MtnM pteftuM V {(BovUa Leto XVm~ št. 132 Upravmttvo, LtfuMjana, tSnafljevm ulica 5 — Telefon SL <122. 8123, 3124, 3125, 3126. Iiiseratoi oddelek: Ljubljana, Selen-burgova tu. S — Tel. 3382, 3492. P xtružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2450. Podružnica Celje: Kocenova oL St. 2 Telefon BL 190. Računi pri poŠt. tek. zarodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čisto T8.180, Wlen St. 105.241. ždgttBasa^jetrtck 10. funija 1937 Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. JvTaročrdna znaša mesečno Dtn 28.— Za luoaeittstro Din #0.— Uredništvo: LJUMJana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon SL 2440, Pelje, St#ossmayerjeva ulica Ste*. 1. telefon St. 05. Rokopisi se ne vračajo. KRALJ KAROL BO V JUNIJU P0SET1L VARŠAVO Frezident poljske republike se bo po štiridnevnem bivanju v Bukarešti danes vrnil v Varšavo BukareSta, 9. Junija. AA. (Pat) Med razgovorom s kraljem Karolom o njegovem obisku Varšave, ld bo zadnje dni meseca Junija, je predsednik poljske republike Moscicki izrazil željo, naj bi kralj« Karola med obiskom na Poljskem spremljal tudi prestolonaslednik Mihael. Predsednik Moscicki je izjavil kralju Ka-rolu, da je prestolonaslednika Mihaela »prejel zadnjič na Poljskem ves poljski nairod z ogromnimi simpatijami ki da si je mladi prestolonaslednik pridobil srca poljske mladine. Kralj Karol Je sprejel predlog predsednika Moscickega hi bo potoval v Varšavo s prestolonaslednikom Mihaelom. Danes opoldne Je kralj Karol sprejel v avdienei poljskega zunanjega ministra Be-eka. V razgovoru s poljskimi novinarji, ki so prišli v Bukarešto, je zunanji minister Beck opozoril na izvrstne sadove mladinske vzgoje v Rumuniji, kar je treba pripisati Nj. Vel. kralju Karolu. Predsednik poljske republike Moscicki se vrne na Poljsko 10. junija. Na obmejni poljski postaji Snjatin mu bodo priredili svečan sprejem. Podobni sprejemi bodo tudi na vseh vmesnih postajah do Varšave. Posebno svečano ga bodo sprejeli v poljski prestolnici, kjer ga bodo pozdravili člani vlade z ministrskim predsednikom na čelu, predsednik senata in poslanske zbornice, generalni štab in državni dostojanstveniki. S postaje do dvora se bo predsednik Moscicki peljal skozi dvojno vrsto mladinskih društev in raznih rodoljubnih združenj. London, 9. junija b. Tu se že nekaj dni mudi bivši romunski zunanji minister Ti-tulescu, ki je imel te dni več posvetov z zunanjim ministrom Edenom, državnim pod tajnikom Vansittartom, lordom Tyrel-lam, bivšim angleškim poslanikom v Parizu ter državnim pod tajnikom Cranbor-neom. , Titulescu je razen tega uporabil svoje bivanje v Angliji za razna predavanja, izmed katerih so vzbudila pozornost zlasti ona v angleški spodnji zbornici, nadalje v Oxfordu in Cambridgeu. Povsod je govoril o sedanjem mednarodnem položaju in podčrta val važnost francosko-angleškega sodelovanja za mir v Evropi na splošno, za varnost malih narodov in držav, zlasti onih v srednji in jugovzhodni Evropi. Neurath odpotoval v Sofijo Nemški zunanji minister je včeraj posetil Se Oplenac in Avalo, nakar se je odpeljal na Bolgarsko Pred sporazumom Splošno pričakujejo, da se bosta Italija in Nemčija zopet vrnili v odbor za nevmešavanje London, 9. junija, o. Današnji tisk se obširno bavi z angleškimi prizadevanji, da bi se Italija in Nemčija vrnili v londonski odbor in nadaljevali sodelovanje pri mednarodni kontrolni akciji okrog Španije. Po informacijah iz merodajnih virov ugotavljajo, da so bili vsi angleški predlogi v tej stvari takorekoč sprejeti. »Times« poročajo. da je sporazum zagotovljen na osenovi direktnih Edenovih razgovorov z vsemi tremi poslaniki pri pomorski kontroli doslej sodelujočih držav. Angleški kompromisni predlog glede represalij določa- da imajo prizadete ladje v primeru kakega novega napada takoj pravico obstreljevati napadalca. Tu gre prav za prav za upravičeno samoobrambo. Nadaljnji ukrepi giede represalij bi se mogli izdati šele po izmenjavi misli med kontrolnimi oblastmi. List napoveduje, da bodo pogajanja zaključena jutri. Optimizem v Berlinu Berlin, 9. junija, o. Na merodajnih mestih danes priznavajo, da je malone že prišlo do končnega sporazuma med Italijo, Nemčijo, Francijo in Anglijo glede vrnitve prvih dveh držav v nevtralnost™ odbor hi njunega nadaljnjega sodelovanja pri španski kontroli. Velika Britanija in Francija sta skoraj v celoti pristali na nemško in italijansko stališče ker bi bik) drugače nemogoče sleherno sodelovanje Rima in Berlina v kontrolnem sistemu. Nadalje poročajo, da je bil dosežen kompromis v tej s.meri- da se bodo za primer novih napadov v svrho represalij vršile konsultacije med generalnimi štabi prizadetih držav. Tak kompromis popolnoma odgovarja rezervam, ki jih je nemška vlada izrazila v svoji poslednji noti. Kompromis odgovarja tudi angleškemu stališču, po katerem ima vsa- ka kontrolna ladja pravico, da se brani, če bi bila napadena. Dober vtis v Italiji Rim, 9. junija AA. Vrnitev Italije v odbor za nevmešavanje se smatra kot zagotovljena Načelni sporazum med štirimi ve-, lesilami, ki vrše nadzorstvo v španskih vodah, je napravil kar najboljši vtis. V tukajšnjih krogih kažejo zadovoljstvo nad doseženim kompromisom glede tretje točke britanskega načrta, čeprav spremembe niso posebno važne. »Popolo d' Italia« pravi med drugim: Upravičene zahteve Italije in Nemčije so, kakor kaže, v bistvu sprejeli in se bo nadzorstvo v španskih vodah v bodoče moglo vršiti brez posebnega strahu pred premišljenimi napadi. Turinska »Stampa« naglaša, da je sporazum predvsem zasluga Nemčije in Italije, ki Sta bili ža poravnavo. Po tem dogovoru ostane Sovjetska Rusija ob strani in bodo dovoljeni individualni ukrepi v hudih primerih, kakršen je bil napad na križarko »Deutschland«. Nihče v Evropi, pravi list na kraju, ne želi, da bi se španska vojna izpremenila v splošni spopad. Kvečjemu je to želja boljševikov, ki stoje za oblastniki v Valenciji. Francija omogočila sporazum Pariz, 8. Junija, o. Francoska vlada je pri zadnjih pogajanjih z Anglijo v zadevi kontrole na morjih okrog Španije sprejela dve zelo važni točki londonskega stališča in tako omogočila sporazum z Italijo in Nemčijo. Francija je opustila svoje zahteve, da bi se mednarodna kontrola razširila še na druge države, kakor tudi zahtevo, da bi se na mednarodne ladje vkrcali nevtralni opazovalci. S španskih bojišč Odbiti napadi republikancev na Guadaraani Pariz, 9. junija, br. V teku današnjega dne sta se razvili na španskih bojiščih dve hudi bitki Po poročilih iz Francovega tabora so vladne čete hudo napadle nacionalistične postojanke na Guadarami. Vnela se je srdita bitka- vendar pa so nacionalisti napad odbili. Vladne čete so imele velike izgube. Ujetniki pripovedujejo, da so jih pomotoma bombardirala lastna letala ki je bilo več čet popolnoma uničenih. Izgube računajo na okrog 8.000 mož. To je bil v teku zadnjega meseca največji spopad. Na baskovski fronti so vladne čete poskušale osvojiti pred par dnevi izgubljene postojanke na hribu Lemoni, ki obvladuje vso kotlino okrog Bilbaa. Borba je bila zelo srdita in so Baski že prodrli v neposredno bližino nacionalističnih postojank. Tu pa so zašli v križni ogenj in hudo bombardiranje topništva ter so se po večumi bitki morali z velikimi izgubami umakniti. Iz Francovega tabora Amorebieta, 9. junija, a. Havasov posebni dopisnik poroča: Pod zaščito goste megle so baskovske čete skušale snoči izvršiti nov napad na nacionalistične postojanke na hribu Lemoni. Baski so se morali umakniti in so pustili na bojišču mnogo mrtvili. Po včerajšnjem zatišju na fronti Guada-rame so vladne čete snoči začele napad tudi na nacionalistične postojanke in posebno hudo obstreljevale odsek pri Esco-rialu. Nacionalisti so napade odbili in zajeli več sovražnikov. Hude izgube so imele posebno mednarodne brigade, ki so izgubile doslej 8.000 mož. Tudi vladni bombniki so zadnje čase zelo trpeli. Bombardiranje Madrida Madrid, 9. junija, o. V pretekli noči je bil Madrid silno bombardiran. Takega ob-streljavanja se ni doživel, odkar nacionalisti oblegajo mesto. Obstreljevanje je trajalo od 1. do 5. zjutraj. Minuto za minuto so v centru mesta eksplodirale težke granate, pod katerimi so se rušiM poslednji ostanki velikih poslopij in drugih objektov, ki »o bili deloma porušeni že ob priliki poslednjih obstreljevanj. Mnogo granat je padlo tudi v bližino poslaništev Anglije in Zedinjeoah držav« ki sta obe močno po- škodovani Do tal je porušeno tudi pravosodno ministrstvo. Po prvih podatkih je bilo ubitih okrog 200 ljudi, ranjenih pa več sto. Valencija za razširjenje kontrole London, 9. junija, o. Španski poslanik je danes v Foreigm officeu izročil noto o stališču valencijske vlade glečke angleških predlogov. Valencijska vlada opozarja, da postopajo italijanske in nemške ladje napram španskim republikancem sovražno in da zaradi tega prav za prav ne _ bi smele sodelovati pri kontrola v španskih vodah. Kontrola bi ee morala vsaj razširiti še na druge države, tako da bi res postala mednarodna jn da bi imela t®di Valencija poroštvo, da kontrolni organi x republikanci ne bodo postopali kakor b sovražniki. Na kontrolne ladje bi se morali v skrajnem primera poslati veaj nevtralni opazovalci. Končno bj bilo tem ladjam omejiti tadi njihovo svobodno akcijo v nevtralnih pasovih. Obstreljevanje Ceute Gibraltar, 9. junija. w. Davi ob 0.40 je bila obstreljevana Ceuta. Gibraltarski opazovalci so opažih, da so nenadoma ugasnile vse luči v mestu. Nenadoma Je začelo grmeti. V tem trenutku so se zasvetila obalni žarometi. Pojavite, se Je silhueta dveh vojnih ladij, ki sta oddali na Ceuto 20 strelov, nato pa sta izginili v noč. Obalne baterije so še dolgo streljale, ne da bi kaj zadele. Nov prikaz bombardiranja „Deutschlanda" Berlin, 9. junija b. Nemški poročevalski urad objavlja nov komunike o bombardiranju križarke »Deutschland« z ugotovitvijo, da so nove navedbe povzete po natančnih informacijah poveljnikov križarke. Križarka »Deutschland« Je pristala v luki na Ibizi dne 29. maja. Inozemske trditve, da bi nemška križarka v tej luki ne smela pristati, niso točne. Brez ozira na dejstvo, da so se v raznih španskih hikah neovirano ustavljale ladje drugih kontrolnih držav, je tudi ugotovljeno, da luka na Ibizi sploh ne služi za oporo brodovju španskih nacionalistov. »Deutschland« je bila na dan napada edina tuja bojna ladja, ki je bila v luki. V njem neposredni bližini se je zasidrala samo še nemška ladja »Neptun«, ob pomolu pa je bila nemška torpedovka »Leopard«. Nikjer v bližini ni bilo nobene ladje španskih nacionalistov. Napad na križarko je bil izveden dne 29. maja ob sedmih zvečer. Izvedla sta ga dve vladni letali, ki Ju zaradi solnčnega sija ni bilo mogoče povsem natančno razločiti. Glede na to, da sta se obe spustili zelo nizko, je izključeno, da bi bili zamenjali nemško križarko s kako drugo ladjo. Spustili sta več bomb, od katerih- sta dve zadeli križarko. Zaradi solnca s križarke ni bilo mogoče spoznati, kakšnega tipa sta bili letali. Zato bi bilo povsem brez pomena vsako streljanje nanju, preden sta izvedli bombardiranje. Njih pripadnost je bilo mogoče ugotoviti šele, ko sta te začeli metati bombe. Niti »Deutschland« niti »Leopard« nista izstrelila niti enega strela na letali. Med samim bombardiranjem je bilo opaziti v razdalji 28 km španske vladne križarke »Llbertad«, »Men-dez« ln »Nunez«, v razdalji 40 do 50 km pa štiri vladne rušilce. Nekaj minut po bombardiranju letal je sledilo obstreljevanje vladnih ruSilcev. Vse navedbe valencijske vlade o uporabi orožja proti vladnima letaloma so neresnične. Tibor Eckhardt odpotoval na Poljsko Budimpešta, 9. junija, b. šef stranke madžarskih malih poljedelcev, Tibor Eckhardt, ki se je v svojem poslednjem zunanjepolitičnem govoru v madžarskem parlamentu zavzemal med drugim za ustvaritev skupne meje med Madžarsko in Poljsko na škodo Češkoslovaške, je nepričakovano odpotoval na Poljsko, kjer bo imel več razgovorov z odgovornimi poljskimi državniki. Njegovemu obisku pripisujejo v madžarskih političnih krogih velik pomen. NenapadalnI pakt pacifističnih držav London, 9. junija, b. Posvetovanja o morebitni sklenitvi tibooceanskega pakta polagoma napredujejo. Pobudo za ta pakt je dal avstralski ministrski predsednik Lyons. ki je zamisel tega pakta včeraj razložil tujim novinarjem na posebni večerji. Iz zanesljivega vira se doznava, da se je včeraj ki danes ra»govarjal o tem paktu tudi z japonskim m ameriškim poslanikom v Londonu. »Moroing Post« komentira danes ta prizadevanja avstralskega premiera in ugotavlja, da bi uresničenje te ideje predstavljalo v Tihem oceanu ustanovitev nekakega pacifičnega Društva narodov. Zaprisega lorda Baldwina London, 9. junija AA. V lordski zbor niči so danes predstavili grofa Baklwina z običajnim obredom. Baldvvin je prisegel. Galerije so bile polne občinstva. Vprašanje 40 urnega delovnika ženeva, 9. Junija. AA. Na mednarodni delovni konferenci so danes sprejeli sklep, nar) že letos izdajo potrebne odredbe o 40 urnem delovnem tedniku. Beograd, 9. junija, p. Poslednji dan svojega obiska v Beogradu je nemški zunanji minister posvetil poti na Oplenac Ln na Avalo. Popoldne se je s svojim spremstvom odpeljal v Sofiji. Davi je najprej obiskal nemški šoli v Beogradu, nakar se ie e svojim spremstvom odpeljal s topčiderske postaje po železnici proti Mladenovcu, od tam pa z avtomobilom na Oplenac. Na grob blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja je nemški zunanji minister baron Neurath položil lep venec ter z večminutnim molkom izkazal spoštovanje in čast pokojnemu vladarju. Nato si je Neurath e svojim spremstvom ogledal grobnico kraljeve rodbine in tudi cerkev samo. Živahno se je zanimal tudi za umetnine v cerkvi in si ogledal posebno mavzolej, v katerem so shranjene stare vojaške zastave. Z Oplenca se ie baron Neurath z avtom vrnil v Beograd. Na Avali ga je pričakoval ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Nemški zunan ji minister je pred spomenik Neznanega junaka na Avali položil venec, nakar eo vsi skupaj odšli v restavracijo, kjer je ministrski predsednik Stojadinovič priredil svojemu gostu poslovilno kosilo. Popoldne si je baron Neurath ogledal razne beograjske zanimivosti, nakar 6e je s svojim spremstvom odpeljal na letališče, kjer so ee poslovili od njega predsednik vlade dr. Stojadinovič, člani vlade, mnogoštevilni generali in druge ugledne osebnosti. Četa 18. peš polka mu je izkazala vojaške časti. Slovo je bilo zelo prisrčno. Točno ob 16.45 je nemški zunanji minister s svoiim spremstvom z dvema velikima trimotornima letaloma odletel proti Sofiji. Prihod in sprejem v Sofiji Sofija. 9. junjja. AA. Nemški zunanji minister baron v. Neurath ee je nocoj ob 17.20 pripeljal s svojim spremstvom na letališče Požurište pri Sofiji, kjer so ga pozdravili predsednik vlade in znnanji minister Georgij Kjuseivanov. minister dvora Panov, kraljevski svetnik Grujev. pooblaščeni poslanik Nikolaj Balabanov. načelnik protokola Belinov, župan Ivanov in predsednik bolgarsko-nemškega društva Danaj-lov Od sofijskih poslanikov so pozdravili barona NeuTatha nemški poslanik Rumelli. jugoslovanski poslanik Momčilo Jurišič italijanski poslanik Sabuppo. avstrijski poslanik Erhardt, madžarski odpravnik poslov Hofmann in vodja nemških narodnih socialistov na Bolgarskem Herold. Ko je baron Neurath stopil h letala, je godba zaiaTala nemško in bolgarsko himno. Z letališča se je Neurath s svojim spremstvom odpeljal v mesto, kjer se je ustavil v hotelu »Bulgarie«. Iz hotela se je odpeljal s spremstvom na dvor in ee vpisal v dvorno knjigo. Mirno presojanje v Pragi Praga, 9. junija, o. Današnji listi se podrobno bavijo z Neurathovim obiskom v Beogradu ter presojajo njegove razgovore z ministrskim predsednikom dr. Stojadi-novičem zelo mirno. »Venkov«, glavni organ agrarne stranke, pravi, da smatrajo v Berlinu in Rimu načrt dr. Hodže za organizacijo tesnega sodelovanja med državami srednje Evrope za veliko nevarnost Njegova naloga je, orientirati podunavske in balkanske države proti Nemčiji, ker bi se v takem pri- meru dosegla popolna nemSka osamljenost Jasno je, da je spričo tega v akciji tudi angleška zunanja politika, ki r celoti podpira češkoslovaški načrt. »češke Slovo« opozarja na izjavo dr. Stojadinoviča v zdravici na banketu v Gardnem domu, da želi Jugoslavija ostati zvesta svojim danim besedam. To bi pomenilo, da je Mala antanta za Jugoslavijo še nadalje glavna osnova za vse njene zunanje politične akcije. Češkoslovaška se zgolj veseli, če njeni prijatelji dosežejo nova prijateljstva. »Narodni Listy« pravijo, da vodi dr. Stojadinovič zunanjo politiko z izključno jugoslovenskih vidikov. Jugoslavija se ni okrenila od svojih dosedanjih zaveznikov, vendar si skuša pridobiti nova prijateljstva z vsemi sosednjimi državami. Nič novega v odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo Pariz, 9. junija, p. Pariški listi Obširno poročajo o obisku nemškega zunanjega ministra Neuratha v BeogTadu. V njih hkratu objavljajo tudi daljše komentarje, v katerih naglašajo, da se po tem obisku odnosaji med Jugoslavijo in Nemčijo niso bistveno spremenili. jJPetit Parisien« opozarja posebno na Neurathovo avdienco pri knezu naimeetai-ku Pavlu. Ta razgovor je bil po njegovih informacijah le nadaljevanje razgovora, ki ga ie imel Neurath s predsednikom vlade dr. Stojadinov-ičem. Ker se tjče uradnega komunikeja, kj je bil snoči izdan, pravi list, da se v njem ne obeležuje nobeno vprašanje, spričo katerega bi bilo sklepati na kak nov razvoj odnošajev med obema državama. „Times" o treh strujah v Srednji Evropi London, 8. junija, o. »Times« poudarjajo da so v srednji in jugovzhodni Evropi na delu tri vplivne politične struje, nemška, italijanska in francoska. Velik vpliv ima tudi Češkoslovaška, ki si mnogo prizadeva, da bi 6e ustvarilo sodelovanje med PO" dunavskimi državami. Samo po sebi se v takem primeru pojavi vprašanje, katera i«' med teh struj bo končno zmagala v posameznih državah in kaj se sedaj prav za prav dogaja v tem delu Evrope. Kljub španskim neredom eo ee razmere v Srednji Ev; ropi do neke mere stabilizirale. Politični nemiri so ponehali in vse države so za gospodarsko obnovo celokupnega sredozemskega bazena. Avstrija in Madžarska