Uredništvo in npravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, = Učiteljska tiskarna. ------ , — Reklam, acije za list so poštnine proste Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; posejem prostor 50 v; razglasi in poslano Vr«tica po 60 v; večkratni objavi po do- „ . , =======: govoru primeren popust. ——— Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. Št. 76. V Ljubljani, četrtek dne 4. aprila 1918. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak ■—11 dan opoldne. ————■ Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo eelo leto K 40'—, za ostalo tujino in ====== Ameriko K 48. ------ mma Posamezna številka 14 vin. mm Leto IT. h govora zunanjega Ministra grofa Czernina. Kakor smo že včeraj na kratko omenili, je zunanji "nister govori! pred zastopniki dunajskega mesta. Iz '^ora Posnemamo, kar sc nam zdi ^najvažnejšega: 0 nagovoru župana Weisskirch*nerja sc je zunanji 'bister najprej opravičeval, da bi najraje govoril pred ~®‘effacijami, kar mu pa iz važnih vzrokov ni mogoče. I'°tisniii svojo mejo tja do višin pri Turn-Severinu, da j, ^a. 1000 lejev za 30 let vzeli v najem dragocene jcdclmce pri ten, mestu ter med ladjedelnico in našo ejo ležeče obrežje hi Smo dobili pravico do najetja kov Ostrovu mare, Corbtt in Sinieanu. S tem, da Kilon^ Pr0St0n‘ 0reinali se bomo zaman, kako bodo mogle države datke °M0cllli oboroževaIni konkurenci kriti vojaške iz-e verjamem, da bo mogla katerakoli država izdajati po tej vojni vsako leto po več milijard za vojaške potrebe, ki se bodo vsled vojne še mogočno zvišale. Mislim pa, da bo finančni »vis major« prisilila svet k internacijonalnemu kompromisu o znižanju obo-roženja. Moj račun ni niti idealističen, niti fantastičen, j On je realno političen v pravem pomenu besede. Sma-| tral bi za veliko nesrečo, če bi se končno ne posrečilo priti do splošnih določb glede znižanja vojaškega obo-roženja. Samo ob sebi umevno je, da bomo skrbeli pri mirovnem sklepu z Rumunijo za to, da se bodo naši interesi v vprašanju preskrbe z žitom in živili ter surovega olja v polni meri upoštevali. Končno se trudimo varovati z novo trgovinsko pogodbo in z ureditvijo železniških in plovstvenih vprašanj gospodarske interese, ki jih imamo v Rumuniji. Celotne mirovne pogodbe sc bodo objavile, kakor hitro bo mir končno sklenjen. Bodočnost Rumunske leži na vzhodu. Na širokih poljanah Besarabije živi rumunsko prebivalstvo in videti je precej znakov, da želi to prebivalstvo ozko priklopitev Rumunski. Če se hoče postaviti Rumunska na odkrito pošteno in prijateljsko stališče z nami, ne bomo imeli ničesar proti temu, upoštevati one iz Besarabije prihajajoče tendence. Rumunija more pridobiti v Besarabiji mnogo več, kakor je v tej vojni izgubila. Skrbno sem- se trudil, da ji pri popravi mej ne vzamem ničesar, kar bi pustilo v rumunski duši trajno želo. Hočem, da se zopet zacelijo rane, ki jih je vsekala Ja vojna Rumuniji. Tako pri mirovnem sklepu z Ukrajino, kakor tudi pri miru z Rumunijo sem imel v prvi vrsti pred očmi misel, zagotoviti monarhiji presn.l'o s potrebnimi živili in surovinami. Rusija v tem oz.r\ ni prišla v poštev, ker v svoji veliki desorganizaciji ne nic-e uiti sama za sebe dobiti potrebnih surovin in jih razdeliti. Znano vam je, da nam je Ukrajina zagotovila dobavo vseh sv izostankov poljedeljske produkcije. Komisija, ki je poklicana organizirati izmeno blaga z Ukrajino, se je v Kijevu že sestala in dela. Kakor hitro bodo končana v tej točki pogajanja z ukrajinsko vlado — upam, da bo to kmalu se bo moglo pričeti v večjem obsegu z dobavo iz Ukrajine. Pogodili smo se z ukrajinsko vlado, da bo Ukrajina štirizvezi dobavila najmanj en milijon ton žita in upamo, da bo organizacija za zbranje in odposlanje teh količin v kratkem mogla odposlati to množino. V tem trenotku so dobave iz Ukrajine samo ob sebi umevno malenkostne, kakor to izhaja iz dosedanjih improvizacij. Do te ure je dospelo v Avstrijo šele 30 vagonov žita in sočivja iz Ukrajine. Nadaljnji transporti prihajajo. 600 vagonov različnih živil stoji v Ukrajini pripravljenih za odposlanje v naše zaledje in ti transporti sc bodo nadaljevali tako dolgo, da bodo dobave organizirane in se bodo mogle pričeti v večjem obsegu. Možnost ?,a te večje transporte je dana vsled sklepa miru z Romunijo, ki nam odpira donavsko pot in omogoča prekmorske transporte iz Odese v obdonavska pristanišča. Upamo, da bomo dobili tekom meseca maja prve večje transporte in od tedaj naprej redno nadaljne transporte iz Ukrajine po večini na tej poti, manj pa po železnicah. In če priznam, da so današnje dobave iz Ukrajine še malenkostne in da jih je treba stopnjevati, nam ostane logični sklep, da bi bila naša prehrana brez teh dobav mnogo slabejša. To dokazuje dvakrat potrebo mirovnega sklepa z Ukrajino. Iz Romunije same dobimo od lanskoletne žetve še preko 70.000 ton koruze. Od bodoče romunske žetve, ki se bo v svojih presežkih razdelila v enakih delih med nas in Nemčijo, bo dobila monarhja okroglo 400.000 ton žita, sočivja in krme, ki se bo dobavila tudi po Donavi. Poleg tega nam da Romunija kontingent 300.000 ovac in 100.000 prašičev, kar pomeni izboljšanje naše preskrbe z mesom. V dopolnilo moram pripomniti, da bi nam tudi takojšnji ali v kratkem sklenjeni splošni mir ne mogel prinesti nobenih drugih ugodnosti kakor ravno omenjene. Kar nam more mir v tej smeri sploh prinesti, smo s sklepom miru na vzhodu že dosegli. Oni, ki me neprestano silijo k aneksijam in ki so vsled tega z že sklenjenim mirom nezadovoljni, moram samo