji čm.e metalurgije tov. Kotnik Viktor, v imenu ministra Leskoška in v imenu Generalne direkcije, črne me- talurgije. Navdušenje se je stopnjeval® ko je sekretar OK KPS, predsednik OLO Celje-okolica, tov. Petelin Andrej, po- delil enajstim članom kolektiva odli- kovanja. Glavni mojster Livarne, pred-- sednik upravnega odbora podjetja, tov. Spolenak Franc, je prejel red dela III. stopnje, medaljo dela pa so prejeli; petkratni udarnik, livar Kocjančiš Jože, petraktni udarnik, valjar Sivk« Boštjan, šestkratna udamica Samotame, mladinka Brecko Martina, predsednik delavskega sveta, tov. Voga Tiigiomir, delovodja Samotarne, tov. Stojam An- ton, direktor Metalurško industrijske šole, tov. Klinar Anton, trikratni-udar- nik Martinarne in marljiv aktivi-st, ko- vač Hiti Anton, petkratni udasmik, pro- storni delavec Plahuta Ivan, delovodja mehanične delavnice in član -upravnega odbora podjetja, tov. Boršič Avgust ia Mauer Jože. Tq SO delavci, ki ne pred- njačijo samo v ^proizvodnji, temveč tu- di izven tovarne, pri delu v množičndi organizacijah v Storah in okolici. Pra- vilno je poudaril sekretar OKKPS tov. Petelin, da je Železarna v Storah za- radi svojih delovnih uspehov pono« okraja, republike in celotnega delav- skega razreda Jugoslavije. Novi irakiorji in plugi v Žalcu v ponedeljek se je vsakdo, če dalj ne, pa vsaj za trenutek ustavil pri le- pih, novih traktorjih in plugih, ki so jih ravno razložili'na železniški postaji v Žalcu za Hmezad. Ob pravem času so prišli. Zemlja in traktoristi so jih že čakali. Kar takoj bodo lahko zarezali nove in poglobili stare brazde, da bo čimveč hmega, da bo čimboljši — da bomo lahko v krat- kem po Savinjski dolini videl-: še nove in nove stroje. Ne samo Hmezad, vse^ radruge bodo imele priložnost in možtiost, da si v smislu novih predpisov nabavijo po-^ trebne stroie. da si olajšajo in zbolj- šajo delo. Kdo- je vse To pravočasno razumel, je svoje razume\^nje že rea- liziral, ostali pa naj bi. če'7.e niso pr&j vsaj v letošnjem letu nadomestili. 7a- mujeno. Sjfommu P&rikomune v času, ko se je začela v zgodovini človeštva gospodarska neenakost med ljudmi in s tem v zvezi izkoriščanje delovnih množic, se začne tudi že borba teh množic proti vladajoči manjšini. Poznani so nam upori sužnjev, kmečki upori ter buržuazne in proletarske re- volucije. V prvih petdesetih letih 19. stoletja, ki je znaho kot eno naj nemir- nejših stoletij v zgodovini človeštva se drugo za drugo vrstijo buržuazne revo- "ucije. V letu 1871, marca meseca ima- mo pa prvo proletasko revolucijo na svetu in z njo vzpostavitev diktature proletariata — začne se pariš.ka Ko- muna. Pariška Komima pada v ono razdobje zgodovine ko prehaja kapitalizem v. svojo najvišjo stopnjo — v imperiali- zem, ki se je začel oblikovati v zadnjih treh desetletjih 19. stoletja. Na zgo- dovinsko pozornico stopi takrat Prusija pod vodstvom junkerja Bismarcka, ki -e po tem. ko je zmagal nad Avstrijo Četa 1866) in Francijo (leta 1871) ze- dini'' vse nemške kneževine v enotno nemško cesarstvo. In ravno poraz Fran- cije v francosko-pruski vojni je po- vzročil, da je delavski razred, ki se ^e za vlade Napoleona III. vedno bolj navduševal za Intemacionalo zgrabil ra orožje in pregnal buržuazno vlado pod vodstvom Thiersa. Izdajalski poveljniki francoske voj- ske kakor tudi izdajalska buržoazna Vada. ki se je iz strahu pred nezado- vojnimi množicami Pariza začela po- ganjati z Bismarckom za predajo Pa- riza brez boja in sklenitev miru pod kaJcršnimi koli pogoji, sta nezadovolj- stvo množic privedla do vrhunca. Med buržoazno vlado, ki je pobegnila v Ver- sailles in revolucionarnim Parizom je moralo priti do odločilnega spopada. To se je zgodilo 18. marca 1871, ko so oboroženi oddelki narodne garde za- sedli vse vladne ustanove in ko je na poslopju mestne hiše zaplapolala rdeča zastava. 18. marca 1871 je bila prvič v zgo- dovini strmoglavljena oblast buržoazije. V Parizu je prevzel oblast Osrednji odbor narodne garde, ki so ga izvolili pariški oboroženi delavci in rokodelci. V Franciji se je začela državljanska vojna med proletariatom in buržoazijo. Od vsega začetka tega boja se je ču- tilo,' da francoski proletariat nima močne revolucionarne partije, ki bi lahko pravilno vodila ta boj, kajti O- srednji odbor narodne garde je napra- vil več naipak med katerimi "sta bili največji: dejstvo, da revolucionarji niso takoj napadli Versaillesa in tam raz- bili protirevolucionarno gnezdo buržo- azije. Druga in mogoče še usodnejša napaka je bila, da je Osrednji odbor prehitro izročil svoja pooblastila 26. marca izvoljenemu svetu Komune. V Komuno je bilo izvoljenih od 85 članov 21 pristašev buržoazije, ki* so takoj izs+opili iz Komune. Med ostalimi ko- munardi so imeli večino delavci tako. da je vodilno vlogo v Komuni imel delavski razred. Sla^^st Komune je tila med.drugimi iv.di ta, da sta biM v Komuni dve 6 ranki, od kalerih je Aočnejša zago- varjala revoilucionamo diktaturo pe- ščice. namesto diktature delavskega razreda, dočim je manjšina nasproto- vala terorju proti sovražnikom revo- lucije in zanika vala ipotrebo revolu- cionarne dtktajture. Komuna je bila država novega tip« in, da je to res nam priča vse njen« delovanje. Svet Komune je izdajal za- kone, razbil je stari državni apxarat, plače uslužbencem in delavcem je iz- enačil, podjetja pobeglih lastnikov j® izročil delavcem, začela se je načrtna proizvodnja, uvedlo se je obvezno brez- plačno šolanje itd. Kljub kratkemu ob- stoju (72 dni) je Komuna izdala in pri- pravila niz ukrepov za koristi delov- nega ljudstva. V tem času si je buržoazna vlada zbrala močno armado in skf.enila z .Bismarckom premirje tako, da je imela proste roke za obračun s Komuno. 20. maja je Thiers začel s splošnim napa- dom na Pariz, katerega so obkoljevali že od 2. aprila. Po ostrih uličnih bor- bah je 28. maja bila zavzeta zadnja ba- rikada — protirevolucija je zmagala. Začel se je krvav obračun s prema- ganimi pri katerem je bilo postreljenih preko 30.COO komunardov, več kot toli- ko pa poslanih v kolonije. Tako je padla prva ljudska oblast, ki pa je imela največji zgodovinski po- men. Obogatila je iskustvo revolucio- narnega boja proletariata, pokazala, da je potrebna diktatura proletariata, da je notrebna zveza delavcev in kmetov in dokazala, da more proletariat edin« pod vodstvom revolucionarne Partije doseči zmago nad svojim razrednim sovražnikom.