se čutita dovolj močni, da parirata izpade to vse akcije nacionalistov. Avstrija 6e tudi zmerom bolij približuje Češkoslovaški. Francoski zvezni 9istem predstavlja Se zmerom znatno silo kljub veem udarcem v poslednjih letih, čeprav ee v Srednji Evropi zmerom bolj opaža vpliv Berlina in Rima. Pred kratkim je postal nemški vpJiv zelo močan ter eo Nemci nakupili v jugovzhodnih evropskih državah velike količine surovin. Ta vpliv bi bil gotovo se večji, če bi bili Nemci te surovine predelali v svoji industriji za izvoz. Toda Nemci eo jih porabili predvsem za oboroževanje. Poleg vsega svojih računov niti redno ne poravnavajo. V Podunavju je vsekakor opaziti tendenco, da bi se podunavske države osvobodile prevelikega vpliva ene ali druge tuje sile. Odpor proti razširjenju pravic regenta Horthyja Ministrski predsednik Baranyi je pristal na sklicanje medstrankarske konference, ki bo razpravljala o tem zakonskem predloga Budimpešta, 9. junija. Danes so ee pričela posvetovanja o predlogu zakona, ki ga je vlada predložila poslanski zbornici in ki se nanaša na razširjenje pravic državnega regenta. Dočim eo v vladnih krogih sprva domnevali, da bo ta zakon sprejet brez vseh ovir, eo se nepričakovano pojavile tožkoče. Razen vladne stranke se_ vse ostale poetične skupine upirajo predloženemu zakonskemu predlogu in proti njemu ostro protestirajo. Celo krščansko socialna stranka, ki podpira režim, zahteva, da se zakon odgodi in da vlada poprej skliče Zunanjepolitična razprava v Pragi ČSR in Madžarska — Stroga nevtralnost napram vojni v Španiji — Soglasje med Benešem, Hodžo in Krof to Praga, 9. junija, b. V zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice se Je včeraj začela debata o zadnjem zunanjepolitičnem ekspozeju dr. Krofte. Govorilo Je več govornikov. Pozornost je zfoudH nastop madžarskega apozLcionainega poslanca SztlL loja, ki je označil Kroftov ekspoze in odgovor madžarskega zunanjega ministra dr. Kanya za resen poskus, da pride do kompromisa med Češkoslovaško in Mar džarsko. VpraSai je zunanjega ministra, ah bo morda, češkoslovaška sama podvze-la iniciativo za diplomatska pogajanja o sklenitvi prijateljskega pakta z Madžarsko. Zastopnik češke ljudske stranke Svetlik je ugotovil v svojem govoru ekre-pttev demokracij, kar je v veHki meri treba pripisati povečanemu sodelovanju med Parizom in Londonom. V odgovorni na laaoa vprašanja > su- nanji minister dr. Krofta izjavil med drugim, da bo češkoslovaška v španski državljanski vojni ohranila absolutno nevtralnost. O stališču Anglije do češkoslovaške Je poudarjal dr. Krctfta, da nima Anglija v Evropi nobenih drugih obveznosti razen tistih, katere ji narekujejo njeni življenjski interesi, češkoslovaški Je bilo to angleško stališče dobro znano in je vedno z njim tudi računala. Končno je dr. Krofta z vso odločnostjo zavrnil trditve, da med nJim, prezidentom dr. BeneSem tai industrijifidm predsednikom dr. Hodžo ni enotnosti v pogledih na zunanjepolitična vprašanja. Nfcvprotno. enotnost je vsestranska in se vstt trije v vseh važnih mednarodnih vpraSanj^h stalno posvetujejo med seiboj. medstrankarsko konferenco, na kateri naj bi se razpravljalo o vseh podrobnostih tega dalekosežnega zakona. Na tej konferenci bodo opozicijske stranke zavzele svoje srta~ i išče jn predlagale potrebne izpremembe. Posamezne stranke so že danes imele evoja posvetovanja, na katerih so se pridružile zahtevi po sklicanju medstrankarske konference. Ministrski predsednik dr. Daramy je imel danes dolgo posvetovanje s prosvetnim ministrom Homanom, nakar je -mel daljši razgovor tudi z voditeljem stranke malih kmetov Tiborjem Eckbard-tom. , V poslanski zbornici je danes popoldne liberalni poslanec Rassay odločno nastopil proti temu, da bi ee razširila pooblastila regenta. Zlasti je z ogorčenjem zavrnil določbe, ki odvzemajo in omejujejo zakonodajno oblast parlamenta in jo prenašajo na regenta. Smatra, da je zelo nevarno stališče, ki ga zastopa vlada, ko zagovarja tako razširjenje pravnega delokroga in zakonodajnih pravic regenta. Parlament se ne more odreči svojim pravicam. Pozval je vse parlamentarne ekupine, naj se strnejo v odporu proti taki omejitvi pravic parlamenta. Pod pritiskom javnega mnenja in odpora parlamentarnih skupin je nato ministrski predsednik Darany prietal na slikanje medstrankarske konference, na katero bodo povabljeni tudi zastopniki magna-tske zbornice. Če ne bo prišlo do eporazuma, bo zakonski predlog od goden do jeseni. Popolni sončni mrk Newyork, 9. junija. AA. Tukajšnji listi prinašajo poročila o zelo uspelih opazovanjih včerajšnjega popolnega sončnega mrka. Izredni naravni pojav eo opazovale odprave iz USA. Japonske in Peruja. Sončni mrk eo opazovali v južnem detu Pacifika, posebno na vrhovih zahodnih Andov. Včerajšnji sončni mrk je bil najdaljši v zadnjih 1200 letih; trajal je 7 minut in 2 sekundi. It Zaključek živkovičevega obiska v Sloveniji Včeraj zjutraj se je predsednik JNS vrnil zopet v Beograd — Krasna sestanka v Mariboru in Celju — Žalosten incident pri Slovenski Bistrici Obisk predsednika JNS Petra Živ-koviča in ostalih članov vodstva JNS pri somišljenikih v Sloveniji je kom čan, in po določenem programu se je g. Živkovič v torek zvečer vrnil v Beograd. Banovinska konferenca v Ljubljani, pa konference in sestanki v ostalih krajih širom naše banovine so znova potrdili, kako močna in zanesljiva je pozicija jugoslovenske nacionalne misli med Slovenci. Pokazali so tudi, kako velik je kapital zaupanja m spoštovanja, ki ga uživa predsednik JNS. Povsod so jugoslovenski nacionalisti tekmovali, da mu izkažejo svoje prisrčne simpatije. Dogodki, ki so se odigravali ob Živ-kovičevem obisku v Ljubljani, Mariboru in Celju, niso niti najmanj mogli motiti poteka začrtane turneje. Nasprotno, pripomogli so k spoznanju, kako veliko narodno in državno misijo vrši napredni in nacionalni element v Sloveniji. Strnili so naše narodne kroge v še ožjo povezanost in še trdnejšo odločnost in so tako veliki nacionalni stvari prinesli nename-ravane koristi. O značaju teh tako zva-nih demonstracij, ki so v stvari bile le it napadi ii 1 * poskusi razmeroma majhne skupine, ki se je v avtobusih prepeljavala iz kraja v kraj, bo še obširno govora. Ti dogodki so vsej naši javnosti pokazali in razkrili več, kakor bi se dalo povedati z besedami in argumenti. Ini-ciatorjem in organizatorjem moramo biti hvaležni. Nikdar nacionalna javnost še ni tako dobro videla in spoznala, za kaj gre, in nihče bi je ne mogel temeljiteje prepričati o potrebi cložnega in žilavega dela za zmago ju« gosloverske misli, ki je pri nas tudi edino zanesljivo zatočišče svobode in napredka. Zadovoljni so se vračali v Beograd predsednik Živkovič in njegovi so-trudniki. Zadovoljni pa smejo biti tudi vsi napredni in narodni ljudje, saj so vse te lepe manifestacije zadnjih dni pokazale nepremagljivo silo napredne in nacionalne misli med Slovenci, a tudi neomajno voljo, z novo energijo in požrtvovalnostjo braniti jugoslovensko misel do njene končne zmage. V Mariboru Maribor, 9. junija. Predstavniki organizacij JNS iz Maribora in obeh mariborskih srezov so včeraj z Iskrenim navdušenjem pozdravili v svoji sradi strankinega predsednika Petra živko-viča in druge voditelje nacionalne politike. Sestali so se v gornji dvorani hotela Orel ter s frenetičnim, več minut trajajočim aplavzom pozdravili drage goste. Zborovanje je otvoril v imenu mariborske sreske organizacije JNS dr. Fran Lipold. Ko je pozdravljal goste, so zborovalci vsakemu priredili ponovne ovacije. Predsednik živkovič e v svojih izvajanjih naglašal potrebo dosledno izvajane iskrene jugoslovenske politike, ki edina lahko po-vede Jugoslavijo v boljše čase. Njegov govor je izzval pravcati plaz navdušenega ploskanja. Z viharnim odobravanjem so bili Bprejeti tudi naslednji govorniki: Jovan Banjanin, dr. Albert Kramer, predsednik senatorskega kluba JNS inž. Daka Popovič in dr. Grga Andjelinovič. Knu lu, ko se je zborovanje pričelo se je pojavila tz Grajske ulice pred hotelom Ore. skupina 36 mlajših fantov s ,v 4:47:08.6. 4) Konstantinov (B) 4:47.06.6. 5) Nikolov (B) 4:47:08.8 6) Dfmftrov (B) 4:48:50. 7. Georeijev (B) 4:49-50. 8) Ro*man (J) 4:52:10, 9) Brieelj (J). 12) Drljači« (.J), 12) Pokuspec (J). 15) Gregorič (J) 10) Er-delv (J). Po - skupnem Čaf« vodijo po vSerajinji etapi Bolgari za 7 minut in 22 sekund pred JugoeJovenj, n-------- j^Slovenec in »Slovenski dom« vesta poročati o demonstracijah proti Petni živkoviču v krajih, kjer ni padel proti njemu, ne proti kateremu njegovih sprem. Ijevalcev in tudi ne proti JNS Uiti en vzklile Najbolj značilno pa je »Stavenče-vo« poročilo o ponesrečenih democustraci-jah v Mariboru. Tam namreč pravi, da je izletnike »na Tržaški cesti zopet prejela toča kamenja«. Resnica pa je, da avtomobili sploh niso vozili po Tržaški cesti in da pri odhodu iz Maribora ni bilo epa-ziti prav nikakega znaka kake »demonstracije«. Nehote se na ta način zbuja eum da je »Slovenec« na mariborski Tr-žaSki cesti in V drugih krajih, kjer poroča o demonstracijah, ki jih ni bilo, take demonstracije pričakoval ,pa je potem v svoji neprevidnosti poročal o njih, ne da bi »e prsj prepričal, ah so se izvršile ali ne. To je pač več ko značilno! V isto poglavje spada tudi izjava nekega mariborskega veljaka JRZ ,da bodo senatorji in poslanci v Konjicah »že videli«! Toda tudi v Konjicah ni bilo nikakih demonstracij ia ao bil člani vodiva JNS nad vse prisrčno sprejeti. Brez najmanjše motnje so se sestali s predstavniki pcfli-tičnih organizacij iz konjskega sreza h konferenci, na kateri sta govorila gg. p^rtjanm in dr. Andjelinovič. * čudovito vabilo Na Petrov dan bo v Celju pod pokroviteljstvom nadškofa g. dr. Jegliča in $ sodelovanjem mariborskega Škofa g. dr. Toma-žiča verski tabor z naslednjim sporedom: Zjutraj v vseh cerkvah slovesne maše z obhajilom mož in fantov; dopoldne ob 9.30 pred Marijino cerkvijo slovesna pridiga a poutifikalno mašo Škofa dr. Tomažiča. Priprave sa udeležbo vodijo posebni odbori po župnijah. K tej verski prireditvi vabijo giarfla Katoliške akcije • sledečimi besedami: »Fantje! Možje! Tabor slovenskih fantov in mož v Celju bo naS prvi nastop po težkih tn temnih dneh, ho so morah biti naSi domovi, domovi, kjer se je naSa mladina učfla ljubiti svoj narod in svojo državo. zaprti. Pokažimo vsej slovenski in ju-gostovenski javnosti, da so se vrste naše mladine sedaj Se bolj razgibale, da j« vzklilo v njej novo življenje, da so mlade moči znova začele z delom Bogu v ča*. domovini v korist in napredek, da Je v naših domovih zopet zapela pesem ljubezni do domovine in naroda.« To čudovito vabilo na strogo versko svečanost priporočamo v prav resen premislek obema slovenskim gg. Škofoma in njufaim svetovalcem... Kriza v uredništvu ^Hrvatskega dnevnika41 Kakor smo že poročali. Je sedem urednikov »Hrvatskega dnevnika« odpovedalo službo zaradi #porov z glavnim urednikom dr. Jakovijevičem. >Hrvatski dnevnik« je j nato objaivil izjavo izdajate!jaikega kop- » aorci ja, kS. pravi, da so se cfotični uredniki a tem, da so na tak demonstrativen način skupno odpovedali shižbo in zadevo spravili v javnost, pregrešili proti dolžnostim, ki jim jih nalaga novinarska uredba. Zato jih je konzorcij odpustil iz služibe brez odpovedi. Končno zatrjuje izjava, da list zaradi te sprememibe ne bo pra/v nič trpel, ker so bili izločeni uredniki takoj »zamenjani z novimi odličnimi silami«. O tej nenavadni aferi se v Zagrebu še vedno mnogo govori. Zadnjo besedo o njej bo pač izreklo razsodišče, predvideno v novinarski uredbL Socialistična konferenca v Zagrebu K zadevni notici pod gornjim naslovom v včerajšnji številki »Jutra« nam g. Petejan sporoča, da se je zadevni. pasUs o komunistih nanašal zgolj na njegova izvajanja o češkoslovaških komunistih. 0 sodelovanju ali nesodelovanju s komunisti v Jugoslaviji ni govoril, niti besede. Zanimiva ugotovitev nemškega lista V zvezi z obiskom nemškega zunanjega ministra Neuratha v Beogradu in njegovim potovanjem na evropski jugovzhod čitamo v »Neue Leipziger Zeitung« naslednje zanimive ugotovitve, ki zaslužijo tudi pozornost naših čitateljev: »Pred svetovno vojno je bilo načelo nemške zunanje politike, ki ga je zastopal zlasti kancelar Biilow, da mora biti za vsa vprašanja Balkana odločilnega pomena samo stališče zavezniške avstro-ogrske vlade. Tam na Dunaju pa je bila tedaj vlada, ki je komaj imela še kaj skupnega Z nemštvom, temveč je predstavljala iz vseh narodov monarhije in mednarodnega visokega plemstva skrpucano birokracijo, ki je nedvomno imela velike izkušnje v političnih in diplomatskih poslih, ki pa je tudi povsem prostodušno izrabila vsako ponujeno ji priliko, da je ves svet in še posebej svojega zaveznika povsem enostransko poučila. Politika nemškega rajha je zašla s tem v čudne vode. Prišlo je včasih celo tako daleč, da v Berlinu niti neposrednim in resničnim poročilom svojih poslanikov iz balkanskih dežel niso verjelL Pokazalo se je, kako nezdrave so bile posledice takega postopanja, ki je zahtevalo popolno zaupanje v habsburške tenden-ciozne legende in odpoved vsaki samostojni sodbi. Toliko bolj sta bili o vsem informirani Anglija in Francija, ki iima posebno notranja slabost habsburške monarhije in narodnostni boj nista bila neznana in M sta iz tega poznavanja storili za svojo politiko tudi primerne sklepe. Vremenska napoved Zemuneko vremensko poročilo: Del orna oblačno Trene. V zadnjih 24 urah je deževalo a plohami v zapadni polovici in v pri-mor«4afc krajih. Najnižja toplota Dem« " i je U, Mjviiia Banjaluka 37 atopinj. pumi—Ln vremenska napoved: Deloma oblačno aamm* a krajevnimi nevihtami in plohami. • •Zagreta*: V slavnem vedro, le ponekod oblačno m viharno vreme. Dunajska vremen«*« napoved m dane«: Vroče polatm vrane, zopet možnost ne« triht, -------- Naši kraji in ljudje Ameriški rojaki doma Včeraj je prispela skupina prebije poletje v ' Ljubljana. 9. junija, S prjčetkom počitniške sezone so se začeli vrstiti tudd obisk naših rojakov iz tujine, ki radi pohite na kratek oddih v stari kraj, zlasti še zdaj, ko si je svet tam daleč že malo opomogel od gospodarske kni-Re in so naši ljudje po evropskih in ameriških industrijskih središčih spet deležni toliko zaslužka, da si lahko prihranijo tudi strošek za sicer dolg in drag, pa vendar teko zaželen izlet Z jutrnjim monakovskim brzovlakom se je pripeljala večja skupina ameriških Slovencev ki so se odločili, da poletne m««oe preživijo v domovini, nekateri izmed njih, ki imajo ž© dovolj težke borbe in trpljenja :ta sabo, pa nameravajo s svojimi družinami za trajno ostati doma. Cez ocean jih je pripeljal g. Le*on Zakrajšek h Newyor-jra. a potoval,- so z velikim prekomornikom Francoske linije »Normandie«, največjo in najhitrejšo ladjo sveta. V sTedo opoldne se Je skupina v Newyorku vkrcala na ladjo, šfcjri dni je prebila na odprtem morju, ene-l?a v angleških in francoskih pristaniščih, davi ob 8.50. torej prej ko po preteku enega tedna, oa so potnik,- že izstopili na ljubljanskem kolodvoru, prisrčno pozdravljeni od rojakov. V vlaku ee je z njimi vozilo tudi večje število rojakov iz Hrvatske, ki »o čez morje prispeli z nemškjm parnikom »Bremen«, a so z braoem takoj nadaljevali pot proti Zagrebu. Med občinstvom, k,- .je prihitelo k sprejemi, so bili tudi banov, od,poslanec, ravnatelj izseljenskega urada Fink, za6topnrk župana in mestne občine, referent za trari-zem dr. Brilej, direktor Zveze tujski promet dr. Žižek, zastopnik narodnega izseljenskega odbora dr. Alujevjč ter predstavniki Rafaelove družbe hi drugih organizacij. Delavska godba »Zarje« je gostom jaigrala veselo koračnico v pozdrav nato Pa so jim zastopniki oblastev jn organizacij izrekli iskreno dobrodošlico. Najgloblji vtis na vse navzočne pa so napravile besede gdč. Marv Rose Balkovčeve, hčerke to-pilniškega delavca fz Anaconde v ameriški državi Montana, katere starši eo z Vinice pri Črnomlju doma, pa eo se pred 16 leti jroclili preko velike luže, še preden so Mar-:ry Rose. po naše Roža Marija, pa njena mlajša sestrica in bratca prišli na svet. V ameriških Slovencev, da stari domovini trpki slovenščini, obsenčeni z vsemi posebnostmi angleške izgovarjava, je rekla: — Dragi rojaki! V imenu naše skupine se vam prav ie srca zahvaljujem za vaš prisrčni sprejem in pozdrav. V dokaz eo nam, da prihajamo domov, med svoje prave brate in sestre, obenem pa tudi, da nas lepa Slovenija ni pozabila, čeravno sm0 bili tako daleč in tako dolgo ločeni od nje. Jaz sem bila rojena v Ameriki tem v daljni Montani. in moja noga je danes prvič stopila na slovenska tla. Nisem imela prilike, da bi se slovenskega jezika učila v šoli. Kolikor ga znam. sem ee ga naučila od svojih &taršev. Zato vas in vašo jn našo slovensko zemljo še posebej pozdravljam v imen-u v Ameriki rojene slovenske mladine ter vas prosim, da tudi nanjo ne pozabite. Kličem vam vsem še enkrat; Pozdravljeni dragi rojakj jn hvala vam! Po sprejemni na peronu je zastopnica Francoske linije povabila potnike na majhno malico na terasi Mikličevega hotela. Tam so ee med potniki in domačini vneli po-menkj o tem. kako je v Amerik,- dandanes in kakšna je pot čez ocean. Rojaki niso mogli prehvaliti udobnosti, k) jo nud, popotniku velika »Normandie«. izmučila pa jih je dolga vožnja z vlakom od Le Havra preko Pariza. Basla. Innebrucka in Beljaka do nas. Vsega je prišlo tokrat 35 ameriških Slovencev, med njimi tudi nekaj očetov s celimi družinami. Doma so iz najrazličnejših krajev Slovenije, v Ameriki pa so raztreseni skoraj po vsem kontinentu: drugva domovino jim nudijo države Washington, Montana. Minnessota. Wisconsjn, Illinois. Ohio. Penn6ylvania, Newyork. Po večin} so sami delavci, kj Pa se pohvalijo zaetran zaslužka, le nekaj je med njimi trgovcev in pripadnikov sorodnih poklicev. S skuipjno, ki se je danes pripeljala v Ljubljano, je prispelo čez morje še nekaj družin, ki pa eo vzele svoje avtomobile s seboj, da od Le Havra z njimi nadaljujejo pot Z zanimanjem so si gostje v teku dneva ogledali lepote in po6ebnostj Ljubljane. Nekateri izmed njih so obiskali tudi velesejem, kjer so si nakupili raznih nacionalnih spo-minčkov. Z večernimi vlaki pa so se odpeljali na svoje domove. Bratom in sestram iz Amerike želimo najlepšega bivanja doma! Anton Belec - 80-letmk Danes