Glasilo delavcev v vzgoji, , izobraževanju in znanosti Slovenije, 5. marca 1990 -št. 4-letnik XU //// / / / / . s 1 1 n n n Med dragim preberite • KAJ JE DOSEGEL SINDIKAT, r,tr. 2 • AVTONOMIJA V ŠOLSTVU, str. 3 • OB NASTAJANJU GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA, str. 3 • Z ZAKONOM O ŠPORTU DO BOLJŠE KULTURE IN KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, str. 4 • BOMO DOSEGLI VRH?, str. 5 • KAKO POSODOBITI ZAČETNO OPISMENJEVANJE, str. 8 • PEDENJPEDOV SVET JE IZ ENEGA KOSA, str. 9 MANCA KOŠIR n n n n n n n n n n m n n in J I JOCA ŽNIDARŠIČA že dolgo I chinam0 ^0t so°blikovalca našega 'ovnega spomina o nas samih in svetu’ * i * * * v katerem bivamo. Prepoznavno avtorsko noto odkrivamo v ti- i m vsebinskih poudarkih fotografi-I r?nefša sporočila, ki se kažejo s preni-j kavim interpretiranjem bistvenega Znotraj kadriranega izseka, kakor da bi sledil besedam fotografa in zgodovinarja Gerensheima, ki je dejal, da je ena od nalog fotoreporterja odkrivati neznane vidike znanih tem. Posebej je treba poudariti, da Žnidaršič ne izrablja atraktivnosti v oblikovanju nagovora svojih fotografij. Njegova fotografija je slikovni dokument trdne vsebinske zgradbe, v sporočilo, ki nam ga prenaša, sta polno vtkani nngažiranost in kritična občutljivost la obravnavano temo. Tako nas Žni- J darsičeva fotografija živo včlenjuje : v posneto dejanje, njegovo raziskova-■ nIe ujetega trenutka je pravzaprav sprožanje vizualnega dilaoga, ki na-redi gledalca soodgovornega za moralne implikacije sporočila. Ta emo-oionalna neposrednost in klic k humanizmu v opisovanju teh trenutkov N se zmeraj možnost za lastno opre-elitev. Ta čustvena razdalja je ustvarjena z izrazitimi likovnimi sred-\StVl’ kajti Žnidaršič se v svojih fotografijah zavestno izogiba kadriranja, | 1 bi poudarjalo nenadnost zapisa, [njegove slike so vselej kompozicijsko s adne, s pretanjeno oblikovno rabo estvice sivih tonov, in kadar je za to setnnsko opravičilo, dostikrat tudi v dramatičnem razponu črno-belega. , dorečenosti se spomnimo be-e Susan Sontagove, da »zamrzova-nje časa - drzna, ostra ustavitev sle-erne^ fotografije proizvaja nove in 0 sežnejše lepotne kanone« in da so “resnice, ki jih moremo prikazati v izločenem trenutku, kakor koli so Pač pomembne in odločilne, v tesni Zvezi s potrebami razumevanja«. (Stane Bernik, uvodno besedilo v monografijo Joca Žnidaršiča, 1982) Vse je povezano Tolikokrat se je že nad mano podrlo neizmerno nebo in se vedno znova vzdignilo kakor onemoglo vreme. Z neštetimi podobami in kaznimi sem se že potolažil. • • • Pesnik Kocbek nas uči človeške zgodovine, ki jo čas poveže v eno. Videl je odprto sinje nebo, Že skoraj nebesa, in videl je temo, ki je prekrila luč. Nešteto podob je gledal, premnogo glasov je slišal. Ko pa je obstal, negiben in tih, blažen od varne tišine, je zaslutil varljivost videnega in slišanega, ter se potopil v upanje drugačnega sporočila... Podobe tega trenutka so tako vsiljive, da ne moremo zapreti oči. Glasovi zdajšnjega časa tako močni, da si ne moremo zamašiti ušes. Kot da ni mogoče prisluhniti tišini, ampak je treba strmo gledati v nebo in razbirati sporočila tega vsakdanjika. Kaj je v zraku? VOLITVE. Koga naj volim, me vsak dan vpraša kak znanec. Zmeden sem. Kar naprej berem časopise, ves dan poslušam radio, z.večer obvezno sedim pred televizorjem. Sploh ne vem več, komu naj verjamem, nadaljuje. Utrujen sem. Toliko enakih besed, toliko obljub... Pa je sploh lahko kaj boljše? Bodo ti ,novi‘, ki zdaj toliko obljubljajo, kaj spremenili? Mogoče bom ostal kar doma in sploh ne bom šel na volišče, pribije. Za koga boš pa ti dala svoj glas? Nisem v nobeni stranki, odgovarjam. Tudi jaz sem utrujena od velikih besed. Tako