reči, da smatram njih tendence za popolnoma napačne. Prvič bodo nasilne priklopitve tujih narodov otežkočile splošen mir in drugič niso taka povečanja brezpogojno ojačenja države. Nasprotno bi to pomenilo pri konstelaciji monarhije prej oslabitev države. Kar potrebujemo, to niso teritorijalne aneksije, marveč gospodarske zagotovitve za bodočnost. Temu velja naše delo. Poskusiti hočemo vse, da ustvarimo na Balkanu trajen mir. Pozabiti tudi ne smemo, da je z razpadom Rusije prenehal oni faktor, ki nam je dosedaj onemogočal ustvariti definitivno mirno razmerje na Balkanu. Mi vemo, da je v Srbiji želja po miru zelo velika, da pa ententne velesile onemogočajo deželi skleniti mir. Bolgarska mora dobiti gotove pokrajine, kjer žive Bolgari, mi pa nočemo uničiti Srbije, ie nočemo razbiti, marveč ji hočemo dati možnost, da se razvija. Pozdravili bi ožjo gospodarsko priklopitev Srbije in nočemo vplivati na bodoče razmerje Srbije in Crne gore napram monarhiji z motivi, ki se protivijo prijateljsko - sosednim odnošajem. Odkar sem na svojem mestu, sem imel samo en cilj, da prinesem državi časten mir in da ustvarim razmere, ki zagotove Avstro - Ogrski bodoči svobodni razvoj in ki store vse, kar je mogoče, da bodi ta strašna vojna za nedogleden čas zadnja. Nikdar nisem rekel kaj drugega in nikdar poskuša! kaj drugega. Ne poskušam pa beračiti za ta mir, ne ga doseči s prošnjami in tarnanjem. Skušam ga izsiliti z našo moralično pravico in našo fizično močjo. Vsako drugo taktiko smatram, da podaljšuje vojno in žal moram reči, da sc je v zadnjih tednih in mesecih v * mnogo govo- rilo in storilo, kar ‘ vojno brez dvoma podaljšuje. Tu so v prvi vrsti mirovni histeriki, ki neprestano •' ■ .ojačijo za mir. Zaničevanja vredni in nespametni so in podaljšujejo vojno. Na Francoskem imenujejo te vrste ljudi »defaitiste«, seveda nastopajo tam proti njim manj milo kakor pri nas. Mirovna histerija je zaničevanja vredna, ker je nemoška in je nespametna, ker daje sovražnemu, že umirajočemu napadalnemu duhu neprestano nove moči, torej dosega umetno ravno nasprotno, kar namerava. Želja po miru v širokih masah je ravnotako naravna kakor razumljiva. To tudi ni avstro - ogrska špecijaliteta, marveč svetovna prikazen. Toda voditelji ljudstva morajo pomisliti, da dosegajo gotove izjave v sovražnem inozemstvu ravno nasprotje od tega, po čemer streme. Tem možem hočem staviti pred oči vzgled našega vladarja, ki hoče gotovo mir, ki pa ne bo sklenil nikdar drugega miru kakor časten mir. Druga skupina podaljševalcev vojne so aneksijo-nisti. Ti so ravnotako sovražniki miru kakor mirovni histeriki. Obe skupini podaljšujeta vojno. Narobe je trditi, da je Nemčija na vzhodu dosegla zavojevanja. Ljeninova anarhija je pognala obmejne narode v naročje Nemčije in jim je dala povod, iskati v naslonitvi na Nemčijo zaščito pred onimi strašnimi razmerami, ki divjajo v Veliki Rusiji. Mi bomo dosegli uspeh in morda ni več daleč čas, ko bomo gledali nazaj na zadnja leta, kakor na dolge hude sanje. Mirovni histeriki, kakor aneksijonisti dosegajo kljub svoji nasprotni taktiki isto, da namreč spodbujajo' naše sovražnike k vedno novemu odporu. Rad pa sem pripravljen, priznati obema skupinama bona fides. Obe skupini najbrže mislita, da dosega njih taktika za željen mir. Žal pa tretji skupini vojnih podaljševalcev ne morem priznati te dobre volje. Ta skupina obstoja iz posameznih političnih voditeljev Avstrije in s tem se vračam na to, kar sem prej povodom pariškega vprašanja omenil. Upanje naših sovražnikov na končno zmago ne temelji več samo na vojaških pričakovanjih in na blokadi. Naše armade so dokazale, da so nepremagljive in blokado smo prodrli v Brestu Litovskem. Vojno podaljšujoče upanje naših nasprotnikov tvorijo v veliki meri naše notranje politične razmere in — kolika ironija! — gotovi politični voditelji, ne na zadnje v češkem taboru. To vemo prav natančno iz številnih soglašajočih poročil iz inozemstva. Pred kratkim smo bili, kakor že omenjeno, blizu tako daleč, da bi stopili v pogajanja z zapadnimi državami. Naenkrat se ,ie veter izprevrgel in, kakor vemo natančno, je sklenila ententa, da je bolje še počakati, ker dajejo parlamentarični in politični dogodki pri nas upanje, da bo monarhija kmalu brez moči. Kakšna strašna ironija! Naši bratje in sinovi se bojujejo kakor levi na bojišču, milijoni mož in žena v zaledju junaško prenašajo trdo usodo ter pošiljajo vroče molitve k Vsegamogočnemu za hitro končanje vojne in gotovi voditelji ljudstva, zastopniki ljudstva, ru-jejo proti nemški zvezi, ki se je izkazala tako sijajno, sklepajo resolucije, Id z nobenim kisom več niso v zvezi z državno mislijo, ne najdejo nobene besede graje za češke čete, ki se bojujejo zločinsko proti lastni domovini in bojnim zaveznikom, hočejo iztrgati dele iz ogrske države, govore' pod zaščito imunitete govore, ki jih ni mogoče drugače razumeti, kakor kot klic na sovražno inozemstvo, da naj nadaljuje boj, da podpira njih lastna politična stremljenja ter razvnemajo vedno znova ugašajoči vojni furor v Londonu, Rimu in Parizu. Podli, ničvredni Masaryk ni edini te vrste! Imamo Masaryke tud v notranjosti monarhije. Ne dvigam splošne obtožbe. Vem, da je češki narod v celoti lojalen in da misli avstrijski. Vem, da imamo češke voditelje, katerih avstrijski patriotizem je čist in jasen, obtožbo dvigam pa proti onim voditeljem, k! žele končati vojno in doseči svoj cilj potom zmage entente. Kaj poreko svoj čas nemške, kaj madžarske matere, če bo ix) sklepu miru jasno pred vsem svetom razkrinkano