praznuje osemdesetletnico na svojem domu v St. Vidu nad Ljubljano g. An-iton Belec. Po rodu je iz Kautmanove hiše !r St. Vidu št 17 in je bil sin kleparskega jtnojetra in posetnika Jakoba. Sok) je obiskoval v St Vidu, nato 3 leta v Ljubljani, jpri svojem očetu se je izučil kleparske torti, izpopolnjeval pa je svoje znanje a strokovnimi časopisi in s poučnimi ekskur-scijami. Da bi svojo znanost in svoje obzor-;je še bolj razširil, je g. Belec mnogo polhova! po svetu. Na potovanjih se je zlasti scanimal za kovinotiskarstvo, stavbarstvo j si »trojno tehniko. Podrobno se je zanimal (tudi za kritje streh, zvonikov, za izdelavo livečnikov in lestencev. Strokovno se je ladejstvoval po bivšem Kranjskem, Štajerskem, Istri, Slavoniji, Goriški, Primorski, Dalmaciji in Koroški. Tudi streha, Aljaževega stolpa vrh Triglava Je njegovo delo. Zaradi bogatih izkušenj, velike zmožno-isti in izredne delavnosti je bil kot obrtnik :tn kot izvedenec v tej stroki klican na razne kraje. Pokril je v celoti okrog 300 cerkva in zvonikov. Njegov oče Jakob je dobil v njem vrednega naslednika, kateremu je 2. septembra 1902. izročil svoj dom. Z družico gospo Josipino je Anton Belec i vzgojil 7 otrok, od katerih živijo še sin Karol ter hčerki Tončka in Ivica. G. Belec je zelo mnogo deloval tudi v Javnosti. Bil je 20 let župan občine St Vid nad LJubljano, 19 let načelnik okrajnega cestnega odbora, 16 let predsednik kraj- nega šolskega sveta, 30 let cerkveni ključar, 13 let predsednik Kmetske podružnice v St Vidu, 51 let je deloval pri Blaž Potočnikovi čitalnici v St. Vidu. Veliko let je eden izmed skrbnih odbornikov v zavetišču Sv. Jožefa v št Vidu. Se je udeležen pri raznih denarnih zavodih. Več let je deloval tudi pri združenju trgovcev za ljubljansko okolico. Bil je ustanovitelj kmetijske strojne zadruge v St Vidu, kjer je deloval polnih 18 let; ustanovil je veliko takih zadrug tudi drugod. Ustanovil je mizarsko zadrugo v Vižmarjih, župansko zvezo, Hranilnico kmečkih občin za ljubljansko okolico v Ljubljani, rokodelsko društvo v St Vidu, kjer Je sodeloval 35 let, gasilsko društvo, katerega načelnik Je bil 30 let in deželno gasilsko zvezo, kateri je načeloval 5 let Kot dolgoletni sodni cenilec, kot večletni član davčne cenilne in finančno prizivne komisije je vedno deloval v korist ljudstva. Kot marljiv, izkušen, vesten in nesebičen Javni delavec, kateremu Je bil samo blagor skupnosti vedno pred očmi, Je z izredno dobrimi zvezami ustvaril za procvit in dobrobit ljudstva mnogo več kakor bi bila njegova dolžnost Neprecenljive zasluge si je pridobil g. Belec na polju zdravstva in socialnega skrbstva. Ustanovil je okrajno bolniško blagajno ljubljanske okolice in Jo vodil 29 let v splošno zadovoljstvo delavstva. Z veliko požrtvovalnostjo ln njemu lastno spretnostjo je povzdignil to ustanovo do lepe višine. Dne 8. januarja 1898 Je bil g. Belec Izvoljen za načelnika zdravstvenega okrožja Ljubljana L Od svojega prednika je prevzel samo dolžnosti, organizacijo zdravstvenega okrožja pa je šele ustvaril on sam in je vršil sam tudi pisarniške posle brezplačno. Tako Je začel z nJemu lastno energijo neumorno delovati za ustanovitev zdravstvenega okrožja v St Vidu. Uvidel je namreč nujno potrebo, da mora biti zdravnik pri rokah vedno na razpolago ljudstvu in mora živeti z njim v stalnem stiku. In že je dosegel, da je njegova želja postala dejstvo. 1. marca 1905 je bila prva seja zdravstvenega zastopa v St. Vidu hi tu je bil g. Belec izvoljen za predsednika. Po preteku 1 meseca že vabi g. Belec k bakljadi in podoknici na čast no-vodošlemu prvemu okrožnemu zdravniku v St. Vidu g. živku Lapajnetu. Vodovodi v občini so njegova zamisel. Šentviška šola, za tisti čas ena najmodernejših šol tudi v higienskem oziru, je njegovo delo. Krona vsega njegovega plodonosnega dela na socialno-zdravstvenem polju je šentviški zdravstveni dom. Kot predsednik zdravstvenega doma v St Vidu Je posvetil vse svoje delo tej tako potrebni ustanovi, katera se Je leto za letom razvijala v veliko zdravstveno higiensko organizacijo v naši zdravstveni občini. Treba Je bilo misliti na lastno poslopje in zopet vidimo g. Belca, kako z veliko vnemo in odločnostjo dela v tem pravcu. Že je dal napraviti načrte, proračun in finančni načrt za uresničenje te zamisli, pa so bila po zakonu leta 1931. zdravstvena okrožja ukinjena, kar je močno prizadelo socialno-zdravstveno organizacijo na deželi. Vkljub temu g. Belec ni obupal, pač pa je z vso energijo delal na to, da se ta zamisel izvede do konca. In res, občina St. Vid nad Ljubljano je uvidela nujno potrebo gradnje lastnega zdravstvenega doma ter je zgradila obenem z občinskim domom tudi zdravstveni dom, ki se z Najvišjim dovoljenjem imenuje: »Zdravstveni dom kraljice Marije v St Vidu nad Ljubljano«. Ta naša socialno zdravstvena in higienska ustanova je prva in edina taka ustanova v dravski banovini, njen ustanovitelj pa je načelnik bivšega zdravstvenega okrožja gospod Belec. V tej zdravstveni ustanovi je osredotočena vsa zdravstveno-higi-enska in zdravstveno zaščitna služba v naši združeni zdravstveni občini. V tem zavodu je tudi javno kopališče, katero je ljudstvu na deželi nujno potrebno in brez katerega bi bila taka ustanova na deželi zelo pomanjkljiva. Vkljub visoki starosti deluje g. Belec še neumorno in z velikim veseljem za procvit našega zavoda. Pred pol leta se mu je zdravje sicer nekoliko poslabšalo, a se mu zdaj spet vidno izboljšuje, tako da praznuje svojo osemdesetletnico še dosti čil in živahen, želimo mu, da bi se njegovo zdravje še izboljšalo in da bi ostal še dolgo v službi narodni celoti in obči blaginji. Jubilej delavnega moža Ribnica, 9. junija. Pretekle dni je praznoval 70-letnico svojega življenja upokojeni tajnik Ribniške hranilnice g. Ivan Arko v hiši. kjer se je rodil kot sin notarja Anka. Pot njegovega življenja je bil res pravi delavni dan. Ko je v trenutku prekoračenja sedmih križev pogledal na življenjsko dobo, ki jo ima za seboj, je mogel ugotoviti predvsem nekaj dejstev. Skupaj s svojo ženo gospo Matildo je vzgojil svoje sinove v odločne nacionalne delavce, ki so zelo uspešno posegli v raz- hodi si tople, iskrene prijateljske besede« bodisi dejanske pomoči. Lep dokaz tega spoštovanja je bila častitka, ki so mu jo ob tej pomembni priliki življenja izrazili kot izraz vseh, ki g. Arka poznajo in mu žeJe, da bi čvrst, kot je še vedno, da si je moral prestati že hude bolezni, kar se mu je ob njegovi jekleni volji posrečilo, užival v zadovoljstvu večer svojega plodnega življenja. Frana SchiKrerja Ljubljana, 9. junija. V petek Ob 20. bo v filharmonični dvo-| rani koncerti ral operni basist Fran Schif-frer — Navigin, da se s pesmijo poslovi od domovine, nakar odide na. daljšo koncertno turnejo po Ameriki. Fran Schiffrer je iz Ljubljane doma. in ker je bil njegov oče učitelj, v čigar hiši se je mnogo muzicirak> in pelo, se je že v otroških letih n&vzel živega zanimanja za glasbo. Po vojni je najprej eno leto študiral petje pri mojstru Hubadu. Ker pa starši niso bili naklonjeni misfi, da bi se posvetil umetniški karieri, je šel na Dunaj študirat trgovsko visoko šolo. Tu, v središču umetnosti in glasbe, je imel na prebitek prilike, da pesluša najboljše koncerte in operne predrtave. Vse večere je prebil v operi in po koncertnih dvoranah in njegova ljubezen do glasbe se je samo stopnjevala. Ko je na trgovski visoki šoE napravil diplomski izpit, se je posvetil najprej komercialni stroki. Služboval je pri raznih podjetjih doma in v tujini. Ko ga je usoda zanesla v Bclogno k neki veliki angleški tvrdki, se je obenem vpisal na konser-vatorij, kjer so njegovi učitelji — šolal se je pri Rizziju, Arigoniju in Vezzaniju — kmalu spoznali lepoto njegovega glasu. Na moč so mu prigovarjali, naj se posveti pevskemu poklicu. Ko ee Je vrnil v domovino in dobil vodilno mesto pri neki veliki fcvrdki, se je končno odločil za glasbo. Zapustil je z gmotnega, vidiika zavidanja vredno službeno mesto in vstopil v šolo k znani pedagoginji primadoni Buccarineje- vi pri kateri si je glas izoblikoval do popolnosti. Najprej Je nastopal na številnih koncertih. Že takrat ga je strogi nemški kriik dr. Kaiser primerjal s Saljapinam. Potem je bil angažiran na operi v Teplitz — Schonau pod d&rigenitom Oppenhei-merm, nato je nekaj let sodeloval v Berlinu pri Deutsche Musikbilhne in pri Deutsche Landesblihne, preteklo sezijo pa V Rostooku. Pri vseh nastopih je bil v javnosti in prt kritiki deležen kar razsipne pohvale, pa ne more biti dvoma, da ga bo z enako toplimi simpatijami sprejelo tudi domače mesto in bo publika do kraja napolnila koncertno dvorano. voj kulturnega m tudi političnega življenja v Ribnici in vsem kočevskem »rezu. Ni pa svojih sinov vzgajal le z besedo- temveč jim je bil tudi sam dejanski vzornik, saj je ves svoj prosti čas posvetil prosvetnemu delu, kjer ga na večer življenja enako uspešno nadomeščajo oni. Da je Ribniška posojilnica še danes na taki višini, da je eden izmed najsolidnej-ših denarnih zavodov na deželi, je predvsem njegova osebna zasluga, ker je znal njeno delovanje ohranjati vedno na trdnih tleh. Ta denarni zavod je tako odločno posegel v gospodarsko življenje vse ribniške doline, da uživa vsesplošen sloves in zaupanje. Iz malih skromnih začetkov se je razvila v zavod, s katerim se Ribnica upravičeno ponaša. Doba delovanja g. Arka pri hranilnici skozi nad 35 let je zahtevala celega moža na svojem mestu m to je g. Arko tudi bil, saj ob sedemdesetletnici lahko ugotavlja, da njegov napor ni bil zaman, kajti seme, ki ga je sejal, je že rodilo in še vedno rodi bogate sadove. Njegovo nesebično delo prav cenijo njegovi rojaki in številni prijatelji, ki si jih je pridobil s svojim taktnim nastopom in razumevanjem za tistega, ki je bil potreben Posvetilo knjige vojnih dobrovoljcev Spominska knjiga vojnih dobrovoljcev iz Slovenije je bila izro-ena javnosti s simboličnima akademijama v nedeljo dopoldne v ljubljanski operi• v ponedeljek zvečer pa v mariborskem narodnem gledališču. O dobrovotjski prireditvi v Ljubljani je obširno poročalo ze ponedeljsko »Jutro*. Dolžnost spoštovanja idealizma in požrtvovanja vojnih dobrovoljcev pa nam zdaj nalaga, da še enkrat opozorimo vso javnost na to knjigo, ki je izšla z naslednjim posvetilom: Dvajset let je minilo od težkih- a zma-oslavnih borb jugoslovanskih vojnih do-rovoljcev v Dobrudži. Svetovna vojna je ob nepopisni bedi človeka na frontah in v zaledju prelomila staro in odprla novo dobo sveta. Množijo se leta, odmika se čas. Vedno prosojne ja je zastor pred veličastno in grozno sliko preteklosti, ko se je v gromu in blisku, iz trpljenja in krvi v mukah rodila naša Jugoslavija. Spomini tistih, ki so nosili vso težo tedanjih dni na svojih ramah, dozorevajo. Slovenski del jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev je morda pod najtežjimi okolnost-mi vpletel svetel list v venec borb in zmage. Ali je slovenski milijon dal tisoč — %li več, ali manj — junakov, ki so prostovoljno šli umirat za Domovino — kdo ve? Nikdar s« bomo mogld ugotoviti točnega števila. Vemo pa, da omahne vsako leto ta ali oni, ki so mu v vojni prizanesle krogle, granate in napori. Z našimi tovariši legajo v grob spomini na najtežje, pa tudi najveličastnejše dni življenja. Na njihovih za večno zaprtih ustnah p« beremo vedno zopet edino in zadnjo željo: Govorite vi, ki ste ostali živi, v našem in v svojem imenu; povejte pokolenjem, ki prihajajo za vami, kako je bilo tedaj — da bodo cenila sadove našega dela! Mi mrtvi živimo z vami, kakor vi živi z nami umirate! Kaj nas je napotilo, da smo sklenili napisati knjigo spominov? Čas, ki nemirno vre in kipi okrog nas, ter glas iz grobov naših tovarišev sta nam narekovala, da prostovoljno vzamemo v roko pero, kakor nas je še nemirnejši čas nekdaj pokrenil, da smo iz proste volje stisnili puško v pest. Dobrovoljci so dokazali, da znajo biti skromni, da znajo molčati, dokler je potreba molčati. Današnjemu času pa je tak glas potreben, da ohrani in okrepi tisto, kar so tako težko zgradili. To knjigo polagamo namesto cvetja na grob neznanega jugoslovanskega vojnega dobrovoljca. Knjiga je za tiste- ki cenijo krvavi delež slovenskega žrtvovanja za svobodo Južnih Slovanov, pa tudi za tiste, ki ga ne poznajo. V dobi, ko se opaža povsod vrenje med ljudmi, ki iščejo svojo pot n« političnem*- gospodarskem in kulturnem polju, podajamo dobrovoljci svoje spomine, ker vemo, da je spoznavanje zgodovine o ustvarjanju Jugoslavije velikega pomena za vse Slovence, Hrvate in Srbe. Znanje naših osvobodilnih borb ne izpopolnjuje samo izobrazbe državljanov, marveč poglablja med njimi tudi narodno čustvovanje, vzbuja in jači narodni ponos, utrjuje zavest jugoslovanske skupnosti in ljubezen ! do svobodne in uedinjene Domovine ter kaže delu za veliko bodočnost pravo smer. Naj bi nihče tega prispevka k zgodovini naše skupne borbe ne tehtal s strogo literarnega stališča. Napisali in zbrali so ga z vso požrtvovalnostjo dobrovoljci iz vseh poklicev, vseh stopenj izobraženosti — tudi taki, ki še danes ne vedo- kje bodo jutri našli delo in kruh. kam bodo položili svojo trudno glavo. Le-tem v tovariško podporo je namenjen ves morebitni doseženi prebitek te knjige. Naši tovariši so dali na razpolago mnogo slik, ki so skupno z njimi preromale skoro ves 6vet. Zato so nekatere že dokaj obledele in nejasne: imajo pa to prednost, da so originalne. Dobro-voljoi so hvaležni vsem, ki so kakor koli požrtvovalno pomagali pri tem za naše razmere velikem delu. Nepisani, sveti in večni zakon Domovine zahteva, da mora dobrovoljski duh živeti. Samo del tistega čudovitega vrelca smo zajeli v prvo knjigo- ki ji bodo sledile še druge. Želimo, da bi ta šopek naših spominov našel pot v najširše sloje našega naroda, zato smo tudi znižali ceno knjige na najnižjo mogočo mero. Združeni Slovenci, Srbi in Hrvati iz | vseh petih delov sveta smo ramo ob rami S velikim kraljem Petrom L in njegovim Tržiška občinska revizija Tržič, 7. junija. Revizijsko poročilo je bila glavna točka dnevnega reda nedavne občinske seje. Poročilo je jako obširno in obsega 16 strani Seveda jii moglo prinesti posebnega in je gospode, ki so pričakovali, da bo odkrilo kake poneverbe ali nepoštene mafadnaci-je, hudo razočaralo. Namesto da bi to pošteno priznali, so hoteli napake, ki se najdejo v vsaki upravi m ki jih bo revizija tudi danes našla, izkoristiti na koncentričen napad na bivšo občinsko upravo m posebno na bivšega župana g. Frana Glo-bočnika. Odbornik m bivši župan Globoč-nik pa je po prečitanju revizijskega poročila izjavil, da na tako obsežno poročilo ne more takoj odgovoriti, ker je treba, da ga prej prouči. Zahteval je, da se mu dostavi prepis poročila in je izjavil, da je pripravljen odgovoriti na prihodnji občinski seji in dati potrebna pojasnila. Toda predlog g. duh. svetnika Vovka, naj se stavi ta točka na dnevni red prihodnje seje, je bil z vsemi drugimi glasovi večine odklonjen. Poznamo veliko avtoriteto, katero ima g. duhovni svetnik pri svojih pristaših in smo prepričani, da bi za stvar, ki se mu zdi pravična in poštena, z lahkoto mogel dobiti večino, če bi to le resno hotel. Naj nam torej ne zameri, če mislimo, da je bil tudi njegov predlog del v naprej na sejah pripravljene in dogovorjene igre, ki naj dušnega pastirja na zunaj pokaže kot moža, ki je nad strankami in ki pošteno dela za pomirjenje. Ker odbornik Globočnik ni hotel na seji odgovarjati, je velik del dogovorjenega programa odpadel in "marsikak napisan listek je ostal neprečitan. Ob koncu debate je izjavil g. predsednik: če bi bili oni manjšina, bi že vsi sedeli v glavnjači. Ker pa mi nismo taki, je dejal, ne bomo nikogar sodno preganjali. Nato je izjavil odbornik Globočnik, da je pripravljen za svoje delovanje dati odgovor pred vsakim obla-stvom in tudi pred sodiščem. Tako se je končala zgodovinska seja; Tržičani pravijo: veliko grmenja, malo dežja. Preteklo sredo je bila komisija za prezidavo in preureditev rotovža. Po načrtu Kako nežne barve! Ampak kako občutljive! Kljub temu pa imaf* lahko dolgo veselje z Vailml letnimi obleka-ml. Potrebna je samo pravilna noga • pranje v mrzli vodi z blagimi milnimi luskami LUX Se peni tudi v mrzli vodi ifHi^Mi bodo v pritličju spredaj ostali lokali, na dvorišču v levem traktu so predvidene shrambe, v desnem pa tržnica, v prvem nadstropju spredaj prostori za občinsko pisarno in posvetovalnico, levo okrožni urad, desno sodišče, v drugem nadstropju pa osem stanovanj. Dela so menda preračunana na okrogel milijon din. Tvrdka Glanzmann & Gassner namerava na Balosu nasproti meščanske šole zgraditi novo hišo za nameščence z 8 družinskimi in 4 samskimi stanovanji in preurediti poslopje, katero je kupila od ge. Bocako-ve; na Ljubeljcu na bivšem Babičevem svetu pa gradi g. dr. Viljem Elbert lepo vilo. V kratkem bo dozidana tudi stavba g. Franca Zaplotnika na mestu prejšnje Verdirjeve hiše v Cerkveni ulici. Obeta se nam torej precej novih stanovanj, ki bodo olajšala dosedanjo stisko v Tržiču. Najstarejši sokolski knjižničar Litija, junija. Se zravnan m prav nič nejevoljen, da ima na ramenih 7 križev, je doživel te dni svoj čestiti življenjski praznik g. Tone Slabe, vpokojeni preglednik finančne kontrole. V prijetnem zadovoljstvu uživa ob strani svo- je prizadevne gospe soproge leta pokoja v Urhanovčevi hiši na Frtici. Se vedno je aktiven Sokol, najstarejši član društvene uprave, ki je nedavno prevzel celo društveno knjižnico. Zasavska metropola se prav lepo postavi s svojim knjižničarjem in še celo z rekordom: dvomimo, da ima še katero drugo Sokoisko društvo knjižničarja, ki bi imel toliko let kakor naš. Po rodu je iz Idrije. K nam je prišel pred četrtstolet-jem in se je priljubil prav v vseh krogih. Bratu Tonetu Slabetu želimo še mnogo, mnogo zadovoljnih leti Mater je zabodel Poljčane, 9. junija. Ko sta prišla včeraj zvečer okrog 18. pose t eftna, brata 36-letni Vanček Ivan in 30-letmi Alojz iz Zabljeka domov, se je vnel med njima kmalu hud prepir, ki je rodil zle posledice. Cez dan sta v brezdelju pohajkovala in popivala vsak na drugem kcncu. V vinjenem stanju je mlajši brat očital starejšemu, da nič ne dela, da samo pije in lenari. Beseda je dala besedo, dokler se brata nista dejansko spoprijela. Naenkrat se je