podobno govorijo, isto obljubljajo... Zato ne bom volila določene stranke, ne bom volila določenega programa, temveč bom volila določenega človeka. Takega, ki mu zaupam, ki mu verjamem. Za katerega vem,_ da se zavzema za stvar in ne le zase. Ki mu ne gre toliko za politično oblast, temveč za kulturno dejanje (kot rad reče Pučnik) in prestrukturiranje slovenske zavesti. In volila bom tistega, ki bo govoril o majhnih korakih: te se da narediti, pre- skočiti oceana navadnemu človeku ni mogoče. In bom dala glas konkretnim projektom. Takim, za katere se zavzemajo zeleni in ki jih obetajo nosilci liste neodvisnih. Zeleni pravijo: ne gre nam za oblast,' gre nam za preživetje. Tudi jaz bi rada, da bi planet Zemlja preživel in da bi preživela človeška vrsta. »Namesto da bi hodili skupaj v kino, hodiva na onkološki inštitut. Namesto da bi se pogovarjali o ljubezni, govoriva o smrti,« je rekla deklica ene od najbolj umazanih dolin moje dežele. Otroci imajo raka, starce zaduši kašelj umazanega zraka... Kako ošabni smo ljudje! Ubili smo boga in se vscdli na njegov prestol. Vse smo si dovolili. Prestopali meje, si podrejali naravo in bližnjega. Zdaj strmimo nad svojim pogoriščem in pozivamo k streznitvi. Koliko nas lahko streznita politični pluralizem in tržno gospodarstvo? Čeprav na slovenskem nebu pišejo prav ta sporočila, čeprav so volitve v imenu povedanega, zaslišim šepet Kocbekove poezije in zdvomim... Pariz/Paris, 1975 ŽENSKE. Tudi o nas se v moji deželi ta čas veliko razpravlja. Določili so, da mora biti 40 odstotkov žensk na volilnih seznamih, zdaj pa nas z lučjo iščejo in ne spravijo skupaj niti desetkrat manj ženskih imen. Pa jih bo treba nekaj več, zato smo ženske trenutno blago, po katerem je veliko povpraševanje. Smo tudi hrbet, na katerem se dogajajo volitve. Politike je pred usodnim trenutkom glasovanja zgrabila panika: slovenski narod umira. Zato je treba rehabilitirati družino in vrniti žensko k domačemu ognjišču. Najprej so nas obsodili, ker delamo splave in preredko rojevamo. Zdaj so nam ponekod že odmerili (ne da bi nas sploh kaj vprašali!) ,evropski delovni čas‘, ki bo prisilil mnoge ženske, da bodo pustile službo. Moški, zaposleni v raznih propadajočih sisih, so si našli novo zaposlitev, ženske iz taistih sisov prepričujejo, da je njihovo mesto doma, v družini. Družino so nam zdaj postavili (moški, sic!) politiki na oltar in pred njo naj se vse prikloni. Po vojni so taisto družino ,ukinjati1, v imenu elektrifikacije, industrializacije, komunizma. Zdaj jo spet postavljajo na noge - politiki - v imenu krepitve čiste slovenske rase! Kje sem že prebrala podobne besede in podobne programe.., Heil!... Ženska nosi posledice slabih socialnih programov, posledice gospodarske krize in posledice velikih političnih , rešitev1. Ta trenutek je slovenska ženska največ vredna kot mati in kot objekt ženskega spola. Zato ni čudno, da oživlja želja po prazniku materinskega dne pa tudi ne, da današnji uvodnik piše ženska, ko smo ravno pred 8. marcem, njenim praznikom. Ženska - plamenica proletarske revolucije in industrializacije. Ženska - rodilni ’ stroj in steber slovenskega naroda. Kje je kdo med njimi, ki kar naprej načrtujejo v imenu nečesa, ki bi mislil na žensko - človeka? Na njeno osebnost in zasebnost? Ki bi jo vprašal, kaj o načrtovanem misli sama in kaj si želi ona, v imenu katere se pišejo ,napredne1 prebivalstvene politike in uravnava novi delovni čas? Kocbek mi šepeta: tolikokrat se je že podrlo neizmerno nebo in se vedno znova vzdignilo... LJUBEZEN. Sonce se vzdigne v novem upanju v začetku pomladi. Včasih so prižgali kresove in plapolali so ognji, oznanjujoč začetek novega naravnega obdobja. Pozdravljalo se je sonce, slavila