vojno podaljšajoče delovanje teh mož? Še več. Ni mi treba opozarjati na Nemce in Madžare. enkrat sem povedal: Narodi sami, ki jih zastopajo ti gospodje, ne mislijo kakor oni. Natančno poznam Češko. Dobro vem razločati med češkim narodom in gotovimi njegovimi voditelji. Češki narod, češka mati ne misli, kakor ti možje. Mati, ki trepeta za sina, žena, ki skrbi za moža, je mednarodna, ona je ista prt vseh narodih monarhije. Vojna beda veže vse narode. Mi hočemo, da se konča vojna, oni pa so zapeljani, da ne vidijo, da so le posamezni njihovi zastopniki, ki sistematično podaljšujejo vojno in njih trpljenje. Obžalujem, da mi je vsled razmer tako redko mogoče govoriti izvoljenim ljudskim zastopnikom. Hudo jv. ::r. -'mianiega minstra, če ga v današnjih časih njegovi uradni posli silijo živeti in mesece v ino- zemstvu — toda jaz spadam tja, kjer sklepamo mir mirom. Morda, če bi mogel živeti več v državi, bi mogel s pomočjo državi zvestih strank — in hvala Bogu imamo take stranke — uspešnejše nastopati proti onim stremljenjem; apeliram pa na vse one, ki hočejo sko-rajšen častni konec vojne, da naj se strnejo in skupno bojujejo boj proti veleizdajstvu. Nikdo ne trdi, da avstrijske ustave ne bi bilo mogoče izboljšati in avstrijska vlada je rada pripravljena skupaj z ostalimi kompetentnimi faktorji revidirati ustavo, oni pa ki upajo na zmago entente, da realizirajo svoje politične cilje, vrše veleizdajstvo in to veleizdajstvo je strup v žilah države ter tvori zadnje vojno podaljšajoče upanje naših sovražnikov. Ce izločimo ta strup, potem je splošni častni mir bližje, kakor sluti to velika javnost! Apeliram na vse! Apeliram predvsem na Nemce in Madžare, ki so v tej vojni storili nadčloveško delo, apeliram pa tudi na milijone državljanov vseh narodov monarhije, ki so državi zvesti do kosti in ne mislijo, kakor nekateri njihovi vodtelji. Vsak Avstrijec, vsak Madžar mora stopiti v vrzel. Nikdo nima pravice ostati na strani, ker gre za zadnji odločilni boj. Vsi možje na krov, potem bomo zmagali! Pisma iz Prage. 28. marca 1918. Kakor som že zadnjič poročal, .ve odgovoril na izvajanja dir. Smerala precej obširno posl. L. Rek v »Novi Dobi«. Njegovo mnenje je mnenje onih, 'M staje preced levo od Stmepla. Pravi' »n;iprc-clck socializma in socialističnih strank v narodih današnje državic ter mogočnost energičnega mednarodnega dcilotvamjia z/a noive družabne uredbe je v stainu le po definitivnem obračunu s starim sestavom države, tako, da bi preuredba države pomenila zgradbo zdravih temeljev za razvoj socializma... Ato naj pride do poštene socialistične deklaracije, mora v prvi vrsti meniška socialna demokracija reči, da je za to, da se izpolnijo zahteve po državni samostojnosti narodov v Avstriji. In ne le meči, ona se mora zato toda bojevati«. Je mmogo resnice v tem; veselo snarrnenje je, da tudi »Nova Doba« priznava s. tem. potrebo sociali s,tične deklaracije. — Za združenjem čeških delavskih strank se vsak dm čujejo važni glasovi. 20. marca so v Plznu zborovali zastopniki železničarskih skupiti. Izrekla se je odločno misel, da se obe strokovni organizaciji, niamireč: i)odporna enota in češko-siloivainska zveza žel. uslužbencev zdru- žita v eno na temelju razrednega in -mednarodnega socializma. . 30. in 3-1. marca se vrše velika zborovanje, narodnih čeških socialistov, taka konferenca uradniikov-sociaHstov, zbor obrtnikov-sociaiu sfcov,- splošna strokovna konferenca ter zbor na-rcdno-socialistične stranke. Na ‘teli bo tudi končno izpregovorjen-o: kako naj se združi na-rodno-socialistieno delavstvo z češko-slovan-Sko 'Soc. demokracijo... — Te dni smo čital» v časopisih, da je' dunajsko društvo »Češko srce« imenovalo v častno predsedstvo — grofa Vojteha Stemiberga, to onega, ki je bil svoje dni poslanec v drž. zb oni, in ki je pokazal kakšen ne sme bisti poslanec ... Poleg tega gospoda je v častnem predsedstvu tudi pesnik — J. S. Machar ... Nekaj neverjetnega!! Seve, če -pomislimo, da je sedaj J. S. Mac;.'ar reden sotrudnik »Narodnych Listi! - ter s svojtim ilmeniam podpira narodni radikalizem najhujše sorte, proti kateremu je leta in leta bojeval, kotam seve se marsikaj razume ... Stern-berg pa — Machar, to je pa preveč tudi za naše prečudne razmere. — Te dnii je bil cesar na češkem. V Lisi ,k> sprejel tudi deputa.ci.vo mesita Prage, kli imu jo razloži Ja težavno preskrbo- praškega prebivalstva in prosila, da bi sc posodil praškim otrokom tabor pri Nemškem Brodu za počitniško kotalijo-. — V Pragi je veliko pomanjkanje. Vsi merodajni krogi' se trudijo, da store, kar ie danes mogoče, ali — če sc tudi prizna vsa dobra volja, storiti ni veliko mogoče. Konec vojne to bi bil prvi početek k boljšemu. Nadaljna izvajanja zastopnika ruske republike v Berlinu. Sodrug Petrov, zastopnik ruske republike v Berlinu, je sotrudniku »Vorwartsa« raz-ložiil, -kako je v Rusiji-za vlade internacionalnih socialnih d em okr atov. Zbor s o vje-tov je izvoljen tako, da pripada vedno '25.000 delavcem, -kmetom ali vojakom po p” Xl•;.*•. "h.vrr. "^vtietov. Moskovska zbor sovjetov, ki je odobril mlirovnu r^«o-dbo. ie b!’ četrti te vrste. Vsak nov zbor voli 200 članski osrednji odbor, ki voli rade ljudskih komisarjev. Staro v o d s t v o je odstranjeno. Izvolje na revolucijska sedišča skir.be za pravico. Tovarne popravljajo delavci sami. V mnogi!! krajih se izvršuje stik med industrijo in poljedelstvom na poti izmene. Sil za tehnično vodstvo zavodov ima revolucija dosti. Socialne reforme prebivalstvo, splošno odo brava. Tudi nemški in avstro-ogrski ujetniki, ki so popolnoma svobodni, se zanimajo zanje. Mnogi izmed teli ujetnikov so se v Ukrajini bojevali proti radi in proti protirevalucijonarjetm. V Finski ie rdeča armada veliko močnejša kot ie bela, toda to podpirata Švedska In Nemčija s streljivom in častniki. Glede miru je rekel sodr. Petrov: V Rus rji upamo, 'da z odobritvijo tega miru nismo bili pnoti mnenju sodrugov v Nemčiji in Avstro- O grški. Sporazumnem s tein mirom ni v Rusiji nihče in s tem mirom je mogla prodreti le silna vlada, ki si je pridobila simpatije prebivalstva s socialnimi reformami. Spremembo mirovnih pogojev ne pričakujemo od te vojne. Problema, ki lih je ta mir prinesel moremo razdreti le skupno s socialnimi demokrati Nemčijo in Avstro*. Ogrske. Kapital je poizkusil stavkati. Lastniki tova-ran so odpustili delavce in banke so hoteli- zapreti. Tedajj je pa postavila vlada v varstvo delavcev kontrolo v tovarnah in bankah. Morali so pod to kontrolo v interesu delavstva in dežele delati, in tako je še danes. Danes delajo tovarne in tvorijo mirovne vrednosti. Vozijo vlaki in ti prevažajo -stroje in material, M ie potreben za obdelovanje polij itd. v dotične kraje, a peljejo zopet žito v mesto. Zveza med poljedelstvom in industrijo, za vsako deželo najvažnejša, re zopet upostavijona. . Glede na situacijo v Sibiriji ,3f eagicvoiu sodrug Petrov: Situacijo v Sibiriji presojaino ponekod optimistično. Ne verjamemo, da bi moigla biti i nit er venca entente uresnioana^ zaikaj koristi Amerike in Japonske se v Sibiriji jako križajo. Amerika je prizinala rusko republikansko vlado, kakor sem to zvedel malo pred svojim odhodom 'im to bo najbrže vplivalo na -nameravano intervencijo. »Leipziger Volkszeitung- (glasilo -nemških neodvisnih socialistov), piše k tenni: Kakor smo poročali, je dospel v četrtek sodrug Petrov, kot odposlanec .ruske vlade, z o-ficijelirim pottrdiiloim mirovne pogodbe od sveta .ljudskih -kemssauiiev v Berlin. Takoj po prihodu se je Petrov sešel s prijateljem K. Kautskvm An nato še z drugimi. ( Tudi )-V'orwarts« je poslal k njemu sotrudniku, kar ;e -SchmiOick tam izvedel, poimanjikuje v petkovi štev. »Vorwartsa«. Izvajanja Petrova so vsled tega talko zanimiva, ker -dobita z njimi Bran/n in Scheidemann, ki sta potegnila pod vriskom vse bourgeasije svojo debelo čute proti boljše v ikoni, znatno moralščno zaušnico. Politični pregled. ~ Žensko zborovanje na Dunaju. Socialno demokratično ženstvo je priredilo dne 24. m. m. v ljudski dvorani nove mestne hiše na Dunaju veliko zborovanje za žensko violiilno pravico in miiir. Udeležba je bila ogroima in ogorčenje proti vojni -.je prekipevalo. Prvi je govoril posl. dr. Lllenbogen, ki je rekel, da je veleizdajalec državnih interesov tisti, ki se upira ženski volilni pravici.' Vso javnost -mora pr vzeti duh ženskih interesov, duh m&ter in žena, potem bo-možnost novih vojska za vedno zatrta. V enakem smislu so izzvenovali vsi nadalj-ni govori ženo, kti so pogumno in (neprikrito dale dušika svojemu ogor- i čenju nad brezumnim divjanjem surove sile in zahtevale, naj ima v bodoče v svetu narodov" besedo in glas tudi ženska, kli jo vodno gornje in vojne žrtve najgloblje zadevajo. Govorili sta soc. demoikratinji Terezija Scblesingor inAde-laida Popp, v .i-mienu imeščanSkega žensrtva pa Leopoildvna Kulka. Medklici so bili 'tako viharni, da je vladni "zastopnik zogjroiziil, da bo zbor razpustil. Z navdušenjem je bila sprejeta resolucija, v kateri pošiljajo pozdrave ruskemu prciietania-tiu, bolestno obžalujejo mir meča mi vzhodu in zahtevajo, tla se bodoči splošni miiir -brezpogojno skleni na podlagi sporazuma med narodi; av-stro-ogrsko vlado pozivajo, naj konča vojno z Italijo poitom sporazuma in uveljavi svoj vpliv tudi na Nemškem, da sc doseže sporazumni mit na zapadu. Zbor pošilja svoje pozdrave ženstvu celega sveta ®i ga poziva, naii na inednanodnem ženskem kongresu demonstrira vanju voijne. Končna ;:.'aeva resoiucija splošno in en''1::, vonmo pravico zia vse zakonodajne in upravne zastope. Poljsko vprašanje. Z Dunaja se poroča »Berliner Tagblattu«: V smislu načrtov, o katerih se ie doslej razpravljalo med Berlinom in Varšavo, naj bi se zaenkrat med Poljsko in centralnimi državami zagotovila le politična in gospodarska zveza. Vlada, katero bo sestavil bivši finančni minister Steczkowski, bo sklicala v kratkem državni svet. Državni svet bo izdelal volilni zakon in na tej podlagi izvoljeni deželni zbor bo sklenil monarhično ustavo ter izvolil prvega poljskega kralja. Doslej je rešitev v avstrijsko-poljskem smislu še vedno mogoča. Kakšen je sporazumen mir z Rumunilo. V mirovni pogodbi z Rumumjo si je Nemčija, zagotovila izjemno pozicijo glede Derrclej.skcga vprašarla. Pkltne se 99-letna pogodba glede izkoriščanja ru.nunskega petroleja; Nemčiji se pri/.:i,i monopolsko stališče, pri čemer je konkurenca tujih dežel popolnoma i/.ključcna. Na ta način naj dobi Nemčija delno odškodnina vojnih troškov. Rumuniji se zagotovi finančna pomo; Nemči,e in Avstro-Ogrske. Glede odstopa rumunskega ozemlja Bulgariji se je doseglo popolno sporazumljenjc. — Trocklj za boj. Petrograška »Izvestija« objavljajo članek Trockega, v katerem izvaja med drugim: V teh tragičnih dnevih mora vsak državljan postati delavec in vojak. V najkrajšem času stopi v veljavo načrt splošne vojaške dolžnosti. Republika sovjetov bo izurjenim inštruktorjem poverila nalogo, da vse dl žav-ljane po- mestih in po vaseh usposobijo, da se na prvi klic z orožjem v roki dvignejo v obrambo domovine. Republika sovjetov mora razpolagati z