List 7.
Kdor si hmelja prideluje, mošnjo si napolnuje!
Ker se čedalje več ola (piva) popije, se tudi čedalje več hmelja potrebuje; zato je hmelj imenitno kupčij<sko blago. Lahak kakor pavola pa dosti dražji se prepelje lahko kamor koli, zlasti tje, kjer so delavci dragi, zemljišča drage ali pa kjer podnebje ni za hmeljevo rejo. Lahko bi v naši Avstrii toliko huielja pridelali kakor v drugih deželah, in potem bi se gotovo tudi znali v kupčii s hmeljem z Angleži in Amerikanci in še celo z Virtemberčani in drugimi nemškimi deželami meriti.
v
V letu 1854 se je na Ceskem dosti hmelja pridelalo, in vendar je njegova cena tako poskočila, kakoršne noben špekulant ni pričakoval in kakoršna cena češkega hmelja ni še nikdar bila. Cena enega centa žateškega hmelja (Saazerhopfen) "'•*) je poskočila v začetku leta 1855 celo na 250 do 325 gold., akoravno se ga je na oralu 6 do 8 centov pridelalo. Pretečeno leto so pa Začani cent lepega dobrega rudečega hmelja celo po 350 do 400 gld. prodajali.
Da bi oral zemlje gospodarju dunesel na leto po 1600 do 2400 gold. dohodkov, je pač redka prikazen in skor bi rekel pravi čudež, in vendar se je to v poslednjih 10 letih dvakrat pripetilo.
*)   V   Zateca   (Saaz)   na   Češkem   se   prideluje   najimeaitniei haaelj.
Neizrečeno visoka cena hmelja , namreč cent po 400 gold., ne izhaja samo od tod, da se ga manj pridela, ampak le zato, ker se ga toliko na Nemško in Angležko izvozi, vedno več ola popije, deloma pn tudi od tega, da je naš papirnati denar tako ob veljavo prišel. V letu 1854 so celo Amerikanci pri nas hmelj kupovali.
V Šmitt-ovi statistiki (Dunaj 1800) se bere, da se hmelja v našem cesarstvu okoli 50.000 centov na leto pridela , od kterega samo na češko deželo najmanj 37.000 centov spada.
Kakor baron Cornig v svoji statistiki piše, se je leta 1859 v našem cesarstvu 12 milijonov in 602.597 veder ola skuhalo, za kterega se je (ako na vedro ola štejemo pol funta hmelja) 61.004 centov hmelja potrebovalo. To kaže, da le v posebno dobrih letinah kaj malega moramo iz Avstrije v ptuje dežele prodati.
Iz verjetnih naznanil posnemamo, da Angleži vsako leto nakupijo iz ptujih dežel blizo 150.000 centov hmelja, kteri vrže gotovih 15 milijonov gold. srebra, ako cent le po 100 Lold. cenimo.
Torej pridelujmo hmelja, da dobimo za-nj obilo zlata in srebra iz ptujih dežel!
Kje se pridelovanje hmelja splačuje?
Napačna misel je, ki se je pa že krog in krog razširila 7 da se hmelj le ondi dobro ponaša, kjer trta pod milim nebom rodi. Poglejmo le, kje divji hmelj raste, in najdli ga bomo na precej visocih hribovskih krajih in tudi v mrzlem podnebji. Nahajamo ga na Poljskem ob Visli, kjer še popolnoma krepak divji raste; še celo na podnožji tatranskih gor, v srenjah maniovski in micenaški se po vrlih majhni hmeljniki vidijo, od ktcrih že stari možje ničesa povedati ne vejo, kadaj so se zasadili; ravno tukaj sem vidil hmeljove brajde po 2T/,2 pavce debele, ktere popolnoma zapuščene tukaj, kjer huda zima od 20 do 30 st. R. razsaja , že morebiti čez 50 let zdrave in močne rastejo in vsako leto po 2 do 3 čevlja visoke in čvrste mladike po mejah poganjajo , ki sem jih letos z najlepšim in dišečim cvetjem obložene vidil. — V Kentu, največem angležkem hmelj ni ku, ne raste vinska trta, in dostikrat se primeri, da umerje marsikak kmetic tukaj, ki svoje žive dni ni kapljice vina okusil. Ravno tako se tudi nahajajo na Ceskem in v Galicii prav rodovitni posamesni hmeljniki na visocih krajih, kjer se le kaka borna vinska brajda najde. To nam spričuje , da hmelj najhujšo zimo prenaša, in tudi ondi ne pozebe, kjer še češplje se zastran mraza borno ponašajo io prav pičlo rode.
Hmelj ne potrebuje posebne toplote, ampak srednjo gorkoto, kakoršna je za žita sploh prava, da le vreme ni vsaki dan desetkrat drugače; hitri in večkratni premeni pa niso hmelju prijetni. Prehuda mokrota pri stanovitnem mrazu ali pa dolga suša ste hmelju najbolj škodljive. Sicer potrebuje hmelj obilo vlažnosti za svojo rast, ktero dobiva deloma iz tal deloma pa izpod neba. Da hmelj spešno raste in široke peresa poganja, potrebuje precej vlage. Nasproti pa mu megleno vreme ob času cvetja jako škoduje, ker mu cvetni prah razmoči; ravno tako so mu (udi vetrovi v kvar.
*
ki mu cvetni prah otresejo; zato naj se ondi, kjer po navadi jesenske megle zgodaj nastajajo, le zgodnji hmelj sadi. Suhi ali zlo vetrovni kraji, kjer poredkoma in po malem rosa pada, niso za hmelj, ker se perje zavolj pomanjkanja vlage posuši in cvetni zarod se zamori.
50