se je luč. Pomlad je nov začetek. Pomladi je potrebna pozornost in zbranost za izbiro semena, ki ga bomo posejali. Saj bomo jeseni želi to, kar smo zdaj 'položili v zemljo! Odberi najboljše seme in loči ga od plev, učijo modri ljudje za ta pomladni čas. V zraku je hrepenenje, je upanje, da bo vzklilo... Katerim semenom pripisujemo bistveni pomen za naše vsakdanje življenje? Po katerih smislih se sprašujemo te dni, ko pričakujemo pomlad in zbiramo moči za nov začetek? »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, sem brneč bron in zveneče cimbale. In ko bi imel vso vero,, da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne bi imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, in ko bi žrt\’oval svoje telo, da bi zgorel, ne bi pa imel ljubezni, mi nič ne koristi,« piše Pavel Korinčanom. A za nas ta čas kot da je ljubezen le za zasebno rabo in osebno uporabo. Lahko jo šepetamo te ženske praznične dni ljubi na uho, lahko z njo ovijemo dete in jo priznamo svojemu najpomembnejšemu drugemu moškega spola... Na kateri drugi ravni je še upravičena raba te besede in je mogoča ljubezen? Vse je povezano, mi spet zašepeta Kocbek. Ljubezen je kozmična energija, zato ni omejena ne časovno ne prostorsko. Je za vedno, za vse in za povsod, je tudi za to, kar vznemirja slovenski vsakdanjik: volitve, žensko vprašanje, za politiko? »Ne sramovati se tega, da smo zmožni ljubezni, prijateljstva, solidarnosti, sočutja in strpnosti, ampak, nasprotno, osvoboditi te temeljne dimenzije človeškosti iz zasebnosti in sprejeti jih kot edina prava izhodišča za uveljavitev smiselne človeške skupnosti. ... Vrniti človeka k samemu sebi in k svoji odgovornosti za svet; novo razumevanje človekovih pravic in njihovo stalno razglašanje,« je zapisal Vdclav Havel, še včeraj zapornik iste države, ki ji predseduje danes. Zapisal 1984, leta, ko naj bi mu podelili častni doktorat h. c. Udeležbe mu oblasti niso omogočile... Zdaj je sam postal oblast in v svoj politični diskurz še naprej izpisuje iste besede, kot jih je pisal takrat, ko so ga zaradi njih zapirali: odpuščanje, sprava, sočutje, ljubezen. Pri nas pa si noben politik ne upa reči besede ljubezen še kje drugje kot v zasebnem svetu. Da se mu ne bi smejali? POLITIKA. Naš vsakdanjik je preplavila politika. Še pralnega stroja ne kupimo kar tako, saj se je nakup sprevrgel v politično vprašanje. Učiteljevanje je tudi postalo politična zadeva. Reforma univerze je sila podobna politični akciji itn. Je potemtakem politika ta, ki vse povezuje v eno? Pogledam z neba našega vsakdanjika in zaslišim Kocbekov glas: Ravnine so se zvišale, / gorovja pa se znižala, / preden sem spoznal, / da je vseeno, kako leti / zemlja in kako se na vijugah / naslonim na njene stene, / hitrost je domače blazna / in minljivost brezbrižna / do žalostne pijanosti. / Strah in pogum se starata / na različne načine. / Preroki pa prihajajo / iz iste puščave. Sti aktualno Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti se osamosvaja Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti v SR Sloveniji je imel minuli četrtek zgodovinsko sejo v zbornični dvorani ljubljanske univerze. Sprejel je programske usmeritve svojega sindikata za obdobje do 1944, nov statut in stališča o odnosih tega sindikata do Zveze sindikatov Slovenije. Za predsednika sindikata je skupščina ponovno izvolila prof. Marjana Gojkoviča s Ptuja. Zgodovinskost skupščine je v odločitvah, zapisanih v omejenih treh dokumentih: z njimi je sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti sklenil, da se osamosvoji in da bo ostal v Zvezi sindikatov Slovenije samo, če bodo izpolnjeni postavljeni pogoji. Sprejeta stališča do Zveze sindikatov Slovenije so taka: 1. Skupščina Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti meni, da ne potrebujemo oznak svobodni, neodvisni in drugih fraz, temveč morajo sindikati dejavnosti in njihova zveza uveljavljati svobodo in neodvisnost v odnosih. 