zabliskal v rokah mlajšega oster nož. Priletna 70 letna mati je pristopila, da ju pomiri. V tem hipu pa je baš zamahnil Alojz ter zadel mater z nožem v prša. Prizadejal ji je močno ramo med drugim in tretjim rebrom in ji prerezal sapnik. Dokler se ne opomore, je ne morejo prepeljati v bolnico. junaškim sinom Aleksandrom I. preorali našo sveto domačo zemljo in vsadili vanjo močno, zdravo jugoslovansko lipo. Zaliva jo kri padlih tovarišev in solze tistih, ki so zaman čakali na njihov povratek. To drevo se je šestnajst let krepko razvijalo, pa je omahnil njegov najidealnejši vrtnar, nesmrtni Aleksander. Ta naša lipa raste naprej in se razvija v mogočno drevo, pod čigar varno streho bodo živeli naši otroci mirneje, nego so živeli .njihovi očetje, ker bodo složni in se bodo ljubili kot bratje. Mi, ki smo vsadili to slovansko lipo, bomo čuvali njeno rast z vsem požrtvovanjem do smrti in ni je moči, ki bi to drevo upognila. Združeni bratje smo bili močni, ko smo kot uporni in srditi kovači kovali meč, ki je s silnim zamahom odpri vrata- da nam je zažarela Jugoslavija v soncu svobode. Tedaj slovenski Kladivarji nismo bili med zadnjimi. Ta meč, — naš simbol, ki je uvezen na naeo dobrovoljsko zastavo, ima v trnje ovit ročaj; okrog ostrega rezila se mu ovijata slovanska lipa in lovor slave; njegova ost je obrnjena v vis, oznanja vsem notranjim m zunanjim sovražnikom Jugoslavije, da borbe še ni konec, da svoboda še ni dobojevana za vse Južne Slovane. Ta meč bodo podedovali in nosili tisti, ki pridejo za nami. Upoštevali bodo neizmerno trpljenje svojih prednikov, branili sadove njihovega dela in svojo Lastno bodočnost ter bodo s silo srca, razuma in »ti čuvali in dogradili Jugoslavijo v du-jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev. Razstava propagandne fotografije v Ljubljani Se nekoliko dni in tretja društvena raz- I stava Fotokluba Ljubljane v Jakopičevem paviljonu, ki kaže z 201 sliko 28 avtorjev iz raznih krajev prilično pregledno sadove novejšega stremljenja naše amaterske fotografije, bo zaprla svoja vrata. Toliko dni je še priložnost- da popravi javnost slabi vtis, ki ga je napravila v prvih dneh z dokaj slabim obiskom in z nezanima-njem. ki ga stvar gotovo ne zasluži. Ne bom ponavljal tu že znane resnice, da so I med razstavljenimi deli posebno v umet- niškem oddelku, mnoge slike, ki so našle milost v očeh najstrožjih žirij sveta in so bile razstavljene ter odlikovane na neštetih mednarodnih razstavah (nekatere so visele tudi na tridesetih in več razstavah). Osebno se md vidi važnejše, da je Foto-klub napravil tokrat poskus, da bi pokazal poleg zgolj umetniško fotografskega dela svojih članov, o katerega kvaliteti srno že davno vsi prepričani, tudi delo s »praktičnimi« nameni, uporabno fotografijo domoznanskega planinskega in propagandne- SVILO in druge modne novosti za poletne oblek e_J_n_ M A N U F A K TURO vseh vrst v ogromni izberi d obro in poceni kupujte v TRGOVINI NOVAK LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 15 PRI NUNSKI CERKVI Domače Testi * Slovenska predavanja v nacionalni radio ur). Poleg predavanja novinarja g. Cirila Hočevarja o narodnem duhovniku in vzgojitelju, pok. prelatu Zupanu, ki je že bilo 4. t. m., so ta mesec na sporedu nacionalne radio-ure še naslednja slovenska predavanja: 9. t. m. bo predaval novinar g. Janko Hafner o elektrifikaciji dravske banovine, šolski upravitelj g. Vinko Modenr dorfer bo 14. t. m. predaval o ostankih starega poganskega verstva v običajih Slovencev, g. Zdenko Knez bo 19. t. m. predaval o finansiranju gospodarskih podjetij, 29. i. m. pa bo predavanje o kongresu na-bavljanih zadrug državnih nameščencev iz Ljubi iane. * Kongres diplomiranih ekonomistov bo 19., 20. in 21. t. m. v Zagrebu. Udeležili se ga bodo številni delegati vseh organizacij v državi. 19. t. m. bo ustanovna skupščina zveze ekonomistov, ki bo razpravljala o najrazličnejših vprašanjih organizacije, izvolila pa bo tudi oalbor zveze in kongresno predstavništvo. V nedeljo 20. t. m. dopoldne bo slovesna otvoritev kongresa ob prisotnosti predstavnikov oblasti ter znanstvenih in gospodarskih ustanov. Po kongresu bodo udeleženci šli na izlete v zagrebško okolico. V ponedeljek 21. t. m. se bo kongres nadaljeval ter izdal svojo spomenico. Najboljše Lutz-pečL * PoverJeništvo Legije koroških borcev v Beogradu sporoča vsem bivšim borcem za osvoboditev severnih kraiev, da bo članski sestanek 14. t. m. ob 20. v društvenem lokalu >Društva Slovencev« v Beogradu, Balkanska 14. Vabimo vse bivše borce, 3a se sestanka sigurno udeleže, ker se bo razpravljalo o važnih društvenih zadevah. Pripeljite s seboj še neorganizirane borce, da se prepričajo o našem delu. + Maturanti II. drž. reaj. gimn. na Poljanah. 28. t. m. praznujemo 10 letnico mature. Vse, katerih naslovi so nam bili znani, smo že pismeno obvestili. Vljudno prosimo one, kj takega obvestila niso prejeli, da javijo čimprej svoi naslov dr. Borisu Pucu. odv. v Ljuhljani. Dalmatinova 11. * Dom Jadranske straže v Bakru bo odprt tudi letos članstvu in pomladku in to v mesecih junij, julij in avgust. Cene so zelo zmerne. Za članstvo znaša penziia po Din 32 na dan, kolonisti plačajo za tritedensko bivanje Din 420, ekskurzistj pa dnevno po Din 15. V domu s>ta vodovod rn elektrika, takoj pod doritom je kopališče z raznimi zabavnim atrakcijami. Hrana je domača, priznano dobra in obilna. Ta vitj se ie čimprej, da bo mogoče ustreči vsem in vsakomur, rezervirajte prostor. Prijave sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru, Žene morejo po večkratni nosečnosti z dnevno rabo pol kozarca paravne Franz-Josefove grerčice, nžite pa tešč želodec, doseči lahko izpraznjen je črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. O*L r«f <*. umno« * Umrl je nacionalni revolucionar. Po dolgi bolezni je umrl v Starem Bečeju :n- spektor dumav-;ike b&n-cvir.^ Aleksander Preradcvič, star 50 let. Vest o njegovi prerani smrti je vzbudila mnogo eožalja v vseh krajih, kjer je ta vzorni n?c;ona-list in javni delavec služboval. Po prevratu je bil nekaj let naš vicekomzul v Budimpešti, potem šef poMcije v Strbotici in sjre^ki načelnik v raznih krajih. Doma. ie bil iz vaai Golubinca v Sr-einu in ker se je že kot dijak udejstvcval v nacionalnem pokretu, je moral pretrpeti nebroj krivic. Ko so ga poslali na fronto, je šel svojo pot kot nacionalni revolucionar 4n hrabro se je boril na solunski fronti. V revščini je živel, v revščini je umrl in v revščini ostane pet njegovih otrok, katerim je mati že lani umrla. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. t. * Važen izum mladega zagrebškega H-tografa. Na poprišču kromclitografije je zdaj izum, ki pomeni velik napredek v grafični stroki. Ta izum, ld ga bo brez dvoma sprejel ves svet, je od 19-letnega litografa Vladimirja Pintariča iz Zagreba. Za široke sloje javnosti, ki le malo vedo o kramolitograflji, se da izum tolmačiti takole: V litogTafičnem podjetju naroči nekdo plakat v 9 različnih barvah. Za tisk takega plakata mora iti doslej skozi lito-grafski stroj plakat devetkrat, če se tiska vsaka barva posebej. Ce je bilo naročenih 1.000 izvodov, se je moral torej plakat tiskati devettisočkrat. Po izumu Pintariča pa bo šel tak plaKat v devetih barvah skozi stro je samo štirikrat in bodo barve še bolj sveže. Namesto devettisočkrat bo tak pla. kat tiskan ?amo štiritisočkrat. To pa Se ni vse. Proj so morah vsako sliko na kamnu punktirati, zdaj pa bodo po izumu slike risane na kamen kakor na papir. Ko je doslej ldtograf več tednov pumktiral slike na kamen, jih bo lahko zdaj nanj prenesel v nekaj urah. Izumitelj Pintarič je dovršil svojo vajensko dobo v litografsžd stroki, študira pa privatno gimnazijo in bo nadaljeval študije na umetniški akademiji. Njegov oče je predsednik združenja grafičnih faktorjev. * Združena zdravstvena občina Logatec bo 12. t. m. ob 8. skupno s higienskim zavodom v Ljubljani svečano otvorila svoj zdravstveni dom v Logatcu. * Na drž. realni gimnaziji v Kočevju bodo sprejemni izpiti za I. razred 24. t. m. za zamudnike tudi še 25. t. m. ob 9. uri. Prošnje, kolkovane z din 10 in s priloženim rojstnim listom ter izkazom o uspešno dovršenem IV. razredu ljudske šole, ie vložiti na ravnateljstvo do 23. t. m. Izpit morejo polagati le učenci, rojenj v letih 1924, 1925. 1926 jn 1927. Velesejem Paviljon F. * Ekskurzije ZKD v Pariz. Vsem prijav ljencem in interesentom za ekskurzije ZKD na par 5ko svetovno razstavo sporočamo, da je junijska ekskurzija že povsem zaključena, tako da bo ob določenem terminu odpotovala v Pariz. Tekom tega tedna bodo prejeli še zadnja navodila, vodič 'n ?ez-nam udeležencev. Prijave za julijsko ekskurzijo bomo sprejemali še do vštetega 25. t. m., ko morajo. bit j .vplačani vsi ekskurzij* skj stroški, Definitivni prijavljenci zanjo bodo prejeli v bližnjih dneh posebno okrbznioo, z natančnimi pojasnili. Dostav--' liamo, da znaša doplačilo za II. razred vožnje samo Din 250. — Prospekte in ostaja navodiia dobite v tainištvu Zveze kulturnih društev, Ljubljana, Kazino II. nadstropje, teJefon 21-23. * Putaik priredi od 27. do 29. t. m. izlet s posebnim vlakom v Trst. Gorico, (Sv. Goro) |n Beneike. Cene za vožnjo in potni list; za Trst Din 120. za Gorico Din 135, avtobus. na Sv. Goro (Grparsko sedlo) Dih 10, za Benetke Dir; 155. — Informacije v bj-letarnjcsh >P«tmka.? * Kdor mnogo sedi, trpi pogostokrat na neurejeni stoli«!. Dobro sredstvo za odvajanje je Darmol. -Te dobrega okusa in deluje blage. Vzemite zato tudi Vj Darmol. Ogl. rerr S. Br. 7008—15243/1936. * Prj zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. revija I E T E na Ljubljanskem velesejmu ob 4« 2n pol 9* uri Prekrasne toalete, moda, čevlji i.td. Najpriznane-jši domači modni saloni: Hity, Kancler. Lončar, Lukež. Molan, Pele, Renčelj, Račka Seljak, Sever, Vogue, Hren, Efko i.t.d. Medn. vartetejski spored: Albertos, Livornos, Braminos. b LjaMjane Sokol L na Tabora slavi letos 30 letnieo plodnega dola, kj ga vrši z nezmanjšanim eokolskim idealizmom in krepko voljo na polju sokolske telesne jn duhovne vzgoje mladine. Dan društvene javne telovadbe Je vsako leto največji društveni čano slavij svojo SOletnico, zato pomenja nedeljska javna telovadba nekakšen uvod v jesenske jubilejne svečanosti. Sokol I. se zato obrača do vseh društvenih pripadnikov in resničnih prijateljev čiste sokolske misli, da pridejo v nedeljo 13. t. m. na društveno javno telovadbo in s tem izkažejo svojo bratsko zvestobo Taboru, sokolskj misli in smernicam sokolske vzgoje pa potrdijo svoje priznanje. — Sokol I. bratsko vabj v nedeljo popoldne na Tabor, kjer boste iskreno dobrodošli v sokolski sredi, v katero prišteva Sokol I. z bratskim ponosom vse, ki mjsli|oTf|n delajo znafajno | in | pošteno. VI? MITU A Najboljši čistilni pra-▼ £iil£I\n« šekza čiščenje kuhinjskih predmetov in drugo. Gospodinje zahtevajte povsod naš domač izdelek! u— Ljubljanska sekcija Združenja zemljiškoknjižnih uradnikov, v kater,j so organiziranj uradniki zemljiške knjige s področja ljubljanske apelacije in ki je ena najmočnejših sekcij v državi je jmela v nedeljo redn; občni zbor. Predsednik Jožko Zjherl se je v toplih besedah opominjal med letom umrljh tovarišev Berčiča, Majeriča in Piroa nato pa je obširno poročal o prizadevanju za izboljšanje gmotnega položaja jn za ureditev prejemkov v smislu uradniškega zakona Odkup 16« Ali imajo 3 iene zares 4 mnenja? Tako ae navadno txdt; da p» Je včasih tudi drugače, potrjuje Bledeča agodbiea. Bilo je v vlaku. V nekem oddelku so sedele 3 žene in — stisnjen v kot — 1 moški. Govorilo se je o vseh mogočih stvareh: o od goji otrok, negi novorojenčkov, o vremenu in draginji, kako se pravilno pripravijo telečja jetra in o tem, kako se odvrne moža od nočnih pohodov. Pa ni bilo niti ene točke vsega razgovora, v kateri bi bile vse te žene enakega mnenja. Seveda, tri žene — štiri mnenja, si je mislil potnik v svojem kotu. Nazadnje se Je zasukal pogovor tudi na pranje perila in — neverjetno: vse tri žene so bile enakega menja! Glej, glej, reče potnik in pokima z glavo. Kako pa je šele odprl oči, ko je pripovedoval zvečer to zgodbo ženi ln še p redno je končal, ga je prekinila žena z besedami: »Saj to je povsem jasno: za pranje je treba vzeti Schichtovo milo Jelen? To milo je tako blago ter pere temeljito, da postane perilo z lahkoto snežnobelo in se zdi kot novo. Schichtovo milo Jelen je Idealno sredstvo za pranje, o tem ima tisoče žen samo eno mnenje!« predavanjem ban. inšpektorja g. dr. Leona Hribarja, direktorja bakt veterin, zavoda, o zaščitnih merah, potrebnih za zatiranje tuberkuloze pri živalih. Vabljeni vsi gg. zdravniki, veterinarji ki medioinci! n— Počakaj me na velesejmu! Dobiva se na veseli čnem prostoru v paviljonu g-Franca Ocvirka. u— Steg skavtov LJubljana III. se ie pod okriljem Dravske skavtske župe osnoval te dnj. Načeluje mu dolgoletni skavtski delavec, učitelj Miroslav Zor. Ustanovna skupščina bo sicer v septembru, vendar pa se novi 6teg v svoji pripravljalni dobi že krepko udejstvuje. Sedaj se pripravlja na svoje prvo taborenje. Vodstvo tabora nudi vso garancijo za higiensko urejena prenočišča, za zdravo in tečno hrano jn pedagoško nadzorstvo ter vodstvo taboreče mladine. Novi članj se sprejemajo vsako popoldne v Tavčarievj ulici 4. HI. nadstropje. Ne zamodite priložnostni nakup »Mobilne lestve«! Dokler traja zaloga 50% popust od cenika. — Justin Gustinčič, Ljubljanski velesejem. u— Dramska produkcija gojencev drl konservatorija jz šole prof. Osipa Šesta bo 14. t. m- ob 20. v opernem gledališču. Na sporedu ie veseloigra »Kita« (Cof) od Ku-neticka in oa V. dejanje >Cyrano de Ber gerar« od Rostanda. Cene vstopnicam znižane dramske (od 15 Din. navr^ol). KINO IDEAL Hansi Knoteck — Viktor Staal v prekrasnem filmu »I V J E« Po znanem romanu »Waldwinter« od P. Kellerja. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri u— Orgelska produkcija gojencev drl. konserratori ja iz šole gg- profesorjev mons. Stanka Premrla n Matije Tomca bo 16. t. m. ob 18.30 v Hubadovi dvorani. Izvajale se bodo skladbe skladateljev Albrechtsber-ger, Bach. Bossi. Dugan, Franck, Kaminski, Reger, Schmidt. Sporedi po 3 Din. bodo v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Vedno dobre slike s u— Redni občni zbor Slovenske matico za 1936/36 bo 25. L m. ob 17. v društveui posvetovalnici, Kongresni trg 7. Na dnevnem redu je čjtanje zapisnika, poročila društvenih funkcionarjev, volitve jn slučajnosti. Če ae koša rndeftl, uporabljaj T SGHAMBA FII. Drogerija Sregorič d. s o. s. Ljubljana, Prešernova 4. ga značaja za našo deželo in njene posamezne kraje (oddelek ljubljanskih slik). S tem je Fotoklub prvič pred javnostjo dokumentiral svojo voljo, da bi dajal slovenskim amaterjem pobudo in priliko, da bi gojili smotrno, kakor umetniško fotografijo- tudi fotografijo s koristno primesjo. Ne razpravljajmo pri tem o vprašanju, ali ni tudd zgolj umetniška fotografija, posebno ko se tako uveljavlja v svetu, nad vse koristnega pomena za nas. Vsekako je nujno potrebno- da bi se naši amaterji z enakim vesel jem in voljo do kvalitete zanimali še za ostale, prav tako kakor umetniška neizčrpne panoge fotografije. To je potrebno že zavoljo tega, ker je celo na tej razstavi naših najboljših amaterjev videti, da nam »koristna« fotografija, kolikor jo kažeta oba leva stranska prostora Jakopičevega paviljona, še davno ni prešla ne v kri ne v meso. Mnoga dela dokazujejo, da niti nekateri avtorji sami s tehnično izdelavo m motivičnnm dojet-jem, niti žirija s stTogo izbero in točno razdelitvijo niso gledali nanjo z enakimi zahtevami kakor na umetniško fotografijo v glavni dvorani in desnem prostoru, kjer se naša amaterska fotografija kaže pač pa višku svojega dosedanjega dela. Če bi bilo na tej razstavi kaj izločiti (poučno je sicer tudi to. kar ni polnovredno), tedaj bi imela žirija lahko strožje oko baš v obeh levrh prostorih. In kar se tiče ureditve, bi se lahko vprašali> zakaj sta prišli recimo številki 22. in 77. v koristni oddelek, krajevno obeleženi številki 163. in 174. pa nasprotno v umetniškega. To so sicer nedoslednosti, ki jih je mogoče na ta ali drugi način zagovarjati. A kar se tiče strožje izbere, bi se dalo oporekati, da za prvi poskus najstrožja merila pač ne bi bila ume- stna in da je po drugi strani pretežna večina praktično uporabnih del vendarle zanimiva, dobra in celo odlična. To velja v oddelku domoznanske in splošno tujskoprometno propagandne fotografije za »Ajdo«, tipično dolenjsko pokrajino Franca Bazlja, za sliko »Pred delom« Iva Freliha, (ki bi spadala sicer v ljubljanski oddelek)- za vzorni preti »k »Bosanca« Maksa Glihe, »Pogled z Golega brda« Janka Skerlepa. »Narodno nošo« in »Sončni fenomen« Slavka Smoleja (zadnja slika kaže zelo zanimiv in redek naravni pojav v naših zimskih planinah) ter za »Po-menek« Jele Wa teke je ve. A še prav posebno bi bilo v tem oddelku omeniti nekatere mojstrovine Srečka Groma (»Šmarna gora«- »Na Savn«), A. Korniča (»Iz grajske kapele«, »Skofja Loka«, »Preska s Šmarno goro«), I. Koželja (»Vesela pesem juga«, »Tesna ulica«, »Južna noč« — nazoren primer za uporabnost nevidnih infrardečih žarkov v amaterski praksi) in Frana Krašovca (»Janca peko«, »Sava pozimi«), Mnogo dobrega je v tem oddelku, kar bi naše tujsko prometne ustanove lahko s pridom uporabile namesto praznih posnetkov, s katerimi nas običajno predstavljajo svetu. Tako bi tudi ne škodilo* če bi videli v naših planinskih in drugih publikacijah več gorskih slik takšne vrste, kakršne so Gogalov »Jalovec«, Gromova »Pot v planine«, Korničevo »Kamniško sedlo« in »Na Kraju«, Krčeva slika »S poti v gore«. Pečenkova »V Vratih« in »Aleksandrov »Som« in vsa tri dela mojstra Krašovca v tem oddelku, Ravntkova »Pomlad v gorah« in cela vrsta Smolejevih. Planinska foto- j grafija, kakršna se pri nas po večini ob- J javlja, podaja goro namreč »znanstveno« | trezno ^rafsko točno, toda mrtvo, brez specif: i r»a razpoloženja gorske krajine in brez fot'- ir ^fovega osebnega, umetniško doživi odnosa do nje. Tudi na tej razstavi je nekoliko takšnih posnetkov (Skerlepova »Spikova skupina«, Watzkeje-ve »Igla« G'v*a,ova »Erjavčeva koča«) in daleč sem od tega. da bi sKkam te vrste odrekal daljen pomen, vendar se mi vidi za amaterja pravilnejša