armado, ki se zna boriti in zmagati. V imenu socialne republike poživijo sovjet ljudskih komisarjev vse sovjete, vse zavedne delavce in kmete ter poštene delavce-meščane, naj združijo vse moči v delu ,da osvobodijo domovino in ii zopet zagotove samostojnost. Rusko-rumunski mir. Petrograška brzojavna agentura poroča: Rusko-rumunska mirovna pogodba je perfektna. Glavna določila so: Rumunska potegne v dveh mesecih svoje čete iz Besarabije; prebitek besarabskega žita se prepusti deloma Rumunski. Vojni ujetniki se v najkrajšem času izmenjajo. — Sporazumen ali varnosten mir? Poslanec nemškega rajhstaga Miiller (Meiningen) ie ravnokar obiavil novo brošuro z naslovom »Reichstag und f”riedens-schluss«. V brošuri pojasnjuje motive in vsebino mirovne resolucije z dne 19. julija 1917 ter dokazuje, da je v tedanjem položaju taka resolucija bila potrebna. MUller naglaša, da mora sedaj vsled stališča sovražnih vlad na mesto ideie sporazuma stopiti ideja varnosti nemške države ne samo v gospodarski, marveč tudi v vojašk* in politični smeri. Pisec ostro polemizuje proti aneksu-ski politiki v smislu domovinske stranke, priznava pa- da se je že pred sprejetjem omenjene resolucije v rajhstagu opozarjalo, da mora tudi ob sporazumnem miru biti dana možnost ‘za pridobitev ozemlja na za-Padu in na vzhodu. Rusija protestirala proti zavzetju Odese. Sovjet ljudskih komisarjev v Moskvi je protestiral v Berlinu proti zasedenju Odese. Nemška vlada je odgovorila, da spada Odesa h Ukrajinski republiki, ne k Veliki Rusiji. Francoski glas o položaju. Iz Berna poročajo, da je francosko časopisje sicer še precej vznemirjeno, da pa sc vrača zopet zaupanje, ker so veliki deli angleške fronte zasedeni sedaj s irancoskimi divizijami, v katere stavi narod več zaupanja kakor v Angleže. Splošno je mnenje, da se bodo v najkrajšem času razvili še hudi boji in je mogoče, da se bodo francoske čete morale še umikati, vse pa je prepričano, da je bil za Francijo položaj- pred bitko ob Marni leta 1914 mnogo nevarnejši, kakor je današnji. Anglija kliče kolonije na pomoč. Reuterjev urad poroča: Ministrski predsednik L!oyd Ocorge je poslal brzojavno okrožnico vladam v Kanadi, Avstraliji, južni Airiki. v Novi Zelandiji in Novi Fundlandiji, v kateri Povv.arja potrebo vojaških ojačeni za francosko bojišče. L!oyd George opozarja na ukrepe angleške vlade ter pozivlje dominije, naj kolikor mogoče hitro pomnožc svoje vojaške kontingente, ker se odločilnega boja mora udeležiti vse do zadnjega moža. Dnevne beležke. Ustanovna skupščina konsorclja slov. gledališča v Ljubljani se je vršila ob polni ude-'ler/.bii konsor-tistov. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil navzoče gosp. dr. Kramar, ki te pr vodal, da je doslej 125 tonsorlistov podpi-sa.io -,,5.100 knom glavnice, tedai le -podpisanih 2751 deležev. Na skupščini je- zastopanih 2110 deležev, kar zadošča za sklepčnost. — Gosp. župan dr. Tavčar 'je nato pozdravil zbor ikot “•iubliiaesikfi župan in izrazili svojo za-bo-vdltimest nad sicer smelim ali kakor videti uspelim načrtom. Da*. Kramar je nato v daljšem govoru ©b-■razfc-žil zgodovino slov. gteidiailii-šča v Ljubljani od prvih dinj do danes. — Gosp. dr. LLluu Cmi-kar je-poročail o pripravljalnem delu artističnega popravljalnega odseka. Gledišče je -kulturni zavod. -ki kliče v usodnih časih ljudstvo- na plani, ki u" . ’ ''wutn. K;r"kč.to naj bo naše gledišče. Kaj Udi se goji? V prvi vrsti arama, in če mogoče opora. Opereta bi prišla -le iz gmtotnih ozirov v Poštev. Artistični svet se -nad ustanovi, kii bo stail ravnateljstvu ob strani. Pomočilo se 'je odobrilo-. — Dir. Krsnik jc ouinočail o delu finančnega pdsekia. Prebere ko-nso-r-oialno -pogodb-o. Dr. Jež Poroča, da je za zbiranje glavnice čas zelo ugoden in se bo prav znatno kapital pomnožil. — Konsoinciataa pogodba se odobri. — V -upravni odboj- se izvolijo: za predsednika vdetržca Lil-*®Ka. v odbor pa gg. A. Šarabona, Medena, dr. Mbsniikia, dr. Odižnnana, A. Praprotnika, Ant. Kralja, dr. Jure Adlešiča, prof. Grafenauerja, Pran Glovčk-atrja, Ivan Jelačina in fin. svet. Jer-Ant. Kristana, Ivana Zormana, dr. Kramarja, urana. -V imenu Dramatičnega društva na Jesenicah je pozdravil gc-sn. Špicar skupščinarje ter priporočal, da se ustvari dober igralski narašča.;. — Po skupščini se j-e upravni svet konstituirali in izvolilo net članov v ravnatdjsitvo. . !:a naslov -|. magistrata ! Pred kratkim je bila citati prošnja, da bi se končno že enkrat zopet otvorila mestna kopelj. Upravičena prošnja ! Kajti če kdo, La gotovo delavski sloj tehten vzrok po tej zahtevi, kojo naj bi p. n. zdravniški krogi blagohotno podpirali. Vode je £08 mnogo, toda za *Pasji brod“ — pa oh tem casu — se ne moremo vnemati, ker je za izmučenega delavca predaleč in voda premrzla. armški delavec potrebuje zbog svojega omejenega casa kopalnico v bližini in vodo gorko, ako se hor-e otresti tovarniške umazanosti in prahu. Mrzla voda je dobra bolj za „mačka“, tega pa pri nas ni. _ Ne zahtevamo mila, ker ^emo, da je predrago, tudi, če potrebno, naj se zviša primerno, samo da bo gorka voda, ‘° bi prosili, in čim prej ! Če smo se že morali °dreči pošteni hrani, vsaki pijači in vsakemu Razvedrilu, ne odtegnite nam prosimo — Vsaj snage! — Da pa ne bo gnječe, naj se določijo ure za i ključno delavske sloje. Prosimo! — Delavec, (qp. Ured.: Izvršujejo se poprave, upamo, da se končno uredi kopališče.) L a. Vojaška nrhoževalna pravica, Vojno mi-^Strstvo je ravnokar izdalo odlloik, s katerim se Jtopinavlja o pi itoževailrai pravici moštva. in