2. Zveza sindikatov je lahko samo zveza, ki jo ustanavljajo samostojni sindikati dejavnosti za opravljanje skupno dogovorjenih nalog. Statut zveze je lahko samo skupni dogovor sindikatov dejavnosti o skupnih zadevah, in ne dokument, ki vsiljuje sindikatom neki program in predpisuje organizacijo. 3. Sindikati dejavnosti ne morejo biti »nosilec izvajanja skupno dogovorjene politike v zvezi sindikatov,« temveč je zveza sindikatov izvajalka skupno dogovorjene politike sindikatov. 'Sindikati dejavnosti si sami predpisujejo svoj program in organizacijo s svojim statutom. 4. Teritorialne oblike organiziranosti zveze sindikatov so lahko samo oblika delovanja sindikatov. Vsi organi zveze sindikatov so lahko sestavljeni samo iz izvoljenih predstavnikov sindi-V atov dejavnosti. Skupščina Sindikata delavcev - >zgoji, izobraževanju in znano- sti zavrača kongres ZSS kot preživeto obliko sprejemanja odločitev. Sindikati dejavnosti naj se dogovarjajo o skupni politiki na sindikalnih konferencah. 5. Način volitev in prejemanja odločitev urejajo sindikati s svojimi statuti in pravili, in ne s statutom ZSS. 6. Članarina se nakazuje sindikatu dejavnosti, ta pa po medsebojno dogovorjenih pravilih financira svoje delovanje in delovanje zveze na vseh ravneh. 7. Skupščina Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti zahteva, da Zveza sindikatov zmanjša število sindikalnih funkcionarjev in krepitev sindikatov dejavnosti s strokovnjaki. Zahteva tudi kadrovsko prenovo v Zvezi sindikatov na vseh ravneh. 8. Na ravni ZSJ naj se uveljavijo samo oblike medrepubliške koordinacije in se bistveno zmanjša poklicna zasedba Sveta ZSJ. Količina denarja za delovanje Zveze sindikatov Jugoslavije se mora bistveno zmanjšati. 9. Skupščina pooblašča republiški odbor in delegate za kongrese, da v svojem delovanju uveljavljajo sklepe skupščine. Ce dogovor ne bo mogoč, Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti ne more biti član ZSS. Seznam predlaganih kandidatov za Žagarjeve nagrade in priznanja 1990 Za nagrade: 1. Jože Ažman (Glasbena šola v Radovljici) 2. dr. Franc Bratkovič (Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani) 3. dr. Stanko Buser (Geološki zavod Ljubljana) 4. dr. Janko Čar (Pedagoška fakulteta v Mariboru) 5. Marija Gabrijelčič (Vzgojna posvetovalnica v Novem mestu) 6. Tilka Jan (WO Tončke Mokorel v Tržiču) 7. Zoran Jelenc (Pedagoški inštitut v Ljubljani) 8. Nada Kanduč (VVO Mladi rod v Dravogradu) 9. Franjo Karažinec (OŠ bratov Polančičev v Mariboru) 10. Velena Kozjek (Srednja pedagoška šola v Ljubljani) 11. Niko Kralj (FAGG, VTOZD Arhitektura v Ljubljani) 12. dr. Franc Ločniškar (BF, VTOZD za živinorejo v Ljubljani) 13. dr. Bariča Marentič Požarnik (Filozofska fakulteta v Ljubljani) 14. Marjeta Morovič (OŠ Dušana Bordona v Kopru) 15. Tatjana Pretnar Detiček (Zavod SRS za šolstvo) 16. Meta Puklavec (SŠC Dušana Kvedra v Ptuju) 17. Janez Ravnik (OŠ dr. Josipa Plemlja na Bledu) 18. Ernest Sajovic (Srednja kemijska šola v Ljubljani) 19. Marija Šemrl (Zavod SRS za šolstvo) 20. Tone Turičnik (SŠ Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu) 21. Terezija Uran (Pedagoška akademija v Ljubljani) 22. Irena Velkavrh (OŠ Brezovica pri Ljubljani) 23. Zofija Verčnik (VVZ v Slovenj Gradcu) Za prizpanja: 1. Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani 2. Glasbena matica v Trstu 3. Slovenski šolski muzej v Ljubljani 4. Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani 5. Stomatološka sgkcija Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. OB NAPOVEDI SPLOŠNE STAVKE Začetek leta 1990 so ponovno zaznamovali številni protesti prosvetnih delavcev, ki so ne glede na prenos upravljanja in financiranja šolstva na izvršilne organe oblasti nezadovoljni ugotovili, da se razmere na šolah ne spreminjajo, oni sami pa ob vseh mogočih zagotovilih, da bo izvršilna oblast poskrbela za zboljšanje njihovega gmotnega položaja, žive in delajo v čedalje slabših razmerah. Njihovo delo je podcenjeno. Zlasti srednje in visoko šolstvo sta znova prejela umetelno sestavljena obvestila o povečanju dohodka za toliko in toliko indeksnih točk. Preprost izračun, ki so ga opravila drugo plačana računovodstva, pa je pokazal, da to na koncu pomeni manj za plačo, manj za materialne in druge stroške, skratka, v celoti manj od že tako ali tako nizko postavljenega plačila in nadomestila materialnih sredstev, ki še omogočajo normalno delo. Upravičene zahteve ob stavkah na Srednji pedagoški šoli in Vtozd Biologija v Ljubljani so spodbudile vodstvo Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti v republiki, da je izračunalo minimalno ceno dela večine zaposlenih v osnovnih, srednjih in visokih šolah v Sloveniji in upravljalcem šolstva postavilo svoje zahteve. Te so zadevale predvsem negospodaren in preživeti sistem upravljanja in financiranja šolstva v republiki, ki enači šolo s profitno gospodarsko organizacijo in jo odvrača od njenega temeljnega poslanstva. Sindikat je zahteval in ponovno zahteva, da se sistem upravljanja in financiranja šolstva spremeni tako, da bo uprav-Ijalec vedel, kaj in koga financira, da bo stvarno določil plačo učiteljstva in zaposlenih na šolah, materialne in druge stroške pa poravnaval v realnih zneskih, tako kot v resnici nastajajo. Sindikat ne želi ničesar drugega kot to, da se v šolstvo končno vpelje red, kjer bo veljalo pravilo, da je treba učiteljstvo za dobro delo dobro plačati, za enako delo pa približno enako. Odpraviti je treba sistem manipuliranja z dohodkom, prikazovanja mrtvih duš, nepoštenosti pri prelivanju dohodka, hlastanje po dobičku in druge pojave tako imenovanega samoupravnega fundamentalizma, predvsem pa .samoupravne anarhije1. Sindikat je - ker druge izbire pač ni imel - tudi v številkah izrazil, koliko naj bi zaslužil učitelj kot predstavnik tistih zaposlenih v šolstvu, ki so v večini, tisti učitelj, ki ustrezno usposobljen samostojno stopi v razred ter prevzame vse breme vzgojnega in izobraževalnega procesa z otroki in odraščajočo mladino. Svojo zahtevo je utemeljil v primerjavi z gospodarstvom in v primerjavi s tistim najnižjim osebnim dohodkom, ki ga pač mora po enotnih zahtevah Zveze sindikata Slovenije zaslužiti tisti, ki je v zahtevanem obsegu in kakovosti opravil neko najmanj zahtevno delo. In kaj je dosegel sindikat z grožnjo, da bo organiziral splošno stavko? Ob številnih pogajanjih s predstavniki izvršilnih organov oblasti, (RKVITK ima kar precej visoko usposobljenih in dobro plačanih uradnikov) se je sindikatu posrečilo dobiti zagotovila, da se bo sistem financiranja šolstva spremenil takrat, ko bo vpeljana sistemizacija delovnih mest ter pripravljena kolektivna pogodba o plačah tistih, ki so v šolstvu res zaposleni. Kot skrajni sprejem-. Ijivi rok je RKVITK postavil 1. maj 1990 - za dogajanja po maju 1990 zdajšnji RKVITK ne more dati roke v ogenj. Vmes so namreč volitve - te pa bodo po vsej verjetnosti spremenile razmerja politične moči v Skupščini SRS, in tako močno vplivale na zasedbo izvršilnih organov oblasti. Sindikatu ob takšnih stvarnih razmerjih ne preostane drugega kot to, da ta rok sprejme in z zdajšnjimi pristojnimi organi pripravi predloge pogodbe o plačah. V zagovor oblasti je treba dodati, da je v resnici zelo težko v nekaj mesecih v temeljih spremeniti sistem upravljanja in financiranja šolstva, ki so ga samoupravni veljaki najmanj petnajst let usmerjali povsem nasprotno. Kratkoročno je izvršilna oblast obljubila - njen predsednik pa zagotovil s podpisom - da bo v osnovnem šolstvu spravila učitelja s strokovnim izpitom brez drugih dodatkov (od 1. 