pot, ki si jo je izbral tu nTpr. Slavko Smolej, ki skuša med našimi amaterji prodreti sploh najgloblje in na nov način v duha gorske krajine-ki ga zanima v prvi vrsti človek v odnosu do gore m gre tako daleč- da podaja goro celo brez vsake gore na sliki (»Počitek v strmini«, »Leden mraz«). Smolej je še mlad in se iSče. bori se tudi še malo s tehniko- a ko se bo razvil popolnoma, nam bo v ponos. Vsekako nam mora biti všoč, da se iščejo tudi v naši planinski fotografiji nove poti in da zavrača baš ta razstava že skoraj ukoreninjeno naziranje, da ne zadaja planinska fotografija nobenih problemov, da je že vse umetnost, kar v gorah naslikaš m da zato sploh ni umetnost (v tem smislu, da se moraš s snovjo boriti in ji dati svoj izraz). Najbolj skrbno izbrani oddelek »ven umetniškega pa predstavlja nedvomno ljubljanski oddelek. S kakšnimi tridesetimi slikami sicer niti od daleč ne more izčrpati tega, kar Ljubljana lahko proži amater-jevim očem, vsekako pa je zanimiv že zaradi tega, ker se je omejil skoraj izključno na ljubljanske vedute in poglede v po-edine ulice- torej na področje krajevne fotografije, kjer je najlažje delati posnetke — toda najtežje napraviti zadovoljive slike. Vzemite šop običajnih ljubljanskih razglednic ali propagandnih prospektov in jih primerjajte na razstavi s posnetki kakšnega Branca (»Cerkev sv. Jožefa«, »Nebotičnik«, »Križanke«!), z »Rebrijo in »Ljubljanskim gradom« SreJ&a Groma- z »Rožno dolino« in »Rakovnikom« A. Korrriča, z »Ivjem« in »Regulacijo« Frana Krašovca, z »Zimsko pokrajino« in »Trnovom« Janka Ravnika: in boste razumeli takoj, zakaj je treba vedno znova poudarjati- da je oficialna fotografska propaganda Ljubljane, ki gre na čudovit način mimo dela naših amaterjev in ga ne zna izkoristiti, za naše čase absolutno zastarela, naivna rn brez pomena — to se pravi Ljubljani bolj v škodo nego v korist. Se vedno forsira samo slike te vrste, kakršni je dal Ivo Go-gala nazoren primer s svojim »Marijinim trgom« (samo da tiste »like običajno vendarle niso niti toliko zanimive kakor ta in niti ne tehnično tako izdelane). Menda nočemo razumeti, da je amaterska fotografija v svetu še vse drugače razvita nego pri nas. da je akdrajda vsak tujec, ki prihaja k nam, izšolan amater in da se ga zato kot propaganda Ljubljane dojmijo bolj takšni motivi, kakršne sem zgoraj navedel in kakršni »o še »Pomenck« Lojzeta Erjavca, »Tromostje« Iva Freliha, »Florijanska ulica« Vojka Jankoleta, »Tivoli« Marijana Pfeiferja, »Kip Sv. Trojice« Janka Skerlepa in drugi. Tako morejo biti ti trije oddelki koristne fotografije koristni za svoje obiskovalce še v drugem pogledu in ne bo škodilo, če pride čkn več ljudi na vodstvo, ki ga priredi danes ob 7. zvečer Fotoklub v razstavnem prostoru za svoje člane in dru- Se interesente. Povedalo se bo tu mani-aj. kar se tiče tudi umetniškega oddelka razstave m o čemer napišem nekoliko besed morda prihodnjič. K. Kocjančič KINO TEL. 21-24 MA 3333 Samo dva dni! Naj duhovi teJši film ženljainega umetnika CHARLIE CHAPLES: MODERNI SVET Franc Lederer in FrančSška Dee v zabavnem filmu PRINCESA CASABA T E l. 22 21 UNION Harry Baur in Robert Ljnen v velikem filmu po romanu Juleaa Renanda _NEZAŽELJENI SIN_ Najnovejši žurnali: Svetovna pariška razstava i.t.d., i.t.d. Predstavi danes ob 19.15 in 21-15 mi u— Sprejemni izpiti na I. dri. realni gimnazij] v Ljubljani (Vegova ubca$ boda 24. in 25. t m. Prijave, kolkovane z 10 djc, se bodo sprejemale 21_, 22. in 23. L m. dopoldne v ravnateljevi pisarni. Ptitožiti je rojstni list in šolsko izpričevalo. K izpisu bodo pripuŠčeni učenci, rojeni v letih 1924 1925, 1936 in 1927. a— Sprejemni izpiti za I. razred na drl ženski realni gimnaziji v LJubljani (na drž. Učiteljski šoli, Resljeva cesta št. 1j0) bodo 24. 25. in eventualno 26. t. m- Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovane s kolkom za 10 Din, 6e bodo sprejemale v ravnateljev; pisarni 21.', 22. in 23. t m. od 9. do 12. ura Prošnji je priložiti krstni list m šolskj izkaz. Sprejemale se bodo učenke rojene v letih 1924 do 1927. Pri vložitvi prošnje bo vsaka učenka zvedela, kateri dan bo delala izpit. PERILO ZA LOV IN TURISTKO SPORT-KMET, ALEKSANDROVA Z Obiranje lipovega cvetja. Mestno poglavarstvo opozarja, da je obiranje cvetja na lipah, ki so last mesine občine, stro-o prepovedano in da se bodo prestopki znovali. DANES VSI na PELICONOV SLADOLED 4 vrste najfinejšega za din 1.— WOLFOVA ULICA IN KONGRESNI TRG f! Vandalizem. Kljub ponovnim opozorilom o čuvanju javnih mestnih nasadov se prav zadnji čas množe pritožbe paznikov- zlasti iz trnovskega dela mesta, da mladina dela škodo v nasadih, lomi drevje in grmičje ter puli cvetice. Mestno poglavarstvo opozarja, da bo strogo kaznovalo vsako poškodovanje nasadov, jn prosi vse meščane, da mu pomagajo pri zatiranju ter ga vandalizma. Iz Celja e— Alojzij Jagodic f. Včeraj ob 11.30 je umrl v celjBkj bolnišnici v stafostj 59 let davčnj uradnik jz Celja g. Alojzij Jagodic. Pokojni je bil odločen nacionalen mož, kre-menit značaj in priljubljen družabnik. Pri Celjskem pevskem društvu je sodeloval kot navdušen pevec jn kot skrben blagajnik. Po koocerfin CPD v petek zvečer ga je zadela kap, ki ji je podlegel. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno 6ožaIje! e— Smrtna nesreča na Glavnem trgu. Včeraj zjutraj je privozil s Slomškovega trga na Glavni trg tovorni avtomobil av-toprevozrvika RafaeJa Podgomika iz Celja, ki ga je šofiral šofer Vladimir Lango iz Celja. Ko je privozil avtomobil do ozkega prehoda pri lekarni »Pri Mariji Pomagaj«, je stala tam na robniku hodnika za pešce 79-letna zasebna ca ga. Jera Vengu-stova, mati trgovčeve soproge ge. Gafcer-čeve iz Celja* ki je stanovala pri svojem zetu m svoji hčerki v Kersnikovi ulici štev* 9. Blatnik avtomobila je zgrabil go. Ven« gustovo in jo potegnil pod zadnje kodo« ki je šlo čez Vengustovo in ji razmesarHo obe nogi, Vengustovo so takoj prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer je ob 9. izdihnila zaradi izkrvavitve. Pokojni bodi ohranjen blag spornim svojcem naše iskreno sožatlje! Vremenska poročila Dozdevno vreme v juniju po stoletnem koledarje C. 10. Marjeta P. 11. Barnaba S. 12. Janez F. N. 13. Anton P. P. 14. Bazilij T. 15. Vid P. krajec ob 20. 3 S. 16. Jošt, op. C. 17. Adolf. gk. P. 18. Efrem 8. 19. Julijana N. 20. Silverij P- 21. Alojzij T. 22. Ahacij S. 23. Agripina C. 24. Janez Kr. Poročilo Meteorološkega 9. junija Ljubljana 7. 765.0, 17.6, 89, NI, 7, dež, 0.2; Maribor 7. 764.2, 17.0, 90, NNW1, 4, dež, 1.0; Zagreb 7. 764.4, 19.0, 80, SSW2, 4, —, —; Beograd 7. 764.5, 22.0, 50, SE2, S, —, —; Sarajevo 7. 766.2, 17.0, 96, O, 10, —, — Temperature: Ljubljana 23.4, 15.6; Maribor 28.0, 15.0; Zagreb 30.0, 1&0; Beograd 29.0, 19.0; Sarajevo 30.0, 15.0; Skoplje 2&0, -« Split 32.0, —, lepo, sončno soparno soparno, krajevni dež soparno, ponekod dež soparno, morda dež soparno, kraj. nevihte krajevne nevihte nevihtno razpoloženje krajevne nevihte vlažnotoplo, sončno vlažnotoplo, sončno oblačno, ponekod dež deževno oblačno in deSevno pooblačeno, kraj. dež e— Dunajski radio in celjski izgredi. Klerikalni dunajski radio, ki je znan po slojih »točnih« poročilih, je včeraj opoldne sporočil. da je v torek zvečer množica 5000 ljudi preprečila jugoslovanskim nacionalistom zborovanje v Celju. To poročilo je ss-\eda popolnoma izmišljeno, kakor je pač često navada pri klerikalnem poročanju o nasprotnikih. e— Žrtev strele. Ko se je vračala 24-let-na tkalka Marija Točajeva iz Gaberja med nevihto v torek okrog 14. z dela v tekstilni tovarni »Metka« v Celju domov, je blizu mestne avtogaraže pri Sp. Lanovžu treščilo. Zračni pritisk je vrgel Točajevo s tako silo ob tla, da sj je poškodovala 6el|ust in izbila zobe. Točajevo so nezavestno prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. e— Huda nesreča kolesarja. Ko se je peljal 13-letni Mario Sancin. sin ravnatelja Glasbene Matice v Celju g. Karla Sancina, v torek ob 13.30 s kolesom po Ipavčevj ulioi, je pri vozil na ovjnku nasproti neki tovarniški delavec in zadel z vso silo v Sancinovo kolo. Mladi Sancin si je pri ka-rambolu zlomil ključnico jn dobil tudi pretres možganov. Oddali eo ga takoj v bližnjo bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16. 15, 18.30 in 20.30 velefilm »Arti6ti« s Harrvjem Pielom in tednrk. KINO METROPOL, danes zadnjikrat samo ob 16.15 in 18.15 »DVIGNI SIDRO«. Iz Maribora a— Prisrčen tovarjški sestanek. Na Cam- brinovem trgu ee je sestalo 45 upokojencev iz vrst učiteljev, nadiučjteljev, šol. upraviteljev. šolskih nadzornikov fn ravnateljev meščanskih šol iz raznih krajev med Savo rn Muto; med njimi so bili tudi gg. višji žel. uradnik Kitak iz Ljubljane, inšpektor pošte Fr. Irgolič. profesor H. Druzovič, po-stajenačelnjk Reloglavec jn Urlep Ivan iz Sarajeva. Vsi tj priletni gospodije so ab-solvjralj mariborsko državno učiteljišče v letih 1877—1898. Nekateri 60 se potem posvetili drugemu poklicu, a tovarilka čustva na leta šolanja eo jim ostala živa jn sveža. Pri obedu je prisotne prisrčno pozdravil sklicatelj sestanka g. Franjo Serajnik, dočim je g. Cvetko poudarjal, da so v aktivni službi ne samo na prosvetnem polju, ampak tudj kot narodni delavci in borci v oboe lepo opravjlj svojo dolžnost ter lahko s ponosom zrejo na uspehe svojega življenjskega truda. Izrekel je željo, naj bj še d'>!ga leta užjvali zasluženi pokoj, na ta Sestanek pa so vzeli s seboj najprijetnejše to-variške spomine. a— Po!ovjčna vožnja za vse udeležence sokolskega žepnega zleta. Prometa,• minister je odobril z odlokom M. S. št. 11495 e dne 15. maja polovično voznino na državnih železnicah vsem udeležencem letošnjega župnega zleta in istočasne proslave 30 letnega delovanja Sokolskega društva Ma^ rjbor-matica. ki bo v Mariboru 12. 13. t. m. Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozovnic.-) in železniško legitimacijo (vzorec K. 13) in velja twdi za povratek s potrdilom Mariborske sokolske župe, da je bil udeleženec na proslavi odnosno na zletu. Dovoljenje polovične vožnje velja od vključno 9. — 16. t. m. za II. jn III. razred pri brzih jn potniških vlakih. a— Maturanti klasične gimnazije v Mariboru jz leta 1927 se sestanejo v proslavo desetletnice mature v soboto 3. julija ob 20. v posebni sobi hotela »Orel« v Mariboru. Prosimo za polno številno udeležbo. Prijave na naslov: Alojzij Juranovič, Maribor Slomškov trg 20. a— Jutri konec gledališke sezone. Drev| je v gledališču predzadnja gledališka prireditev z nastopom Prelovčevega vokalnega kvinteta. Z jutrišnjo uprizoritvijo »Treh vaških svetnikov« ee zaključi letošnja gledališka sezona. a— Kolo sreče. Pri nedeljski tomboli so-k o takega društva Maribor I. so bili mnogi deležni tombolske sreče. 3000 dfn je dobil Matija Šinkovec, žel. uradnik v pokojiu, 2000 din Ivan Kohler dijak jz Stolne ^ioe; 1000 din pa Ida Korjtnikova. tkalka \z Studencev. moško kolo s svetilko Franc Klep. di-jak iz Koseskega uliide. 500 din Marija Kram-plova. vdova iz Sevnice, celo garnituro kuhinjske posode Jože Lušin. rešetar iz Pesnice. vrsta drugih pa ostale lepe dobitke. a— Tragična smrt. V gozd« pri Presikj so našli obešenega posestnika Ivana Ščav-ničarja iz Nunske gra-be. V smrt- so ga menda gnali prepiri radi skupnega zemljišča jn koče. a— Poskus samomora. 581etna Terezija G. iz Jezdarske ub>e 23 je zavžila večjo količino nekega strupa v samomorilnem namenu in so jo mariborski reševalci od-premilj v mariborsko bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. Vzrok posk"ea samomora ni ZBan. a._ Mrtrec na n»eii. Pri Dolinj v Prek-mUTjo je hotel neki moški preko meje. Navzljm granioarjeverou pozivu, naj stoji, je pričel bežati, nakar je erraničar po službenih dolžnostih sprožil puško in je bil moSki na mestu mr^ev. Pr, njem so našli 180 p6n?6v in gre očividno za tihotapca. Dokumenti, ki so jih našli pri njem. se glasijo na ime Franca Raczeja iz Madžarske. a— Samomor ali zločin. Mura je naplavila prj Dolnji Bjstricj v Prekmurju truplo okoli 40 letnega moškega z veliko rano na glavi. Državno tožilstvo v Mariboru je odredilo obdukcijo, da se ugotovi prav; vzrok utopljenčeve smrti. a— Streha se je podrla. V bližin? »slovenske« Kalvariie sh je te dni postavil hišico železničar V. Predvčerajšnjim pa se je s'Teh a nove stavbe podrla in je srečno naključje, da n,- bilo ob tem času nikogar v hiši. a— Strela udarila v hišo. Ob torkovem neurju nad Mariborom je udarila strela v hišo Otflije Dragičeve v Poljski uljci 16. Strela je udarila v dimnik, prevrnila železno peč v sobi ter poškodovala streho in dimnik. K srečj ni bilo človeškjh žrt«iv. Iz Trbovelf Dve državi, dve dinastiji, a eno samo slovansko srce je dejal o Jugoslaviji in Bolgariji nedavno visok bolgarski cerkveni dostojanstvenik. Tudi Trboveljčani bomo manifestirali za isto misel v petek 11. t. m. ob 20. na bolgarskem večeru v Sokolskem domu. Pester program nam bo dokazal- da so nam Bolgari zares bratje po jeziku in po duhu. Ne zamudite te manifestacije I Iz Gornjega grada g— Sestanka koroških borcev v nedeljo 30. t. m. na Ljubnem ee je udeležilo lepo število legionarjev. Poročal je dr. Ervjn Mejak. Prijavilo se ie v organizacijo zopet nekaj novih članov. Članstvo je z vidnim zadovoljstvom vzelo na znanje napore glavnega odbora v Ljubljani, da dosežejo bivši koroški borci svoje pravice. «" * .t, .... r ^ .... .. *4 j Gospodarstvo Donos neposrednih davkov Beograjski »Jugoslovenski kurir« objavlja statistične podatke o davčnih dohodkih v letu 1936 po posameznih davčnih oblikah, kakor tudj po področjih finančnih direkcij. V lanskem koledarskem letu je znašal donos splošnih neposrednih davkov 1361 milijonov , io je za 151 milijonov več nego v 1. 1935. Donos davka na rente je znašal 30.2 milijona Din (minus 6.3 nasproti I. 1936), donos dividendnega davka 19 milijonov (plus 5.0), donos uslužbenskega davka privatnih nameščencev 133 milijonov (minus 3.4), donos uahižbenskega davka državnih uslužbencev pa 123.5 milijona Din (plus 6.4). Majhen ie bil donos davka na samce, namreč le 0.6 milijona Din (enako kakor v prejšnjem letu). Vojnica je dala 6.8 milijona Din (plus 2.7), davek prodajalcev srečk in potujočih agentov pa je dal 2.4 milijona Din (plus 0.5). Donos obresti po čl. 149 io S. 7 zakona o neposrednih davkih se je povišal na 22.5 milijona Din (plus 6.2). Skupnega davka na poslovni promet so lam pobrali pri davčnih zavezancih, ki ta davek plačujejo mesečno. 260 milijonov Din (plue 41.9 milijona Din), pri klavnicah 43.0 milijona Din (plus 8.0), po trošarinskem dnevniku 40.0 milijona Din (plus 9.3) in pri dobavah 20.6 milijona Din (plus 8.7); donos luksuznega davka pa je znašal 35.4 milijona Din (plus 7.5). Na področjih posameznih finančnih direkcij (banovin) je znašal v lanskem koledarskem letu v primeri s prejšnjim letom donos neposrednih davkov (splošnih neposrednih davkov, rentnega in dividendnega davka, davka prodajalcev srečk in agentov, vojinice. skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka, samskega davka in obresti), kakor sledi (v milijonih Din): banovina: donos v L razlika naspr. 1936 1935 Beograd 325.4 v 24.1 savska banov. 525-1 87.2 dunavska ban. 516.1 55.9 dravska ban. 2743 8.7 drinska ban. 119.0 8.9 moravska ban. 100.8 12.3 vardarska ban. 86.6 10.2 zetska ban. 54.6 7.6 vrbaska ban. 43.6 6.0 Relativno največji prirastek pri donosu izkazuje savska banovina, natmreč 19.9% nasproti letu 1935, relativno najmanjši prirastek pa beleži dravska banovina, namreč 33*/» (v tabeli, ki jo objavlja »Jugoslovenski kurir«, pa mamjkajo podalki za primorsko banovino).Relativno majhno povečanje donosa davkov v dravski banovini je očitno v zvezi z dejstvom, da beležijo skoro vse druge banovine občutnejše zboljšanje konjunkture (zaposlenosti) kakor Slovenija. Še vedno pa je dravska banovina daleč na čelu po davčnem donosu« ki odpade povprečno na prebivalca- kajti v dravski banovini je lani odpadlo povprečno na enega prebivalca 231 Din neposrednih davkov, v dunavski 207 Din, v savski 185 Din, v drinski 69 Din, v moravskl 65 Din, v zet-ski 55 Din, v vardarski 51 Din in vrbaski 38 Din. Povečanje zaposlenosti v maju Po podatkih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je povprečno število zavarovancev od aprila do maja povečalo za 5883 (lani je znašalo povečanje 3924), tako da smo imeli v maju na področju OUZD v Ljubljani 95.508 zavarovancev, to je za 8080 ali za 10.2% več nego v maju in za 17.972 ali za 23% več nego v maju 1933, ko je v teku gospodarske krize zaposlenost dosegla najnižje stanje. Navzlic temu znatnemu povečanju pa še vedno zaostajamo za letom 1930., ko smo imeli v maju 101.744 zavarovancev, tako da v primeri s tem konjunktarnim letom še zaostajamo za 6236 zavarovancev ali za 6.1%. V ostali državi je kakor znano maksimum zaposlenosti iz leta 1930. že prekoračen, četudi bolj počasi, kakor v ostali državi pa se vendar vedno bolj približujemo temu maksimu iz leta 1930 odnosno številu 100.000 zavarovancev, kajti v prvih dneh junija se je število zavarovancev gibalo že na višini 98.400. Značilno je tudi v maju nadaljnje povečanje povprečne dnevne zavarovane mezde, ki je znašala 23.56 din, to je za 0.79 din več nego v lanskem maju in za 0.83 din več nego v predlanskem maju, ko smo dosegli najnižje stanje povprečne dnevne zavarovane mezde. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala v maju 2.22 milijona din, to js za 0.26 milijona din več nego lani v maju in za 0.41 milijona din aii za 22.6% več nego v maju 1934. Gibanje števila zavarovancev, povprečne dnevne zavarovane mezde in skupnega dnevnega zaslužka je bilo zadnja leta naslednje: število povpr. dn. zav. skupni zavarov. mezda v Din zaslužek v milj. Din maj 1930. 101.744 26.59 2.71 maj 1933. 77.536 23.39 1.81 maj 1934. 81.246 22.65 1.84 maj 1935. 80.567 22.43 1-81 maj 1936. 87.428 22.47 1.96 maj 1937. 