o ^iašk/ean redu z-a c. in kr. anrtado, kjer bodo 2^'Ovto ta odilok sprejeli z zadovoljstvom na ^ ^hie. Jasno Lil razločno sc razglaša pravica ^raških oseb dc utemeljenih pritožb m tudi °"di; kjer se ohrača prati rtoosnovanim in v s_vroii obliki nedopustnim pritožbam. — Iz Trbovelj. Umrl je tu posestnik in rudniški poduradnik Alojzij Božič. Bil je tudi načelnik krnečko-delavske posojilnice. Pokojnik je hiral že več let na želodčni bolezni. — Pristava za otroke. SacialncdemioGcra-tečnio društvo »Kmderfreuinde« je dobilo -od -države za 50 let v najem državno posestvo Fitn-siterleilten v Dunajskem gozdu. Posestvo men 25 ha travnikov, njiv in gozda. Najemnina znaša, letno 600 K za zeanlkfiišča in 80 K za poslopje ter se vseh 50 leit ne bo povišala. Društvo liraia na po-sestvu tudi gradbeno pravico. Tu bodo sedaj osnovah letni dom za slabotae — a ne še boilne - dunajske -delavske otroke s popolnim lastnim gospodarstvom. Skozi celo -leto bo na posestvu po 100 (O-tnolk, vsak po 2 meseca; razen tega bodo za poletne mesece priredili poSjfcniškio naselbino, -v katero bodo sprejeli' v -dveh skupinah IDO otrok, vs-ako skupino (500 otrok) za 6 tednov. Vsako Leto bi se torej okrepčalo na pristavi 1600 otrok. Za enkrat si mislijo pomagati kar s šo-toiri po zgledu stezosledcev; ob dcnucbi-lizaciji upajo dobiti postelj -lin po-stcljnine, kuhinjsko -orodje in podobno. Stroške za vzdržavairtje d-oimia, zgradbe in nabave nameravajo pokriti z -uvedbo »otroškega vinarja«; to- se pravi vsak organizirani delavec bo plačeval 1 vinar od vsake krone svoje plače v ta namen. Na ta način si j-e tudi delavstvo v Triestiingstalu pomagalo in kupilo posestvo Herb-stliof -pri Rohirbachu za 57.000 K, kjer je uredilo pristavo-^za ©trnke. Stavka v Dcnavicu na StaDrskem. V noči -od 29. na 30. -marca je v tovarni Dcnavic izbruhnila stavka radii' pamamijkanja živil. Vrše se pogaiainja. Tovarna -je zastražena z vojaštvom, —• Kilogram majarona 145 kron! Na Dunaju so prijeli na severnem kolodvoru Matija Gergcsilitisa, ravno, ko je hotel prevzeti vrečo s 47 kg majarona, katerega je mislil prodajati na Dunaju kot ogrsko blago, la majaron je kupil v Disenzu od tvrdke Leopolda Sommerja, in sicer je dal za kg 145 kron. Ves majaron je stal torej neverjetno mnogo -—- 6815 kron. Matija Gergcsilitisa so oddali deželnemu sodišču, proti omenjeni oderuški tvruki pa uvedli sodno postopanje zaradi oderuštva in navijanja cen. — Draglnjska podpora državnih nameščencev, ki jo dobe 1. majnika enako kakor meseca novembra lanskega leta, bo znašala za poduradnike, sluge, aspirante, volonterje, diurniste in za železniške oficijantke, manipulantke in delavke prvega razreda (samske) 180 K, drugega razreda (poročene) 230 K, tretjega razreda (z enim ali dvema otrokoma) 280 K, četrtega razreda (s tremi ali štirimi otroki) 330 K, petega razreda (z več kot štirimi otroki) 380 K. Za uradništvo: v desetem či-novnem razredu 180, 260, 350, 440, 530 K; v devetem činovnem razredu 250, 320, 410, 500, 590 K; v osmem razredu: 300, 380, 470, 560, 650 K; v sedmem razredu: 350, 470, 560, 650, 740; v šestem razredu: 370, 570. 680, 700, 900 K. — V znamenju narodne sloge! »Dan«, Ijfcrlikalnii list iz Spilita, -prinaša v svoji zadnji številki! naslednjo vest: »Mat-i-ca Slovenska«; Ovili -sli -dana strigi c dvije knjige, kioje izdava Matica Slovenska. Za ditm-as imioiraimio konstati-rati, ka-o žal ©s m u čmjeniicu, -da s-u -oiv-e dvije publikacije -potekle iz para nauzrazitljeg mušketi i ženskotr predstavnika socijalističke j framasun-ske struje kod Slovona: Etbin Kristana » Zofke Kveder-Demetrovič. Ove -su prve -dvije knjige, ko-ie je Slovenska Miafic-a publicirala posije nro-go-ustva i novo-g -ustroja.. Lop peče tak! K tej notici -ni treba komeintar-a. Mostna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. obči/n,sitvu, da bo dne 11. t. ut. -redna me-sečna dražba v mesecu avgustu 1917 zastav-liemah dragocenosti in efektov (blaga, poril-a, stnetiev, koles Ltd.) ,0-d 3. -do 6. uire popoldne v uradnih -prostorih, Freona ulica št. 2. Posebno se opozarja, dia na dam dražbe m,i mogoča rešitev ah obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dam zia stranke pred dražbo. — Cene za les. V svetovni zgodovini ni zaznamovati slučaja tako visokih svetovnih lesnih cen kakor ravno sedaj. Na svetovnoznanih lesnih trgih v Meiniti-getiu, v Monakovem in v Štutgartu na Nemškem sploh ni bilo nobenih stalnih lesnih cen. Tudi pri nas v Av-strii so cene za les dosegle višino, ki se nam zdi nemogoča. Za otesani ali oglato žagani les (smreka, bor, ielka) so plačevali po 110 do 120 K, za bukov in hrastov les pa 280 do 300 K. Povpraševanje je skrajno živahno. — Cene za papirnato blago. Za papirnato blago so razpisom e po- tirgovihmh neverjetne oderuške ccn-c. Hlače stanejo 120 kinom, cola -obleka do 300 kron i,n še v-eč, predpasnike za gospodinje cenijo nia 12.90 kinom. Bda-go je seveda prav -tniailo vredno, okorno im se -mora varovati pred -mokroto. Kllj-ub temu om-emogoča brezvestni oderuh navadnenni smrtniku, da bi si pr-eskrbel ta »nadomestek«. _ ■ — Pomoč Ogrske Avstriji. Dunaj, 2. Pni današnjem imiraiisitrskean svatu pod cesarje-viim predisedstvom gre za to, da zagotove preh-rano za april, mati in j-unij. Ker bo -na cesarjevo željo vojaštvo z največjo- -strogostjo izvedlo rakvi-zl-c-i-j-e, bo- lahko Ogrska oddala Avstriji gotove zaloge. Vsak -mesec bodo budimoeštansid mlini iz-voziiili v Avstrijo 20 do 40 vagonov rnc-ke. Tudi dovoz živine n-ann-erav-aijo zvišati. Prodaja avstrijskih ladij. »OasteiT. Scliif-iahrtzeitung« per-oča, da bo zapet -prncid-amsiJi 22 avsitrfekili trgovskih ladij, zasidranih v španskih iuloah s 77.618 bruto-tonaimd. Iz stranke. Shod na Viču se vrši v nedeljo ob 4. pop. v gostilni »Amerika«. Vsi sodr.ugii in s-odružiicc tega ©kraja so vabljeni, da se tega shoda številno udeleže. - - Iz stranke. Vsi zaupniki strok, polit, gospodarskih in izobraževalnih organizacij so vabljeni na zaupno konferenco, ki se bo vršila v nedeljo, 7. t. m. ob 10. dopoldne v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Ker ie dnevni red zelo važen naj nihče ne manjka. Voina, Dunaj 3. aprila. (K. u.) Uradno se razglaša: V dolini Adize smo zavrnili italijanske izvidne oddelke. — Šel' generalnega štaba.