95.508 23.26 2.22 Medtem ko smo pri številu zavarovancev dosegli minimum leta 1933. ao zaradi padanja mezd dohodki delavstva nazadovali do leta 1935. Tako opažamo, da glede dohodkov zavarovancev še mnogo bolj zaostajamo za letom 1930. kakor glede števila zavarovancev. V primeri z majem 1930. zaostajamo pri številu zavarovancev za 6.1%, pri dnevni zavarovani mezdi za 12.5% in pri skupnem delavskem zaslužku za 18.1%. Konferenca obrtnih zbornic Na banski upravi se je davi pričela konferenca zastopnikov obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic iz vse države. Na to konferenco so prišli predstavniki zbornic ia Beograda, Zagreba, Ljubljane, Skoplja, Banjaluke, Osjeka, Novega Sada in Sarajeva. Ljubljansko zbornico zastopa tajnik dr. Pretnar. Konferenco je danes vodil predsednik banja-luške zbornice Nikola Nikolajevič. Zastopnik sarajevske zbornice je obširno poročal o samoupravnih davčnih dokladah, ki zadevajo obrtnike. O tem se je razvila živahna razprava in je bilo ugotovljeno, da so fiskalna bremena postala za obrtnike že neznosna. Na konferenci so ugotovili, da je vlada pokazala sicer neko razumevanje za obrtniški stan in da je v finančnem zakonu za 1937./38. določila, da samoupravne davčne doklade za male obrtnike, ki jim je bil priznan pavšalni sistem za pridobnino, ne smejo znašati preko 60 odstotkov osnovnega državnega davka. Konferenca pa je izrazila željo, da bi bilo treba to olajšavo razširiti na vse ostale obrtnike. Banovinske doklade bi se morale docela ukiniti. Spričo tega nastali primanjkljaj v banovinskih proračunih naj bi se nadomestil s povečanjem deleža banovin od skupnega davka na poslovni promet, ki ga je država odvzela banovinam. Glede občinskih doklad je konferenca zahtevala, da bi se odstotek doklad za obrtnike po vzajemnem sporazumu znižal in da bi se po vseh večjih mestih po sarajevskem zgledu glede občinskih doklad uveljavilo načelo progresivnega obdavčenja. Kar se tiče davka na poslovni promet so na konferenci ugotovili, da znaša za obrtnike trikrat toliko kakor pridobnina. Skupni davek na poslovni promet naj bi se spričo tega vključil v kombinirani skupni davek, tako da obrtniki ne bi direktno plačevali tega davka, nego da bi ea plačevali pri nabavi surovin. Gospodarske vesti = Naglo naraščanje vlog pri Poštnj hranilnici. V teku maja so se hranilne vloge na knjttfee pri Poštni hranilnici povečale za 15.7 na 1101.0 milijona Din. medtem ko znaša skupn; prirastek od začetka leta 119 milijonov. Lanj so hranilne vloge od začetka leta do konca, maja narasle le za 46 milijonov in je letos prirastek dva in pol krat večjj. — Čekovne vloge so v maj« nadalje narasle za 132 milijonov in so dosegle rekordno višino 1659 milijonov (lan? ob korucu maja 1093). Čekovni promet pa je znašal v maja 6754 milijonov (lani 5508). = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 11. t_ m. ponudbe za dobavo 100.000 komadov zidne opeke, strojni oddelek pa do 14. t. m. za dobavo pisanih cunj in papirnatih trakov za brzinomere. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 1. julija ponudbe za dobavo žičnikov. Komanda pomorskega ar-zenala v Tivtu sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo specijalne medi ln raznega telefonskega materijala. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 8. julija ponudbe za popravo akumulatorjev. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo železne ptoftevine in tenderskih zakovic. Dne 23. t. m, bo pri upravi policije v Zagrebu licitaolja za do Na ljubljanski borzj so se dane6 v privatnem kliTjngu avstrijski Šilingi ponovno podražili jn so se trgovali po 8.30, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu I« bil promet v avstrijskih Šilingih po 8.2380, v angleških funtih po 238 in v klirinških nakaznicah na lire po 215, medtem ko je bilo za grške bone povpraševanje po 34. Nemški klirinški čeki so prav tako nekoliko krepkejš? jn stanejo v Ljubljani 12.40, v Beogradu 12.45 rn v Zagrebu 12.4250 odnosno za konec julija 12.4050 in za konec avgusta 12.37. Na zagrebškem ^efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabejši tendenci notjrala 407 — 408.50 (v Beogradu ie bH promet po 409 — 409.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bflo prometa pač pa je bil zabeležen zaključek v delnicah Trboveljske po m Devize Ljubljana. Amsterdam 2400.66 — 2415.26, Berlin 1745.53 — 1759.40, Bruselj 735.19 — 740.26- Curih 996.45 — 1003.52, London 215.01 — 217.07, Newyoik 4332.26 — 4368.57, Pariz 194.20 — 195.64. Praga 152.04 — 153.14 Trst 228.81 — 231.90. Curih. Beograd 10, Pariz 19.4975, London 21.6125, Newyork 437.875, Bruselj 73.80-Milan 23.0375, Amsterdam 240.75, Berlin 175.25, Dunaj 81.10, Stockhotm 111.50, Oslo 108.6750, Kobenhavn 96.55, Praga 15.26, Varšava 82.90, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote; Vojna Skoda 407 — 408.50 4*/o agrarne 52 — 52.50. 6«/« begluške 76,t5 den.. 6% dalm, agrarne 74.50 _ 75 7»/0 invest. 88 — 88.50, 7V» stabiliz. 85.75 _ 86.50, 7% Blair 86 — »7, 8*/» Blair "95 den: delnic©: Narodna banka 7150 den.. PAB 198 bi.. TVboveljska 850 — «54. Šečerana - Osijek 165 — 180, Osjječka ljevaonica 180 — 190. Dubrovačka 370 — 400, Ocean ia 350 den., Jadranska 375 — 426 Danica 50 b!.. Isjs 25 bi. Beograd. Vojna »oda 406.50 — 408 C409 — 409.50). 4% severne agrarne 52 den., 6% begluške 76.50 — 77 (76.75). 6% dalm. agrarne 74.50 — 74.75 (74.50), 7% stabiliz. 78.50 bi., 7% ijnveet. 88.25 _ 89. 7*/» Drž. hip. banka 100 den.. 7% Blair 86 den.. 8V« Blair 95.25 — 95.50 (95), Narodna banka 7150 — 7200 (7150). PAB 196 — 197 (196). Blagovna tržišča ŽITO "+' Chieago, 9. junija. Začetni tečaji: pšenica: za .julij 110.50, za sept. 11050, za dec. 112; koruza: za Julij 11850, sa okt. 105.25. za dec. 77.625. '+' Novosadsk., blagovna borza (9. t. m.) Tendenca mirna — PŠen|ca: ba&a, sremska fn slavonska 170 — 172; baška. potiska 175 — 177. Oves: baški. srerr»k|, slavon. 101 — 103. Ječmen; baški |n erem-ski 64 kg 1?0 _ 122.50. Rfc baška 144 -146. Koruza. baška in sremska 92 — 93,. A banatska 90 — 01, Moka* baška in banat- bavo 90 novih plaščev, 24. t. m. za dobavo 200 novih suknenih bluz, 25. t. m. za dobavo 200 novih letnih bluz in 26. t. m. za dobavo raznega sukna in klota za popravilo uniform. Dne 30. t. m. bo pri direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za napravo dveh delavskih hiš na državnem rudniku v Zenici. PitiB »Tole »te. mala Ewt Glej, kako so zdravi in beli po Chlorodontu. Vse modeme matere vedo. da ie treba mlečne zobe skrbno negovati če hočemo, da postanejo trajni zobje zdravi in močni Mah, dai svojemu otroku zobne paste Chlorodont, ki fe s svojim mikroskopsko finim čistilnim jedrom in prijetnim okusom posebno otrokom primarna za nego zob. Peneči aH ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Chlorodont ska >0£« in »Ogg« 265 — 365, »2« 285 — 245. »5« 215 - 225, »«« 185 — 195. »7« 155 — 166, »8« 11250 — 11750. Otrobi: baški. banatskj 88 — 94. BOMB Al + LiverposI, 8. junija. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za junij 6.85 (prejšnji dan 7.17), za okt. 650 (7.08), za dee. 6.75 (7.02). -f Nevjork, 8. junija. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za junij 12.14 (12.24), za dee. 12.16 (12.27). ŽIVINA '+' Na torkov iivin«k| sejem v Maribora 8. t. m. je bjlo prignanih 16 konj. 10 bikov, 100 volov, 426 krav in 35 telet, skupaj 587 glav. Povprečne cene za kg živ« teže so bile: debeli volj 4 — 5.40 Din, poldebeli voli 3.60 — 5, plemenski 3.25 — 4.50 Din, biki za klanje 3.30 — 4.80 Din. klavne krave debele 3 50 — 4.80 Din. plemenske krmve 3 — 4 Din krave za klobasarje 2 — 3 Din. molzne kra've 3.10 — 3.60 Din, breje krave 3 _ 3.50 Din, mlada žjvrna 4 — 5.60 Din, teleta 5 — 6.75 Din. Prodanih je bjlo 354 komadov. živahnost na velese)mti Na velesejem je tudi včeraj prišlo veliko število domačih in zunanjih poseitnikov. Dopoldne so si velesejem ogledali senatorji gg. Jovan Banjanin. Peter Zec in Grga An-gjelinovjč v spremstvu senatorja dr. Kramerja. Velik je bil tudi poset od strani šol. Samo v teku včerajšnjega dne je na velesejem prišlo 36 ljudskih in viijih šol v spremstvu učiteljev in profesorjev. Živahen je letos obisk iz ostalih banovin, razen dravske. Samo v prvih treh dneh. to je v soboto, nedeljo in ponedeljek, je prispelo iz naše države izven Slovenije 700 poletni kov. iz inozemstva pa preko 1000 (predvsem iz Italije in Avstrije). Kupčije se nadalje ugodno razvijajo. Mnogo interesentov je za izdelke naše mlade strojne industrije. Tako imamo na ve-le6ejmu mesorezne stroje za m osno industrijo in obrt, ki so v celot.; izdelani doma. Pozornost vzbuja tudj brusilni stroj za ža^ ge cjrkularke. ki je prav tako domači izdelek, in pa stroj za oblanje desk z* ladijska tla. ki se običajno priključi običajnemu skoibelniku. Ta stroj ima velike prednosti nasproti podobnim inozemskim proizvodom jn je najnovejši slovenski patent. stanovanja Poleg modne revije, ki tvori glavno privlačnost m obiskovalce velesejma, je Zveza gospodinj priredila v paviljonu K tudi okuemo aranžirano razstavo, ki nudi 2en-stvu nazornega vpogleda v najrazličnejše panoge gospodinjskega dela, predvsem pa prikazuje, kako bodi urejeno potrebam ča^ sa ustrezajoče stanovanje sodobnega človeka. Razstava je poučna m zanimiva zlasti še zavoljo tega, ker na nji ne vidi-imo pohištva mrtvo nagrmadenega po ko-jah, kakor se to po navadi dogaja na vele. sejmih in obrtniških razstavah, temveč je skušala aranžerka inž. arh. Graasellijeva z ostaOmi marljivimi sodelavkami vsakemu prostorčku vdihniti nekaj ž&vega življenja. Pot po raastavi te povode najprej v kuhinjo, urejeno z vsemi modernimi pridobitvami, ki odvzemajo gospodinji amerom več nevšečoega truda, kakršen je bil včasih zvezan s kuhinjskim obratom. Za skupno družinsko scfco so prirediteljioe izbrale kmečki interier, ki se prilega zlasti za dom. na deželi, a ustreza tudi razpoloženju meščanskega človeka, ki je obranil nekaj «pryj«la za teplo, primitivno domačnost. Prireditev gospodove in daaaske sobe nam na lep način kaže primer, kako si modemi arhitekt zamišlja notranjo ureditev doma. Stari tip skupne spalnice se je moral umakniti novemu, svobodnejšemu sistemu ločenih prortorov za moža, čigar soba mu je delavnica čez dam in spalnica za noč, in za ženo, ki ji je v posebni dam-ski sobi prav tako omogočeno, da se ved nemoteno posveti sama sebi. Ta nova razporeditev hišnih prostorov Ilrmaša tare® dvoma mnogo lepega in praktičnega hkratu. Na razstav* je poeebno tople pozorno-i sti deležna damska soba, ki predstavlja resnično posrečeno rešiterv vprašanja in ki izpričuje, da si lahko človek dandanes že za majhen denar omisli prav lepo opremo. Revijo vzornega stanovanja aaMjufiujo prisrčno urejena otroška soba. Razstavi so priključene As nekatere manjše raastavice, ki opozarjajo obiskovalko na pomemboe novosti is kuhinjskega Obrata, Meetna elektrarna in plinarna sta v dveh posebnih kctfah prikazali vse, kar lahko nudita ▼ goapodtajrtvu, vsak popoldan pa se predvaja tudi kuba na elektriko ln pUn. Gospodinje, ki se sani-majo za stvar, ao pri tej priliki povabljene tudi na poekušnjo in najbrž nobena, izmed njih ne odhaja iz paviljona, ne da M se bila ogrela za ugodnosti in cMjrote, ki jih sodobna tehnika prinaša v mottaaufd dom. Iz življenja na deieli Iz ftkof)e Mm šl— Po 30 ktn^m službovanju gre ▼ pokoj učiteljica Škofjeloške deške Me ga. Amalija Macakeva, vdova po višjem finančnem svetniku. Vsekdar narodno zaTedna, je nastopila ga. Macakova po študijah v Ljubljani. Gorici in Kopru prvo učiteljsko službo na naši narodno ogroženi postojanki — v Trstu in službovala na Petrazrednici CMD 14 let. rae do tedaj, ko al je izbrala zakonskega druga g. Janka |n podala ostavko. Toda ji trde življenjske preaknanje mao prizanašale in tako jo leta Po ""M^t soproga, ki ji je ostavil dve hčerki Mamo in Roženo, zopet dobimo krepko in neupogljivo na del«. Najpreje na SkoljeloSki dekliški šoti potem pa nad 11 let na deSki, kjer se je i vso vestnostjo dobre in vzorne «cfte- ljioe predala šolskemu delu. Z oeobito vnemo se je navduševala za glasbo, vodila je lepo vrsto let šolski pevski zbor. Priljubljeno vzgojiteljico, kj zapušča Škof jo Loko, bomo ohranili v res prijateljskem spomin«! ŠMARJE PRI JELŠAM. Okrajni odbor Jadranske straže je pod neumornim vodstvom svojega predsednika živino zdravnika g. Rihtarjča priredil lepo uspelo prireditev, prj kateri j« sodelovalo občinstvo, pevsk? zbor. mladinski pev»fci zbor. Na sporedu je bjlo tud? predavanje prof. Bizjaka o Slovanih |n morju. Uvodne besede je spregovoril predsednik, ki se je ▼ toplih besedah* zahvalil vsem onim,- ki ao sodeloval; pri uspeli prireditvi. Vse krajevne oblasti so šle .Kibom na roko in so omogočile s svojim sodelovanjem lep rzjd prireditve, ki je končala z zanimivim ribolovom. SLOVENJGRADEC Redni občni zbor r. z. z o. t »Koča pod Kopo« bo v torek 22. t. m. ob pol 20. v Sokolskem dom za Nobelovo nagrada. Knprin se je vrnil v Rusijo Sloviti ruski pisatelj Aleksander Knfcjrftl Jn njegova žena ki sta živela od prevrata dalje v Parizu, Bta ee vrnila v Moskva. Pisateljeva hči, znana filmska igralka Kira Kuprinova, je sporočila pariškim r»9kim emigrantskim listom, da sta nje oče in mati že dospela v Moskvo. Tudj sam«, se vrne čez nekoliko mesecev tja. Aleksander Knprin je šele pr«d kratkim storil potrebne korake za svoj povratek t domovino. V Parizu je vodil rusko knjigarno in javno knjižnico ter knjigoveznico*. Posli so pa šli slabo in pisatelj je trpel pri-lično pomanjkanje. Moda se ne izneveri sebi | daj je treha nehati. Najugodnejši dnevi čas za kopanje na prostem so ure po prvem zajtrku. Pred vsem se moramo čuvati kopanja po glavnih obedih ali tedaj, če smo se preveč najedli. Dosti škode je napravilo tudi že predolgo kopanje. Posebno otroci se v vročih poletnih dneh ne morejo ločiti od vode. Po pol ure in še dalj čepijo vodi in pridejo na zadnje z modrimi ustnicami in tresoč ee po vsem telesu ven. To je na vsak način škodljivo. Pirve kopeli ne smejo presegati pet minut. Tudi pozneje je priporočljivo, da ne ostaneš v vodi več nego 20 minut. Po kopanju si telo dobro otri z ne pre-mebko cunjo, obleci se hitro, gibaj se in nekaj tudi pojej. Prve pol ure po kopanju telesno in duševno počivaj. Pariški modeli ženskih klobukov za letošnje poletje Na svatbenem potovanju v Benetkah Na vožnji v Avstrijo se je Windsorski vojvoda ustavil tudi v Benetkah. Stopil Je s •vojo soprogo v motorni čoln, ki rrra ga je bUa dala na razpolago beneška mestna občina in se je peljal po Ganaiu grande do trga sv. Marka Drevesa prosijo usmiljenja Ne lomite jim vej in ne trgajte jim listov 1. Ne plezaj brez potrebe po na«. 2. Ne obešaj g*ugalnic ali telovadnega orodja na nas. 3. Ne reži črk v našo skorjo. 4. Pazj na naše šibke veje. čim manj poganjkov leži na tleh tem bolje moremo cve-teti in nositi sadove. 5. Ne poškoduj nas s sekiro, nožem, palico in kamnom — vsak uughtonovo je smatral slej kakor prej za svojo zaročenko — hišo, v kateri ni nibče stanoval, a so jo morali držati vedno v redu, kakor da bi se morala njena gospodarica vsak čas vseliti vanjo. Z vrta te hiše je Hedley pošiljal Brongh-tonovi stalno krasne šopke evetlio in košarice s sadjem. Bro"g"htonova se je med vojno omožila — z drugim, in je L 1922. umrla. V svoji oporoki se je Hedley zopet spomnil svoje stare ljubezni, kajti njenim sorodnikom, brat«, nečakom in nečakinjam je zapustil znatne vsote. stoma prikazovale kot najbolje oblečena žensko na svetu. Saj drugih skrb; v loa-donski najvišji dmžbi nimajo dosti. je se nam neprestano debelfjo. 8. Ne daj, da bi umirala od žeje, č© bo-češ imieti z nami veselje in korist. 9. Ne odlamljaj nam vej, to nam zadaja hude rane in nam jemije mnogo moči. 10. Ne trgaj nezrelih sadov z nas. Takšni sadovi zate niso užitni, nam pa po* škodJuješ tako veje. 11. Prepuščaj obiranje našega sadja fl-stjm, ki nas vse leto goje in hranijo in k| so to sadje z muko zaslužili. 12. Mi dihamo skozi liste, zato nam jih ne trgaj! »Druga gospodinja« Samo za londonskimi kuliSami so vedeU doslej, zakaj je zavzel lord Halifas, kj je veljal za velikega bodočega moža Anglije, v novem kabinetu samo nevažno mesto. Njegova žena je nemška prjcesa m je prijateljica nemškega državnika Rdbbentropa-Ob velikem sprejemu pri Ribbentropu med kronanskjmi svečanostmi, si princesa ni mogla kaj, da b,- ne fungirala kot »druga, gospodinja«. Chamiberlain 6i je to zabeležil molče, a je potem poskrbel za konsek^enoe. Iz vroče Španije Na madridskem bojišču delijo miličnikom kosilo Bodoči svetovni prvak v tenisu? Anglež Bonny Austin Je tako izvežban igrač tenisa, da ga njegovi rojaki proglašajo za najresnejiega kandidata za naslov svetovnega mojstra ▼ tej športni disciplini Kopajte domače blago S Vulkani sejejo kruto smrt Ognjeniška katastrofa v Južnem morju — človeške Svetovna razstava v Parizu Je sicer oficijelno odprta, vendar Se niso vsi paviljoni izgotovljeni ter Jih otvarjajo po vrsti, kakor Jih dovršujejo. Te dni je otvoril švedski jgv^ftSs^^gjšS Gustav (na levi) v navzočnosti francoskega ministra za trgovino Paula Bastida (poleg pzipca>, Poročali smo. da je vulkan Rabaul na Novj Gvineji začel nenadno delovati in je po dosedanjih cenitvah zahteval najmanj 500 človeških žrtev. Iz Sydneya poročajo dodatno, da gre pri ognjeniškj katastrofi na tem otok« po v8ej priliki za eno največjih naravnih katastrof te vrste, kar so jih imeli v zadnjih desetletjih v Južnem morju. Ozemlje, ki ga je zadela nesreča, spada po večini k ozemlju bivše nemške kolonialne posesti na severovzhod«. Tam je cela. veriga ognjenikjv, ki so jih smatrali r.a davno ugasle ali ki so delovali 1© slabotno. Vesti iz Rabaula pa vedo povedati, da je tu več ognjenikov, ki že desetletja njso kazal; nobenega znaka življenja, ta čas v najhujšem delovanju. Pilot nekega letala kf je preletel ozemlje katastrofe, je opazoval tel delujoča žrela. | Daleč naokrog je deželo zakrival gost oblak dima. Brezžična poročila, ki jih prejemajo v Sydney iz tega ozemlja, so polna težkih motenj. Te izvirajo bržkone od električnih sprožitev med delovanjem vulkanov. Angleška upravna oblast v Rabaulu pravi, da je računati z najmanj 800 mrtveci. Med temi ie posebno dosti žensk in otrok, kj se niso mogli dovolj hitro rešiti pred toki lave. Mnogo sto hiš je zgorelo, večji kraji še gorijo. Zelo velika je škoda v plantažah. Celi gozdovj kokosovih palm gorijo, mnogo kilometrov daleč so ti gozdovi in drugi naeadi eno samo ognjeno morje. Postani in ostani član Vodnikova dražba! Kupujte le domače izdelke! P E R I O N pralni prašek je kvalitetni Izdelell slovenske industrije. — Kupujte ga) A N E K D O TA Ko je Napoleon hotel izsiliti, da bi bS imenovan za dosmrtnega konzula, je daj general St. Hilaire ukaz, naj se njegova armada zbere. Ko se je to zgodilo, je imel na vojake sledeči nagovor: »Tovariši! Francoski narod razmišlja 0 tem, da bd imenoval generala Bonaparta za dosmrtnega konzula. Tudi vam, tovari-ši, gre beseda o tem! V izražanju svoje s&tdbe ima ljudstvo popolno svobodo ta jaz vas pri tem nočem ovirati. Eno vam pa moram zabičati že zdaj: Prvega, M bi se drznil glasovati proti, bom dal uistre. liti! Živela republika in svoboda!« VSAK~DAN ENA »Draga ženica, celo uro si stala pred vrati in klepetala g sosedo. Zakaj je nisi rajši povabila v stanovanje?« »Veš, rekla ml je, da nima niti fee«J»tka časa!«; (»Svendka Dagbladet^ Kulturni pregled Naša opera v Trstu Gostovanje celotne ljubljanske opere v Trstu in na Reki je dogodek, ki je iz dveh razlogov vreden komentarja: predvsem je to prva velika kulturna manifestacija zbli-ianja med Italijani in Jugosloveni, pomembna zlasti zaradi tega, ker se vrši na najbolj vročih tleh: v Trstu in na Reki. Z druge slrani je gostovanje ljubljanske opere sploh prvi inozemski nastop našega opernega ansambla. Čeprav je že načelno pravilno, da na tem mestu predstavlja jugoslov. gledališko kulturo slovenska opera, je vendar vabilo v Trat tudi lepo priznanje ljubljanski operj in njenemu vodstvu. Pravilno je nadalje, da gostujejo v Italiji z dvema operama, ki reprezentjrata slovansko glasbo: z Gotovčevim >Erom z onega sveta«, to učinkovito sintezo našega narodnega melosa ia nacionalno glasbenega ustvarjanja, ter_ s Smetanovo »Prodano nevesto«, biserom češke In sploh slovanske operne produkcije. V prvem gostovanju naše opere v Tretu in na Reki vidimo torej značilen in pomemben kulturni dogodek. Ce obstoji na obeh straneh resna in odgovorna volja za medsebojno zbliževanje in sodelovanje — in želeli bi, da bi ta volja obstojala nezavisno od trenutnih političnih razpoloženj, v interesu evropskega miru in civilizacije — tedaj je to gostovanje ugoden in srečen začetek. Kulturni krogi eo predvsem poklicani, da premagujejo duhovno manjvredni, iz brezplodne čustvene zagrenelosti ali iz duševne omejenosti izvirajoči šovinizem in da grade moetove od naroda k narodu. Prav sodobna kultura nam jasno kaže, v koliki meri so evropski narodi spojeni med 6eboj, koliko iste duhovne krvj neprestano oplaja njihovo miselnost in kroži od naroda do naroda. Prav zaradi tega ie kulhirno spoznavanje in sodelovanje najuspešnejša pot k mirnemu in sporazumnemu sožitju sosedov. Umljivo je, da je tako spoznavanje koristno in pravilno samo tedaj, če slon; na medsebojnem priznavanju na razumski obje-ktivizaciri vzajemnih odnosov, k; izključuje občutja superiornosti, večje kulturne starosti ali številčne premoči. Iz današnje kulturne skupnosti, iz okvira tiste evropske civilizacije, v kateri ima lilija^ nesporno pomembno mesto, ni mogoče več izločiti nobene, še tako majhne narodno-kul-turne edinice, če je s stvaritvami svojih umet nikov, pisateljev in znanstvenikov pokazala kulturno polnovrednost in narodno originalnost! Samo s tega vidika bi bilo mogoče najti dovolj dobrih in plodnih stičnih točk za p rog rani a teko podlago medsebojnega sodelovanja. Kdor se zaveda delikatnosti m psiholog ške zapletenosti odnosov med Jugoeloveni in Italijani, ki so bili vse do zadnjega časa podvrženi na strani močnejšega histeriji šovinističnih razpoloženi in političnega ob-lastništva, sj ne bo delal velikih iluzij. Proces zbliževanja med narodi, ki se vzajemno malo poznajo, ie počasen in poln ovinkov. Toda kulturni krogi obeh strani so dolžni, da se zavzemajo za smoter, ki je vreden dela in prizadevanja, četudi so veliki in končni uspehi tvegani. Z italijanske strani bi to pomenilo vrnitev k Mazziniju, ki je imel mnogo pravilnega in pravičnega razumevanja za južne Slovane in čigar spisi nudijo trdno idejno podlago italijansko jugo-slov. kulturnega sodelovanja. Poleg tega deluje v Italiji že lepo število slavistov, solidnih poznavalcev posameznih slovanskih narodov, kakor so na pr. A. Cron ja — pisec prve monografije o Otonu Zupančiču B. Calvi, — prevajalec jn komentator Iv. Cankarja, — U. Urbani, Ettore Lo Gatto, Lui-gi Salvini in dr. A. Missoni v Neapelju itd. Delo teh mož, ki so celo v najtežjih dneh gradilj kulturne mostove med Italijani in slovanstvom, mora najti dovolj posnemovalcev In nadalievalce tudi v znanstvenem naraščaju Italije. Z naše strani pa ne smemo pozabiti, da je italijanstvo skozi vekove sodelovalo v našem kulturnem življenju in razvoju ter nam dalo poleg negativnega tudi mnogo pozitivnega. Ce imamo pred očmi^ današnje možnosti sodelovanja, el jih zamišljamo tako, kakor sploh sleherno kulturno vplivanje pri zdravem narodu: ne kot posnemanje, kot kulturno epigonstvo. marveč kot sredstvo no+ranjega oplojevan ja, kot pot, po kateri odkrivamo skozi tuje vplive samega sebe in svojo lastno rast. Italija kot dežela močno razvite in slavne likovne umetnosti in muzike. Italija s svojimi gledališči, univerzami in drugimi kulturnimi napravami nam lahko kot soseda — mislimo: dobra, praviKna in iskrena soseda — nudi marsikakšno kulturno vzpodbudo. Konkretno mislimo, da bi nam večje poznavanje italijanskega jezika in italijanske Juilture moglo samo koristiti, kajti karkoli že stoje stvari, vedno je potrebno jn koristno, da svojega soseda spoznavamo kar močj temeljito in iz prve roke, ne pa šele preko drugih narodov. Zato ie, menim, napačno, da ljubljanska univerza nima stolice za italijanski jezik in literaturo. Nj prav. če bi gledali na te reči z vidika slovenskega manjvrednostnega kompleksa, ki 6e vedno česa boji: v kulturi nas nič boli ne ogra-ža nego neznanje in zaostalost. Nemara se bo to stališče zdelo spričo tolikih bolestnih in nerešenih vprašanj, mor da celo nerešljivih, usodno važnih vprašanj nepravilno. Toda treba je, da taka vprašanja razglabljamo sine ira et studio, zgolj razumsko in realistično. S tega vidika pa moramo zlasti v kulturnem pogledu storiti vse, kar je mogoče, da zgradimo trden most do soseda in da ta veliki vpljvnj narod spoznavamo in proučujemo. Nikar ne zapira imo oči nred deistvi in pojavi, ki lahko obstajajo tudi brez nas in proti nam. Pri tem moramo ohraniti trdno vero_ vase, v našo pravico, v našo kulturo, v naš narodni karakter; ta vera pa seveda ne izključuje nobenega, Četudi morda negotovega dejanja, ki vodi k boljšemu 6ožitju 6 sosedi in k realnemu utrjevanju miru po poti sodelovanja in sporazuma. B. Borko. Zapiski Pisava ženskih priimkov. V najnovejši številki ^Ženskega sveta« čitamo tole navodilo za pravilno pisavo ženskih priimkov: >Po posvetovanju s strokovnjakom smo se odločile, da bomo odslej pisale ženske priimke po naslednjih pravilih: v nominatjvu, ako je dodano krstno ime, brez priveska -o v a (Marija Kovač), ako ni dodano krstno ime in v vseh drugih sklonih pa v pridevniški obliki: Kovačeva, Marijj Kovačevi. Prosimo, da bi se vse žene v govoru in pisavi držale tega enotnega pravopisa«. ! Uspehi Ada Dariana v Nemčiji. Naš | ■ugledni rojak Ado Darian je bil po^ uspeli e p zonj v Lipskem angažiran na državnem gledališču v Stuttgartu, kjer bo v poletnih mesecih absolviral 50 predstav. Darian je pred dnevi nastopil v ^Grofu Luxenbur-škem«. Ob tej priliki je zapisal kritik >Stutt-parter Tagblatta«: >V naslovni vlogi se nam je prvič predstavil Ado Barian iz berlinskega Ljudskega gledališča. Je to pristen operetni tenor s spretno, prikupno igro in — kar je pri Leharju glavno — s kultivi-ranim glasom metalnotoplega timbra«. Tudi >Wurtemberger Zeitung« sodi, da je Da-r an >dobra odrska pojava, ki razpolaga z blagozvoenim, dobro izšolanim tenorjem, ki z lahkoto ustreza vsem zahtevam«. Podobno sodi tudi kritik dr. Willy Frohlich v »Cau-slatter Zeitung«. S koncem avgusta^ bo g. Darian zopet nastopil sezonski angažman v Lipskem, ki ga bo po božiču prekinil z dvomesečnem gostovanjem v Berlinu. O zgodovinskem razvoju slovenske ženske knjige. ^Ženski svet« prinaša v junijskem zvezku besedilo predavanja, ki ga je imela pod tem naslovom na razstav; slovenske ženske knjige ga. Z. Pirnatova. Predavanje nas pregledno seznanja s kvanitativno in tudi kvalitativno udeležbo žene v naši literatur; in dokazuje, tudi s primerjalnimi tabelami, stalni porast ženskega udejstvova-nja na tem področju. — Poleg te razprave objavlja junijsk; j Žensk i 6vets nadaljevanje romana Ljube Prennerjeve »Mejniki«, prozo Drage Hudalesove in Ive Breščakove, pesmi Ruže Lucije Petelinove in Anice Sal-mičeve ter v Obzorniku številne vestj in poročila. Prilogi »Naš dom« >n Modna priloga« prinašata obilo gospodinjskega gradiva. Vekoslav Cizel, Putovanje u zadružno gvedsku. (Beograd 1937, 48 str). Kot prvi zvezek Popularne biblioteke Saveza nabav-ljačkih zadruga državnih službenika v Beogradu je izšel potopis iz peresa slovenske-sa zadružnega uradnika Vekoslava Cizla. Pisec pripoveduje o svojih doživljajih in opazovanjih v deželi, ki ie pri nas malo znana, ki bi pa zaradi svoje visoke kulture zaslužila naše zanimanje in temeljitejše proučevanje. Prav posebno opisuje pi3ec Slokholm in njegove znamenitosti, skuša na str 25. do 28. karakterizirat; Švede in Šve-dinje, v ostalem pa poroča o tamošnjih zadružnih napravah. V zadnjih dveh poglavjih pripoveduje o Kopenhagnu in Hamburga. Spis V. Cizla, ki je tudi ilustriran, bo s pridom prečital slehern prijatelj zadružne misli. Proslava Desc-ariesa v Parizu. Ob tristo-iletnici Descartesovega spisa »Discoure de la Methode« bo v -adnjih dneh julija zboroval v Parizu mednarodni filozofski kongres, čigar razprave bodo stale v znamenju Karteziieve filozofske dedščine. S tem v zvezi se bo že 10. julija odprla » pariški Narodni knjižnici širokopotezno zasnovana razstava, k; bo prikazala nesmrtnega filozofa kot človeka ter obenem njegovo dobo in okolje. Iz francoske literature. Znani desničarski ideolog Charles Maurras je izdal knjigo »Bewan* l'Allemagne eternellec. V nji so zbrani razni njegovi članki o Nemčiji; nekateri so bili 6pisani se pred svetovno vojno in na i mlademu rodu dokažejo upravičenost pisčeve teze, da se Nemčija ni!1 spremenila. V predgovoru pravj pisec, da i .nOHNER? najpopolnejše hopmonlke sveta 'GENERALNO ZASTOPSTVO je nemški narod slei ko prej globoko prepričan o 6voji superiornosti in voljan, da zasužnji V6e druge narode, ki bj mu podlegli. Nemške univerze in pruska dinastija so izoblikovale v zadnjih 150 letih iz Nemcev narod, kj dandanes stoji glede duhovne kulture nižje nego za Goethejevih časov. Maurras vidi v tem novo nevarnost moderno oboroženega barbarstva, toda Pierre Dominique v svojem poročilu o Maurrasovi knjigi dobro vprašuje, ali tudi vsa ostala Evropa ne leže v novo barbar stvo? — Fraocois Mauriac je izdal v kratkem presledku dve knjiei svojega, dnevnika (Journal), ki vsebuje razna razglabljanja, doživljaje, mjsli in opazke ter nudi obenem globlji vpogled v pisateljevo notranje življenje. — Zbornik o problemih seksualnosti (»Probleme« de la Sexualitč) ie izsei v zbirki »Presences« e prispevki akademika JacQuesa de Lacretelle, Andrea Berga, P. H. Simona, dr. R: Biota in dr. — Vnukinja Ernesta Renana Henriette Psichan je objavila po raznih intimnih zapiskih prirejeno, knjigo iRenan d'apr^s lui-meme«. — V zbirkj »Les Grandes Etudes Politi-a"ues et Soeiales« ;e izšel obsežen zvezek političnih spisov Charlesa Maurrasa z naslovom »Mes idees politiques«. — Prijatelj južnih Slovanov Phileas Lebesgue je izdal v »B;bliotheque de TAristokratie« knjigo, ki vsebuje enodeianko »SeUl« in dramatično legendo >Le jardinier des rose««. — Mauri-ce PateolOghe je spisal-živi jen jepjsno študijo o ruskem ca&u Aleksandru I. Josef Chmelar, DJe natjnualen Mlnder-heiten in Mitteleuropa. V-knjižici na 132 straneh, ki ii je priložena tudi kolonrana zemljepisna podoba srednjeevropskega man jšinskega stanja. obravnava pifiec stvarno in objektivno statistično, kulturno in politično stanje narodnostnih manjšin na češko-slovaškem in -Poliekem, v Rumuniji, Jugoslaviji, Madžarski, Avstriji, Italiji, Nemčiji in v baltskih državah. Svoj pregled sklepa s posebnim poglavjem, kj zgoščeno jn precizno poudarja moralni in politični pomen manjšinskih problemov za konsolidacijo razmer v srednji Evropi. Pisec opozarja zlasti na položaj onih manjšin, ki so izkr žene smotrni raznarodovahri politiki v avtoritarnih državah in primerja njihov položaj s stanjem manjšinskih vprašanj v demokratičnih državah. Ta primerjava že sama dovolj nazorno kaže, v čem je jedro celotnega manjšinskega problema v srednji Evropi. Nobena revizija obstoječih mej ne more zadovoljivo rešiti vprašanj, ki so predvsem problem političnega duha in me-tod; potrebna je tedaj moralna revizija, to pa lahko 6prejme in izvede samo demokratična politika. Knjižica, k; navaja med literaturo tudi dr. L. Cermelja 6pi6 »Lile and Death Struggle of a National Mlno-rity«, bo dobro rabila vsem manjšinskim delavcem kot priročnik^ širšemu čitateljske-mu krogu pa kot vir Objektivnih informacij o enem najkočljiveiših problemov srednje • E.trope. Knjižico je' fisdala založba »Orbis« Vr Pragi.v . V , - - S P O R T Dve lahkoatletski prireditvi V Trbovljah miting po dolžnosti, v Ljubljani pa dvoboj juniorjev Preteklo nedeljo je SK Amater v Trbovljah priredil na svojem igrišiču uspelo lah-koatletsko prireditev po dolžnosti, ki se je je razen številne ekipe prireditelja udeležilo precej atletov SK Jugoslavije iz Celja, SK Litije, ASK Primorja in Concordije iz Zagreba. Naprave tamkaj še niso najboljše in tudi velika vročina je precej škodovala ne samo tekmovalcem, temveč odgnala tudi gledalce, ki jih je bilo zelo malo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Tek 100 m sen.: 1. Skušek (Pr.) 11.8, 2. Šuster (Amater) 11.9, 3. Lukač (A.) 11.8- 2. Tek 100 m jun. C.: 1. Jančar (Litija) 13.0, 2. Žavbi 13.4, 3. Vanclli (oba (A.)- Skok dalj. z zal. sen.: 1. Miloš (Pr.) 5.89, 2. Vari (A.) 5.64, 3. Dobnik (Jugoslavija) 5.55, Skok v dali. z zal. jun. C.: 1. Bojan (Pr.) 5.60, 2. Zagorc (A.) 4.72, Krogla sen.: 1. Vari 9.58, 2. Bec (oba A.) 8 63- 3. Dobnik (J.) 7.80; jun. C. (5 kg): Bojan (Pr.) 11.49- 2. Rožaj 9.98, 3. Žavbi (oba A.) 9.96, Tek 400 m sen.: 1. Žorga 56.6, 2. Skušek (oba Pr.) 57.2. Proga je bila krajša okoli 25 m; tek 300 m jun. C.: 1. Vanelld 45.8, 2. Rožaj (oba A.) 47.6. Tek 1500: 1. Srakar Franc (Concordija). 2. Srakar Ivan (Pr.) - 10 m, 3. Bec (A.), Met diska sen.: 1. Miloš fPr.) 34.40, 2. Dobnik (J.) 28.30, skok v višino sen.: 1. Vari (A) 1.60, 2. Miloš (Pr.) (enak rezultat; jun. C.: 1. Bojan (Pr.) 1.70 m! Ocfličen rezultat zelo talentiranega juniorja Primorja, ki je tebolj pomemben, ker je bil dosežen na primitivni skakalnici, in s prvim skokom. Tek 5 km (izven konkurence): 1. Knez (A.) 18:22, 2. Jančar (L.) 18:22.1 (za prša). 3. Bec 18:29.8. Ta tek po Trbovljah na zelo težavni progi po Trbovljah je dokazal da je med našo mladino na deželi mnogo talentov, zlasti za dolge proge. Ljubljanska prireditev V nedeljo Se ie vršil lahkoatletski dvoboj juniorjev Ilirije in Planine, ki je pokazal, da se število in kakovost lahkoatletskega naraščaja prj nas razveseljivo dviga. Nekateri mladi atleti, ki jih ima predvsem Iliri" ja že precej, bodo v kratkem enakovredno nasledili starejše. Poleg dvoboja so se mitinga udeležili še juniorji tudi izvenljub-ljanskih klubov. Ilirija in Planina sta dosegli po 54 točk, prvih mest pa Ilirijani 7» Planina pa 4. Posamezni uspehi so naslednji Tek 100 m (finale): 1. Cičar (II) 11.8, 2. Drenik (Pl) 11.9, 3. Verglez (Gor) 12, 4. Marko (Jug. Celje) 12.2. Točke: Ilirija 5, Planina 4. Met krogle: (5 kg) 1. Klinar (Gor) 1703, 2. Absec (P) 1177, 3. Vider (P) 1175, 4. Dular (II) 1151. Točke: I. 6, P. 12. Skok v daljino: 1. Klinar (G) 587, 2. Reber (U.) 585, 3. Drenik (P) 570. Točke 1. 11, P. 16. 1500 m: Kotnik (II) 4:19 4/5, 2. Viktor (P) 4:19 4/®. 3. Lozar (P) 4:38. Točke II. 16, P. 20. Višina: 1. Vido (II) 170!, 2. Reber (II) 150, 3. Milanovič (II) 145 4. Falehar in Lebinger (P) 145. Točke II. 25, P. 20. Odličen je uspeh mladega talenta Vida, ki skače preko 6voje višine. l>isk: (1.5 kg) 1. Absec (P) 3394, 2. King (P) 3358, 3. Dular (II) 3233. Dvoboj: T. 26, P. 28. 20Q nu 4. Klinar (G) 23.8, 2. Cičar (II) 24.4, 3. Drenik (P) 25.3. Dvoboj: II. 32, Pl. 31. Troskok: 1. V*dp (II) 12371 2. Lozar (Pl) 1206, 3. Reber (11) 1177. Dvoboj: II. 38, Pl. 34, Štafeta 4x100 m: 1. Ilirija (Cičar, Gašperšič, Sudac, Reber) 48.6, 2. Gorenjec (Jesenice) 49.3, 3. Planina I. 50.0. Dvoboj: Ilirija 48, Planina 42: Kopje: (600 gr.) 1. Klinar (Gor) 4625, 2. King (P) 3885, 3. Dular (U) 3765. Dvoboj: II. 51, P. 48. Kladivo: <5 kg) 1. Filipič (Mth) 2991, 2. Kos (Jug. C) 2788, 3. Marko (I. C) 2777. -Končno stanje dvoboja; IHrjja 54, Planina 54 točk. Svetovni teniški mojstri v LJubljani Igrajo na mednarodnem turnirju Ilirije 3H. mednarodni teniški turnir za prvenstvo Ljubljane, ki se bo pričel že v petek popoldne na igriščih Ilirije bo zaradi prijavljenih. svetovno znanih igralcev postal izreden dogodek v našem teniškem športu. Le odločilni dvoboj med Jugoslavijo in Češkoslovaško v Pragi glede mednarodnega prvenstvenega značaja prednjači ljubljanskemu turnirju. Toda Ilirija je Ljub-ljančanom pripravila izreden užitek, da bodo mogli obenem, ko se bo odločila usoda naših tenisačev v Pragi, videti na lastne oči finale svetovne kakovosti, kajti, rezultati ljubljanskega turnirja bodo zaradi udeležbe Szigetija, Mitiča, Somogije-ve, Kovačeve in najbrže italijanskih igralcev ter drugih, odjeknili v mednarodnih teniških krogih. Dosedanje prijave: madžarski prvak (Oto Szigeti) zmagovalec Cramma, Palade, Punčeca, Palmierija in dr.