^ Berlin 3. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Od časa do časa živahen topovski ogenj pri Lensu. Na bojni črti je bilo bojno delovanje po dnevu omejeno na artilje-rijski ogenj in izvidno delovanje. Ponočni sunek angleških kompanij pri Ayette smo s proti-sunkom odbili. Proti večeru je sovražnik z močnimi oddelki napadel ob potoku Luce; bil je zavrnjen s težkimi izgubami. Z nenadejanim napadom smo iztrgali sovražniku neko višino južnozapadno Moreuila. Francoska artiljerija nadaljuje obstreljevanje Laona. Pred Verdunom in v srednjih Vogezih živahen topovski ogenj. Pri Mirzbachu smo v uspešnem sunku^ ujeli znatno število Francozov. Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendorft' Berlin 3. aprila. (Uradno.) Deli naših pomorskih čet so se danes zjutraj prekoračivši z velikimi težavami z letom in minami pokrit zaliv, izkrcali vtbngo na južnem Finskem. Izkrcane čete so del pomožne ekspedicije za osvoboditev Finske. Zadnje vesti. Vojni ujetniki se v kratkem vrnejo. D u n a j, 3. im-arca. Vojno nMiistrstvo razglaša, da so njega zastopniki dne 17. -marca -od-pott-oivah v Kijev, d'a z ukrajinsko- viladio glede vrnitve m-aši-h vedn-ih ujetnikov vse -potnebmo ukremeiio. Drugo odposlanstv-o se je v -isti1 zadevi podalo v Rusijo. Poslaništva enteute se vrnejo v Rusijo. Moskva, 3. -marca. (Agentura.) Včeraj so iz Fi-msike in Petrograda dosip-eili v Mosikvo francoski poslanik Nbudens, .itaiMianski poslanik Dolila Torre in -sirbski po-slanik S-pala-i-kovič. Na vp-rašanje o stališču entente je -odgovoril Nou-lens: Odgo-vor naj Vam bo dejstvo, -da smo se vrnili v Rusijo. Nc niamenavamio Rusijo zopet z-a-pusititi, vsaj v sedanij-ih ©kalnostih ne. Prehrana Avstrije in Ogrska. D u n a j, 3. marca. Pododbor odseka za ljudsko prehrano- j-e v današnji -setii izrecno- -ugotovil kričečo n-eeiiiakioist glede pr-ohrame Ti-a O-gnškeui in v Avstriji ter sklenil, pozvaiti vlado, naj z v semiti sdiLatmii deluje na to, dia s-e prehrana v -otbeh držav-ah -enako-metrno -uredi. Kongres norveških socialistov. K r i s t i j a -n i j a, 3. aprila. Pri današnjem glavnem glasovanju nta ikictngresu norv-ešklili socialističnih strank je zmagala dosedanja levičarska manjšinska skupiina s 158 glasovi poioti 126 glasovom. Dosedanje vodstvo stranke jc v sle d toga odstopilo. Za murmansko železnico. L o n d o 11, 3. marca. (Renten-.) »Times« po--roča-jo iz Petrograda, da Finska bela garda pno, dira sedaj proti Kentu ©b zapadneim obrežju Belega -morja, da zased-e sevamo železnico. Nova nevaflin-ost -je ustvarila toalioir-o med 'ka‘aievniimi oblastmi sovjeta, ter nned angleškimi in francoskimi oblastmi, da zasedejo miunnainskio železnico. Ko je Trockij ssliišail o nevarnosti, ki preti železnici vsled uspeha Nemcev dn bele garde, je takoj ukazal, da sc store potrebni koraki za 'Obrambo. Ruske vojaške oblasti v murmanskem ozemlju SO' se sporazumele z angleškimi in francoskimi zastopnika. Cehi protestirajo proti govoru grofa Cerniiia. Dunaj, 3. aprila. Predsedstvo »Češkega S vaza« je pisalo dr. Barenneiiitheniu Pisano, v katerem pravi nned drugim: Če je povabil grof Černin odposlanstvo dunajskega občinskega sveta za včerajšnji govoa- že v petek, je bilo faktično tudi mogoče-, pozvati vnanji odsek avstrijske delegacije včeraj ali danes, kjer naj bi bil grof Černin govoril in poročal. Da se to ni zgodilo, za to je odgovorna vaša ekscelenca pred vso javnostjo, mi pa pnatestiriamio. odločno, da je bila ptrriamentarna tribuna taiko zapostavljena, za kar je odgovoren gospod minister In vaša ekscelenca. Vprašamo pa, kako morete zagovarjati tako ravnanje iin ste-li pripravljeni, sklicati odbor, da nadaljuje svoje delovanje. -Predsednik »Češkega Svaza« posl. Staneh in podpredsednik Tušar sta bila danes pri min. predsedniku Seidlerju in sta protestirala v imenu predsedstva »Češkega Svaza« proti obliki in vsebini Černinovega govora. Pred vsem sita poudarjala, da si je izbral miiuiiisiber odposlanstvo, ki po svoji sestavi nikakor ne more biti kompetentno. Obžalovanja vredno je, da minister Černin ni poročal in obvestil o tneh mirovnih sklepih legitimnih zastopnikov avstrijskih narodov, saj je vendar pred nedavnim časom še vsemu svetu tako moderno govoril. Zastopniki »Češkega Svaza« izjavljajo', da ima Čemita -pravico izrekati svoje nezadovoljstvo s ceškiO' politiko, to pa le na takem mestu, da mm imiarejo- tudi odgovarjati. Grof Čeirnčn prihaja v trenutku, ko pripravlja min. predsednik reformo ustave, z najtežjimi obtožiitvami proti češkemu narodu to njegovi delegaoiiji. Način, v katerem prihaja, je le znamenje za nove nDtirauje boje. Kadarkoli je šlo za -izpolnitev čeških zahtev, vedimo- je zavzemal Černin stališče, da se kot vnanji minister ne more utikati- v notranje avstrijske zadeve. Sedaj pa ko-se pripravlja napad