*);* A. E. Dallos tretji najboljši maidžar-ski tekmovalec in član moštva za Davfcov pokal; Klairise v. Somogyi, bivša rumun-ska in sedanja madžarska prvakinja) zmagovalka nad Kovatčevo v finalu romunskega prvenstva v Bukarešti); Drago Mitič - ,člam jugoslovanskega moštva za Davnsov pokal; naša državna prvakinja Hela Kovačeva; razen teh še znani jugoslovenski igralci: Friedrich, Majer, Kuku-ljevič Toimica, Alice Flori anova im dr. Pričakujejo Se Se prijave dveh italijanskih za»fc6pnjB«>v' in petega najboljšega Jugoslovana Radovanonriča iz Beograda. Prodaja vstopnic se bo pričela že v naprej v četrtek pri blagajni kopališča Tliri je in na teniških prostorih pod Cekinoviia gradom. Nogometni brzi turnir v Celju Za krajevno protituberkulozno ligo v Celju mesto v protituberkuloznem tednu- bodo vsi celjski sportai klubi odigrali v prid je-tičnim bolnikom nogometni brzi turnir in sicer v nedeljo 13. junija ob 16. na Glazijl. Spored: ob 16. Celje - Jugoslavija, ob 16.30 X*let!k - OTtmp, tfS T7. premaganca, ob 17.30 šmagovalca. Med odmorom, bodo nastopili lahkoatlet!: juniorji in »ediorji nai 100 m, balkanska štafeta (80X 400 X 300* 100). Vstopnina za stojišča 5 Din, za šport* nike, dijake in vojske p o2 Din proti izkaznici. t Na to zanjmivo prireditev že dansp opozarjamo vse ljubitelje športa in vso celjsko javnoist. J ' * ! V neka j vrstah Trboveljski Amater je imel preteklo nedeljo izredni obonf zbor glede na splošno mrtvilo, kf je zadnje čase zavladalo v klubu. Po kratki razpravi je bil izvoljen nov odbor z novimi močmi- ki bodo. kakor upamo, bolj vztrajno delali za procvit tega velikega delavskega kluba. V odboru so naslednji gg.: Blago Blanc (predsednik), Herman Kolar (tajnik), Franc NagliČ (blagajnik), Vinico Jordan (načelnik nogometne sekcije)- Mirko Bizjak (načelnik lahkoatlet-ske sekcije) ter odborniki: Rovšnik, Vo-zelj. Krblikar, Jelen. Leber, Zupančič. Go-renc, Razborsek, Stepišnik. Kovač Pavel. Horvat, Miklavčič in Kovač Ivan. Novi odbor SK Amaterja se obrača na vso športno in ostalo javnost, da bi ga smotrno podprla v nadaljnjem delu za povzdigo delavskega športa v naših revirjih. Glede gostovanja milanske Ambrosiane sta se spet sporekla oba vodilna beograjska kluba- tako da je slednjič ostalo pri tem, da bo obakrat (danes in v nedeljo) igrala samo proti Jugoslaviji. BSK si je v stalni konkurenčni borbi z rdečimi najel svojega nasprotnika, in sicer prav dobro rumunsko moštvo KAO iz Oradea Mare. V nedeljo so pri nas še na sporedu revan-žne kvalifikacijske tekme 12 kandidatov za vstop v nacionalno ligo. Železničarjeva bodoča nasprotnika, varaždinska Slavija in Borac iz Banjaluke- igrata v Varaždinu z velikim plusom za Slavijo, ki ima že tri gole na dobrem. Sodnika so si to pot vzeli iz Osijeka. Znani trener Bukovy pri zagrebškem Gradjanskem, ki je baš zdaj pred najtežjimi nalogami in mora v nedeljo na prvo srečanje v srednjeevropskem pokalu, se hoče baje vrniti v Budimpešto. Listi pišejo, da ga je pozval njegov bivši klub. ni pa izključeno, da so za kulisami kakšne finančne skomine. Razpis izbirnega lahkoatletskega mitinga zveze slov. L a. klubov Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov v Ljubljani priredi v soboto dne 12. in nedeljo dne 13. junija na igrišču ASK Primorja izbirni miting za sestavo reprezentance zveze, ki nastopi na troboju Beograd —Zagreb—Ljubljana v Ljubljani od 2. do 4. julija. Prireditev bo na igrišču ASK Primorja. Tyrševa cesta, s pričetkom v soboto ob 18., v nedeljo ob 10. uri. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, članov JLAS iz teritorija zveze. Prijave brez prijavnine je nasloviti na zvezo slovenskih lahkoatletskih klubov. Tavčarjeva ul. l-III. najpozneje do 12. t. m. ob 12. odri. vodstvu zveze pred tekmovanjem. Nagrad ni. Tekmovanje bo na te-kališču, dolgem .420 m, ki je pokrito z uga- JO] Kakor UMETNIK na svoji klaviaturi Išče pravi ton za svoje glasbeno delo, tafco morete tudi VI madam, lz barvnih, vzorcev rdeoU za lice od Bourjois Izbrati prt »Vojem dobavitelju ' ono nljaoso rdečilft za Uce, ki se najbolj poda vaši lepoti. Nikar se ne zanesite samo na približno lzbero. Zahvaljujoč barvnim vzorcem od Bourjols vam je omogočeno, da takoj prt nakupu Izberete ono rde-6Uo, ki Je najbolj primerno Vašemu obrazu. Fard pasteli od Bourjols so ročni Izdelki, sterilizirani v pari ln ostanejo na kvastl stalno mehki ln puhasti do končne uporabe ter nikdar ne po6tanejo trdi. BOURJOIS skd in ima 4 nedvignjene zavoje. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLASa. Spored in vrstni red disciplin je naslednji: Sobota, 12. junija ob 18.: 1. tek 200 m, 2. met diska, 3. tek 800 m. 4. skok v višino i zaletom. Nedelja, 13. junija ob 10.: L tek 30 km. 2. skok ob palici, 3. tek 400 m zapreke, 4. met diska hel. stil, 5. tek 5000 m. SK. LJubljana. Danes ob 17.30 strogo obvezen trening ligine skupine. Skupina je razvidna z objave na oknu LNP. Pred treningom sestanek. SK. Slavija. Danes ob 20. sestanek v6eb nogometašev. Važno radi nedeljske tekmec Ob 20.30 važna odborova seja. Vsi! SK Mars: Jutri v četrtek ob 20. sestaaek na običajnem mestu: Dnevni red: Poročno o polletnem delu kluba. Vabljeni vsi člani in prijatelji kluba. Polnoštevilno m točno. ti Naš neizmerno ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Alojzij Jagodic davč. kontrolor nam je danes po kratkem in mučnem trpljenju v 59. letu starosti umrl. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek 11. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto 12. t. m. Ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. Celje, Sabac, Kamnik, dne 9. junija 1937. Globoko žalujoča soprog^: IVANA; MIRKO, sin; ROMANA, hčerka; vnuki in vnukinje — ter ostalo sorodstvo. Nenadno nas je zapustila naša predobra mama, stara mama, tašča itd. gospa VENGUST JERA ZASEBNICA. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 11. t. m. ob 17. uri, iz hiše žalosti v Celju, Kersnikova ulica 9, na okoliško pokopališče v Celju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto 12. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. CELJE-ZENICA, dne 9. junija 1937. 2alujoča hči FRAN J A; rodbini GABERC in inž. KOTNIK — ter ostalo sorodstvo. Umrl nam je naS dobri mož, oče, stari oče ln tast, gospod ; * Mihael Ocepek prejemnik mest. trošar. urada v pokoja < r Pogreb dragega pokojnika;bo v petek,.dne .L m, ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na , pokopališče k Sv. Križu. , , LJUBLJANA, dne 9. junija 1937. 2ALUJOČI OSTALI. . * > r « • . • 3. POLTZER: 49 oKaminski napttšč Prigode PeMcije Bobnov* gf WMnatane je storil, tei®ar mu Je velela, ter spoznal moža, M je ciaadevno neodločno stal peri vratih. Bil je »pastor«, ki je hotel takrat poročiti Patricijo z Meller jam! Tisti mah je menda toefi on spoznati dvojico, zakaj nenadoma se je obrnil in izginil. »Za njim moram, Patricija!« je zaMical Whin-stane. »Prosim, čakajte me tu! Ako se do policijske ure ne vtrnem, vam jutri pošffijem glas.« Umor v »OH Man Cluba«! Stisk njene roke je datfl ge zunaj, ko je stal na cesti. Pastorja je zagledal nekaj sto korakov od sebe. Malopridnež je očividno mislil, da ga Whin-stone ni spozraad; korakal je brezskrbno in se ni niti enfcrat ozrl. Oez pol ure je menda prišel tja, kamor je bil namenjen: v hišo na Uppesr Harley Street, kjer je bil Whingtone odkril skrivnostno podstrešno čumnaito. Reverend Antooius Sagaithee je segel v žep, izvlekel Mjuč in odklenil vrata. To je storil brez skrivanja, mimo kakor nI iiifffin, ki si večernega izprahoda. Nadzornik Whinatoa>e, ki je iz natege kotna; dveh Sto korakov opazoval njegovo početje, se ni malo čudil tej brezSkrboosti. Ko je še ugibal, kako U mogel priti na izginulim v hišo, se je za dvema ofcnoma v prvem nadstropja posvetila Juč. Whinstone se je spomnil, da je najemnica prvega nadstropja nekakšna verska združba; nemara je bfi prav čudni duhovni oče poglavar te ločine, Nadzornik je torej opustil misel, da bi s s&o vdrl v hišo, saj nt bilo dvoma, da bo svojega človeka tudi jutri še lahko dobil. Nekoliko pred policijsko uro se je vrnil r »Princes«, kjer sta ga dekleti z ve&Mm pričakovanjem sprejeli. Violet je komaj čakala, da M kaj zvedela o svoji skrivnostni Francozinj, in je' bila zdaj od dzornikovega Skopega ka odmerjenega poročila zelo razočarana. Dasi ga Patricija ni hobeia naravnost vprašati po uapebu, je Whinstooe vendar omenil, da se mu je posrečilo izslediti pastorjevo Skrivališče. Potem je spremil najprej Violeto in nato še Patricijo domov. Bila je spet dokaj malobesedna, in Whmstone je čutil, da ji še vedno dolguje pojasnilo. Ona je bil«, eoakih misli in je čakala, da izpregovori. Ko je še Ugibal, kako bi jI mogel obzirno hi brci kršitve uradne skrivnosti povedati, kaj ga sili, da se brak proti nji, je taksi dospel do cilja. In tako sta se ndlrmn vznejevoljena razšla, ★ PO tem, ko je moral iz mnogih razlogov apustfti stanovanje r ISUngbonu, se je bil Meller naselil v drugem severnem delu mesta — v Kentishtownu. Glavni vzrok preselitve je bdi ta, da ae mu Branco izza svojega ponesrečenega obiska na ^anovanju nadzornika Whmstona ni več prikazal pred oči. Mefter je svoje ljudi dovolj poznal, da je Brancu prisojal izdajstvo, če bi imel od takega dejanja le količkaj koristi, ge huje je bilo z Albertom. Ta Albert Nodon ae mu je zdel že davno sumljiv — njegov som je meril v čisto določen pravec — in upal je, da se Nodona na zanesljiv način iznebL * Saj je vedel, da ima ta še mnogo neporavnanih računov s kazenskimi oblastvi. Na žalost je bal mož nekako zadoihal, kaj se obeta, ter izginil iz hiše na Liberijski cesti, še preden je prišla policija, ki jo je bil Meller skrivaj poklical Meller je moral sprejeti Nodona v svoje novo stanovanje. Nadaljni vzrok skrbi je bilo nepričakovano izginjenje reverenda Sagaitheeja. MeLller je bil vesel, da pastor ni pozabil njegovega novega skrivališča. In ker mu skrbi niso dale miru, se je spominja! tucfi svoge ločene žene. Upal je, da se je vrtndia v Pariz. Ko se zadeva s Patricijo uredi, bo Julaetto že od-ikodoval. Prav za prav ga je bilo prejšnje žene nemalo strah... Zdaj je stopil Aibbert Nodon v soba Se vedno je zbujal vtis gosposkega sluge, čeprav že davno ni Izvrševal tega poklica. Mefetr ga je Ul po fagatov- tjeni odvedbi Patricije v Stmatfard, pri kateri jp bil izgubil svoja pajdaša, odkril v nekem restoranu. Površno ga je poznal že iz pre^njifa časov, fa ker je potreboval pamagača za svoje malčrte, se je aan vzel za Nodona, ki se mm. za Hfra alt dajanje naetova i Dia. NajmanjŠ 17 Din. Vajenca za torbarsko obrt, mem. Naslov v vseh valnicah Jutra. 14210-44 sprej-poslo- Pohištvo Seeeoa 1 iXu. tavefc * D*n. n šifro ati (lajanje aaaiova J Dto. NajmanjSi metek a Dto. Spalnice s psiho 1800 Din, kuhinje 73) Din, otomane kauči oiadrace ter vsa tapetniška dela in popravila se »prejemajo po najnižjih cenah pri France Sajovic. Lj., Stari trg 6. 14031-12 Ueseda 1 Dto. la-vek 8 Dto, sa Šifro aH dajanje aaaiova 5 Dto. Najmanjdt zoeaek 1? Dto. Razni stroji a) <1 kombiniran mi Barski stroj s tračno žago, vrtalnim in freznim strojem ter cirku'arko, spojen z elektromotorjem, v najboljšem stanju. b) 1 tračna žaga 600 wm premera, skoro nova. c) ll stiskalnica z vijakom 100 mm premega, velikost plošče 100 X 66 cm, močne konstrukcije, s poiža-stim pogonom. d) 1 ekehanstor za vieoM pritisk, primeren za odvajanje žaginih sllfnili odpadkov, direktoo spojen s elektromotorjem — skoro nov. Na ogled pri Brc ar & Ca, Ljubljana, Kolodvorska 35. Motor Ziindapp 300 ccm, v dobrem stanja, radi bolezni ugodno naprodaj. Poizve se Ljubljana, Moste, Ciglerjova uL 4. — Jos. Heulfel. Ogled od 5. ure naprej. 314005-10 Motor F. N. 39) ccm prodaim v brezhibnem stanju. Korošec, dt. Vid 69 nad Ljubljano.. 14184-10 Kolesa Kolesa moška in damska, raznih nemških znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina. Tyrševa 36. 14176-ia Beseda 1 Dto. tevek 8 Dia, a Šifro aH dajanje aaaiova 8 Dto. Najmanjši 17 Dto. Pes foksterier ee je zatekel. Dobi se Vogelna ulica 5. A Jakše. M3OO-07 M 9 Vsakovrstno zlato kupo j« pa aaivSJSi eaat CERNE - juvelir LJubljana. Voltom altea 1 GSEBSL l Beaada 1 Dto, tevek 8 Dto. trn iifre ali tejanja 8 Dto. Najmsnjil a Dto. Za knjižice Mesto« hranilnice ln Km*teke posojilnice, — različno pohištvo. Dopise na ogL odd. Jutra pod »Znano podjetje«. 13174-16 Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne pa-pirje t a o v t i m oafkulantneje po najviSji ceni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnov* al. 14. Telef00 35-10 »-16 Beseda 1 Dto. tev* 8 Dto. ca Šifra aH dajanja aaalma S Dto. NajnaajH naaek a Dto. Avto DKW Cabriolet 4 sedežni, proda Derganc K., Kamnik. 14047-M Kupite najboljši ZOndapp motocikei. Vat modeli razstavljeni na velesejmu v lastnem paviljona. 0. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva uL 11. 14013-10 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova trt. 40, Vam tevriK prodajo ali nakup hranilnih knjižic vseb lenamtb aavodov najboljše to najveatoejše. Samo pišite na naš naslov In mi Vam pošljemo goto vioo po pošti naprej. Za odgovor priloži« Dia 8__ znamk. _181-1« Hranilne knjižice kupite aH prodaste potom moje oblast-' veno dovoljene pisarne najboljše RUDOLF ZORE, Ljubljana. Gledališka 12, Telefon 38-10. 14160-16 V tekstilno a£ večjo trgovsko podjetje vstopim v družbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Miro »Rentabilno«. 14166-36 Posojila dobe Artevai to «aiDoapia>v-td uatažbeoet t Ljubljani v gotovini to blagovnlh bonto. — »HERMES«. Informacij« Tavčarjeva 2» 87-06 POLIR za visoke stavbe, samo prvovrstna moč z večletno prakso, dobi takoj službo pri gradbenem podjetju arch. L LED L, Ljubljana. Novost za dame! Trajno andulacljo izvršujemo na najnorcjiem in najlažjem aparatu, kar Jih je do danes naredila moderna tehnika I Za vsake lase nspeh garantiran! Prepričajte se ln presenečeni boste I Frizerski salon RAKAR, Prešernova oL 9 dvori-šde nasproti slaščičarne »Košak«. 188-30 deawU 1 Dto. tevek 8 Ha •a tifrs ali te)aa> I Dto. NajsanjH fl Dto Milostljiva! Vaš krene« piaM 6re» poletje sajekrbneja konzerv«« obenem isvriK potrebna popra rila n polovično eeoo, katero plačate Sele jew_jJ 06 prevzemu tvrdka ROT. kruarstvo Mestna trg 5- 18047 Mnogo ceneje ln boljše si nabavite] vse vrste oblek in perila pri Preskerju, Sv. Petra e. 14. Celuloidne ščite za vrata naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva tri. 1 Obrt S«aete 1 Dto. tevek 8 Dto sa Ilira il tejaaja aaatova 0 Dto. ITajaaajB mm* 0 Dto Gumbi • plise entat, ater. predtisk. mooo grame, hitro tovriS Matek 1 Mike«. Ljubljana, pote« hotela Štrukelj. 86-» Lokali Beseda 1 Dto. tevek 8 Dto m Kfra aH tejaaja aaatova Dto. Najmanjši aneaek ti Dto V Kranju center mesta, prevzamem v že vpeljanem lokalu ie kakršenkoli dobro idoč predmet v prodajo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Centrom mesta«. 14196-19 Beseda 1 Dto, tevek 8 Dto, aa šifra tejanja aaaiova 8 Dia. thjmaajM za »a to S Dto. Večje Število parcel kompleksov posestev. gozdov. trgovska* ia stanovanjskih hiš t« nI ima naprodaj gradben, strokovni izobražen posredovalec Konaver Ludvik Oetta 29. oktobra 6. Telefon J7-88. Pooblaščeni gradita)) in sodni canitelj aa nasvete, brezplačno as razpolago. i ee-an Hiša ▼ Ljubljani na Mestnem trg« in trgovina s manufakturo, naprodaj. Naslov v vaeh poslovalnicah Jutra. _14188-39 Stavbena parcela lepa, vogalna, sa S- dofl-nad stropno Uio v Cankarjevi slici v Mariboru, oddaljena po 6 minut od mastnega centra, kolodvora in parka, v izmeti eea. 960 kv. m naprodaj sa ceno Din 96.000. Vprašati pri Opekarni Lajteršporg, Ko-šaki pri Mariboru. Telefon 20-18. 10638-30 VSI ONI, KI ŠE NIMATE NAUVNEGA PERESA! Dve leti so se mučile angleške tovarne, da izumejo pero, ld bi bilo končno enako dobro kot pravo zlato pero, toda mnogo ceneje. Končno jim je to uspelo. I mi D'ORO nalivna peresa so opremljena s peresi, ki točno imitirajo prava zlata. Konica peresa je izdelana kot pri zlatem peresu iz pravega IRIDIUMA, kar jamči za gladko pisanje in trajno vrednost. Držalo je izdelano iz praktično nezlomljivega materijala, in če se s silo ne razbije, popravimo še tri leta vsako pokvaro po garanciji, ki je priložena vsakemu nalivnemu peresu. GARANCIJA ZA IRI D'ORO nalivno pero velja 3 leta! Peresa lahko izberete kot prava zlata: EF za tanko pisavo, F srednje mehko, M mehko s topo konico (pri naročilu je treba zaželjeno navesti). So tri vrste IRI D'ORO nalivnih peres: št. 1, tanjše, manjše dijaško držalo . din 35.— St 2, debelejše, večje držalo.....din 40.— št. 3, luksuzno držalo s prozornim delom, da se vidi vsebina črnila, v krasnih marmornatih barvah . «.„>., din 50.— Gornjim cenam je treba za vsako pošiljko (brez ozira na količino naročenih nalivnih peres) dodati za poštnino in povzetje din 8.50. Nalivna peresa se pošiljajo po povzetju. Naročila je poslati na ogL odd. Jutra, Ljubljana pod šifro: IRI D'ORO in št.: P-4887. Vrzite proč staro zamazano leseno držalo, postanite modern človek in naročite 6e danes to odlično nalivno pero! Cene veljajo, dokler traja zaloga! Požurite se, da ne zamudite! Iščemo serijozne zastopnike (tudi za prodajo zlatih nalivnih peres na obroke). Linolej prodaja in polaga po reklamnih cenah SEVER, Marijin trg 2 STRASNO BOLNE NOGE Olajšanje v 1 minuti Pomočite svoje izmučene nog« v toplo kopel, vitalizirano • prgiščem Ssltrat Rodella. Ta učinkovita sol osvobodi milijone malih kisikovlb mehurčkov, ki prodro v bolno kožno tkivo, omehčajo trdo koio, zmanjšajo otekline ln odpravljajo bolečin«. Kurja očesa postanejo ie po eni kopali tako mehka, da jih kmalu lahko s prstom odstranita. Nabavite si Se danes Saltrst Roden v najbližji lekarni aH parfumerlji. To j« edina pot, po kateri se boste sa vedno rešili bolečin v nogah. Uspeh )e zajamčen. Priložnostni nakup Hiša s trgovino na prometni cesti se proda ali pa da v najem zaradi družinskih razmer. Ponudbe pod »Velika okolica« na ogl. odd. Jutra. 13947-20 Veliko novo vilo 5 udobnimi stanovanji ln zelo velikim vrtom, prodam brez posredovalcev. Za informacije pisati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Donosna in krasna«. 14169-90 Posestvo naprodaj blizu baoovinske ceste, hiša in vsa gospodarska poslopja v dobrem stanju. Lep good, travniki in njive vee obee-fane, prodam zelo po ceni. Božič Joeip, Stope 85, p. Sevnica. M213-30 Besede 1 Dto. težek 8 Dto. pa šifra aH tejanja aaaiova " Dto. KajmajB soesak er Dia Stanovanje a sob in prit?klin, oddam 1. julij. Cesta v Rožno dotino št. a md-21 >vosob. stanovanje s kuhinjo, oddam 0. julija. Florjanska M. 14100-21 Stanovanje obstoječ« iz sobe in male kui.inje, oddam za d. julij poceni. Celovška Si. 14301-21 Stanovanja 8 Dia. sa tifra aH tejanja I Dto. NajaMajH bmm* rr Dto Čedno stanovanje sob, kuhinje la pritiklin Iščem sa 1. juHj v bliftnd glavnega kolodvora. Cenj. ponudbe na *gi. oda Jutra pod >je Novak — vtt v t^bOsaL