na češki narod, se na svoje vnainiie miiinistrstvo ne ozira, temveč vihti preko avstrijske vlade svoji- pr etilni meč proti češkemu -narodu. Češki deiegatje so zalitc-vali, da vlada taikoli skliče -delegacije, 'da bo možno odgovoriti grofu Oarntau, kar mu gre. Min. predsednik ne vzel na znanje izjavo čeških zastopnikov .im je šel nato k ces-arju. Obstreljevanje Pariza. B e r 11, .3. aprila. »Secoio« poroča iz Pariza: Obstreljevanje Pariza iz dalekostrelnih topov postaja sedaj vedno huje. Izstrelki padajo sedaj v mesto v vedno manjših presledkih 4 do 8 minut. Berlin, 3. aprila. Glasom brezžične brzojavke iz Madrida, zapuščajo v Parizu akreditirani . poslaniki francosko glavno mesto ter se preselijo v Tours in Orleans. Shod neodvisnih socialnih demokratov v Monakovem. At o n a k o v o , 2. aprila. »Miinchen-Aiigsburger Abendzeitung« poroča, da so sklicali neodvisni socialni demokrati v torek shod v Monakovem, katerega so sc imeli udeležiti le pripadniki te stranke. Shoda se je udeležil tudi strankin načelnik, odvetnik Haase. Okolo pol 10. ure je prišel na shod policijski komisar z nekaj agenti in izjavil: »Po ukazu geheralnega poveljstva moram poizvedeti, če niso navzoči na shodu tujci ali vojaki.« Nato so se morali vsi legitimirati, navesti svoje poklice, svoja bivališča in vojaške odnošaje. Nekega Ogra so odvedli v ječo. Aprovlzacifa. Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 5. apnila od 8. do 1. ura popoldne. Izdajale se boido izkaznice za sladkor. Sladkor na Izkaznice št. 46, se dobi v -trgovina gosp. Jainkio Predoviča, Poljanska cesta št. 73. Čevlji z lesenimi podplati za posle, se bodo oddajali v petek, dne 5. t. in. popoldne na Poljanski cesti št. 15/1. Za nakup mesa pripravite drobiž! Pri oddali mesa v cerkvi sv. Jožefa in na Poljanski cesti št. 15 n-e gre prodata pravilno in pravočasno izpod rok, ker -stranke ne pripravijo drobiža in hodijo po blaigo le z nemenjanim in debelim denarjem. Opozarjamo, da se to ne sme več vršiti. Ker hočemo- odpraviti vsak nered in zamudo, zahtevamo, da pripravijo stranke- drobiž. Kdor se ne bo po- tej naši zahtevi ravnal, ne bo dobil mesa. Razno. * Znatna ustanova. Bančni ravnatelj Wal-lcuberg je 20 milijonov, polovico svojega imetja, daroval za ustanovo v dobrodelne in koristne svrhe. Konjski tatje na Dunaju. »Delnicke List v« pišejo: Že nekoliko dni se klati po Dunaju tolpa neznanih storilcev, kateri so se špecialisiiraii na tatvine vozov -in s konji. Če ostane kje na cesti kak voz brez nadzorstva, že skeči nanj zločinec, ki je napreza in že gremo. * Pred dunajskim divizijskim sodiščem jo stal te dni trgovec Ferdinand VVe-ber, -obtožen goljufije in prestopka o- prodaji jestvin. Prodajal je tak oz vam' »nadomestek ofe (Olersaitz)« — liter po 11 K — v katerem je bito 98 odstotkov vode, ostala dva odstotka sta pa bila nevredno barvito, s katerim je bila voda rumeno pobarvana, da izgleda kot olje. Vojaški državni pravnik je rekel k obtožencu: »Torej ste prodajali liter vode za 11 K? Toliko za navadno vodo tudi v vojnii ne smete zahtevati!« Obtoženec je skomizn-il z -rameni Sodišče mu je prisodilo pet mesecev ječe. Leopold Hilsner poiniloščen. Po osemnajst -letni ječi je prišel na Veliko noč na prosto Leopold Hiilsiner, ki ga je cesar pomlliostil. Dne 14. novembra 1900 to bil čevljarski, pomočnik fiils-ner iz Polne na Češkem po 16 dnevni -obravnavi pred poroto) v Pinku radi umora kočarjeve nče-re Neže Hruža in dekle Marije Klima spoznan krivhn in nato obsojen na simirt. Mali judovski proletarec i-e bil žrtev praznovanja, da Židje rabijo kri kristjanov za ritualne namene. Hilsner ie bil potem poimiiiloščem v do-sinntaio- ječa Predsednik takratne porote je zaklical zagovorniku: v Nedolžni je bal obsojen!« Hilsnerja so sedaj postavili pred naborno komisijo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. MOJZES ali DARVIN? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI »NAPREJ A* V LJUBLJANI Hlapca ~ — in vajenca mr sprejme takoj Učiteljska tiskarna. za Ljubljano in okolico r. z. z o. z. —— v Ljubljani. ——» ta: Ljijana-Hia. Kolodvorska ul. I Osrednje skladišče: Kolodvorska ulita 56. Prodajalne: 1. Ljubljana—Šiška, Kolodvorska ulica 56, 2. „ Sodne ulice 4. 3. „ Krakovski nasip 10. 4. „ Udmat, Bohoričeva ulica 12. 5. Vič—Glince,Tržaška cesta. 6. Vič—Rožna dolina 165. 7. Tržič na Gorenjskem. 8. Sava (okr.Jesenice) na Gorenjskem. 9. Jesenice na Gorenjskem. 10. Koroška Bela—Javornik. Prodaja se le članom. Pristopnina 1 K. Delež 40 K. V letu 1916-17 (od 1. julija 1916 do 30. junija 1917j se je oddalo blaga med zadružnike za 2,000.000 kron. Zadružnikov <30. jun. 1917): 2500rodbi». Družbeno preoiDženje 1. junija 1917: Rezervni zaklad K 20.400. Dispozicijski . K 11.750. Bolniški ... K 15.000. Pogrebni ... K 1.000. Penzijski . . . K 6.000. Deležni ... K 60.000. Roman ________________________________ RIM ali MATI affir dobi v dar vsak zaupnik, ki pridobi „N'apreju“ deset novih naročnikov. Največla slovenska hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. je imela vlog koncem leta 1917 . . . . • K 66,800.000*— hipotečnih in občinskih posojil .................... 27,000.000”— rezervnega zaklada ...............................„ 2,000.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po = 4% ~ -------- večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupiiarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5*/«, izven Kranjske pa proti 5V4°/o obrestim in proti najmanj 1 oziroma V/„ odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Mm