1. 1990 s poračunom) v vseh slovenskih občinah na 5000 dinarjev - to je zdaj v primerjavi s povprečno izplačanimi osebnimi dohodki v gospodarstvu SRS dogovorjeno razmerje. Več težav je v srednjem šolstvu - vendar tudi tukaj Izvršni svet - zastopajo ga člani RKVITK, obljublja, da bo učitelj plačan v povprečju - vendar le učitelj, ki uči 20 ur na teden in je potrebno usposobljen - s 5700 din na mesec (dodatki posebej). Kako bodo uspeli ta element sistemizacije, ki je v srednjem šolstvu ni, uskladiti z amorfno kategorijo cene storitve za izvedbo nadvse nepreglednih in razvejenih vzgojno-izobraževal-nih programov, je drugo vprašanje. Sindikat bo vztrajal, da .dejanski' učitelj (ne namišljeni) ne sme dobiti manjše plače - ne glede na to. ali bo RKVITK posebej reševal tako imenovane .kritične šole1, ali bo to počel s ceno storitve v vseh šolah ali kako drugače. Podobno naj bi zadevo rešili v visokem šolstvu, kjer se vrednoti resnično zahtevano zasedbo visokošolskega osebja po vzgojno-izobraževal-nih programih ter zanj zahteva ustrezno plačilo (glej zahteve). Izrazje oblastnih organov kaže, da se s takšnim pristajanjem na zahteve sindikata v resnici šele uresničuje zdajšnji sistem usklajevanja osebnih dohodkov z gospodarstvom SRS. Ironija je, daje potrebna grožnja s stavko, da bi dosegli nekaj, kar je sicer v družbi dogovorjeno, oblastni organi pa ne spoštujejo dogovorov, ki bi jih morali uresničevati. Dogovorjeni sistem us- Pobude šolskim oblastem Letos ustanovljeni Svet za program vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (predseduje mu Niko Žibret) je na svoji prvi seji (8. februarja) dal tri pobude: izdelala naj bi se sistemizacija delovnih mest ali programska sistemizacija za področja osnovnega, srednjega in visokega šolstva in se uveljavljala od jeseni; ustanovili naj bi sklad za šolstvo kot sestavni del republiškega proračuna; naredili naj bi trden informacijski sistem za celotno področje vzgoje in izobraževanja ter za ustrezni del raziskovalne dejavnosti. Na drugi seji (28. februarja) pa je ta Svet obravnaval predlog za izdajo Zakona o državni upravi in spodbudil, naj se sočasno z državno upravo obravnava tudi problematika javnih služb. Nadalje predlaga, naj področji šolstva in športa ne bosta v skupnem ministrstvu, ampak ločeno vsak zase. Predlal je, naj se trem šolskim odborom pri Izvršnem svetu da nekaj pooblastil za odločanje o nekaterih sprotnih zadevah. Nevarne se mu zdijo zamisli, da bi Zavod SRS za šolstvo zgubil samostojnost in formalno postal le del strokovne službe prihodnjega ministrstva ali sekretariata za šolstvo. Predlaga, naj se to ne zgodi. J. S. Izšel je razpis za vpis v srednje in visoko šolstvo Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je objavil Razpis za šolsko leto 1990/91. Po en brezplačen izvod je dobil vsak učenec 8. razreda osnovnih šol in vsak učenec 4. letnika srednjih šol. Po nekaj izvodov je dobila tudi še vsaka osnovna, srednja, višja in visoka šola, fakulteta, akademija, nadalje vse delavske univerze, podjetja in drugi. Objavljena je celotna ponudba za vpis Redne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in v vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili letos 23. aprila in 14. maja Vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam za prvo objavo pošljejo razpise najkasneje do 13. aprila, za drugo objavo pa do 4. maja t. 1. Ob tem navedite, kdaj naj bo razpis objavljen! Naknadne razpise bomo objavili 28. maja in 25. junija t.!. Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih boste poslali ali pa sporočili po telefonu na št. 061/315-585. Časopisni svet: Vladimir Tkalec, predsednik, Milica Antič-Gaber, Justi Kavšek, Zdenko Kodelja, Janez Sušnik, Slava Šarc, Manja Velikonja, Iztok Vilič, Jože Žlahtič. Direktor: Stanko Šimenc Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni preda! 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Akontacija naročnine za ieto 1990 znaša 70 din za posameznike in 140 din za organizacije. Za upokojene prosvetne deiavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 35 din na leto. Posamezna števila stane 7 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509 — Čl( :f ~ klajevanja je sicer zelo zapletel ' in ga je treba čimprej spremenit — - toda dokler velja, ga moraj< izvršilni organi izvajati. Sindika ^ ni v celoti dosegel postavljeni! .ye; zahtev, vendar je zlasti pri pla Ve čah za realnega učitelja v šolstvi iV( skorajda dosegel v zastavljenima) kratkoročne cilje. Žalostno je de da si morajo zaposleni v šolstvi j-c minimalne pravice izbojevat dr s stavko ali vsaj z grožnjo, da bi’O-splošna stavka. v Ob grožnji s splošno stavko p! tu, je treba priznati-tudi tole grenki sa, izkušnjo sindikata: Tisti, ki sigo svoj položaj zmogli tako ali dni’ ve gače bolje urediti, so sicer soli'ug darni z onimi, ki so v težavakug vendar sami po večini niso pnjnc pravljenj iti na cesto za uresniči’ vo te v zahtev drugih. Vse več ]‘pr tudi takih, ki so svojo bistvenim, nalogo videli v tem, da bi razbil’m: enotnost sidnikalnih zahte' vo - razglasili so se za .neodvisne' Ije .svobodne' in dugačne sindikate pr Najbolj obsojanja vredna in ne m, poštena pa je bila vsekakor na ve mera nekaterih zastopnike’ sa oblasti in množičnih občil in tud or sindikalne zveze, ki so se postu’ de vili v vlogo razsodnikov in sku pr šali spreti delavce iz materialni p? proizvodnje z zaposlenimi v šol stvu. gc VLADIMIR TKALEC '° h ------------------------------mil v prve letnike srednjega šolstv* ul višjega in visokega šolstva, nadt '7 Ije v dijaške in študentske move v Sloveniji, v srednje vojU^ ške šole in vojaške akademij^ v Jugoslaviji, na koncu pa tul'‘ v programe usposabljanja in i**' popolnjevanja, ki jih izvajajo n(nc katere delavske univerze. V raf^i pisnih možnostih je marsikaj nO*' vega - gimnazije, poklicne šoW'ž< ločeni prijavni mesti za maribo»W sko in za ljubljansko univerzo i|,se še kaj. Informativni dnevi bod J 9. in 10. marca. Učencem b — dobro delo, če jih bodo učitd opozorili na pomembne zadet P' v razpisu. J. S. Še enkrat: Novi šolski odbori izvršnega sveta 1 te v b, d, 2 |m rt, Prosvetni delavec je v letošnja 2. številki objavil sestavo tre'd, šolskih odborov, ki jih je bil l! H januarja letos ustanovil slovensl/« Izvršni svet; gre za odbore $ a osnovno, za srednje ter za višj’ k, in visoko šolstvo. Ciril Marinče) ve iz Celja je potem pisal uredni vj štvu, da se objavljena imena fljve ujemajo s tistimi, ki jih je Wpi decembra za ta odbor predlagata skupščina Izobraževalne s k up g/ nosti Slovenije. Prosi za poja! nilo. 1° Odgovor je tak: Imena so ph it pisana iz sklepa o ustanovit^ bi delovnem področju in imenovlf/ nju delovnih teles IzvršnejGp sveta Skupščine SRS za podroif te, vzgoje in izobraževanja. Sklep)m Izvršni svet sprejel 18. januarj__ letos, v Uradnem listu SRS p bo objavljen menda te dni. Sej j nam članov odborov se razlikuj £ od tistega, ki ga je bila predi*_ gala Izobraževalna skupnost SK q venije, to pomeni, da je IzvrŠij. svet prilagodil svojim potreba! tako predlagano namembrn/Šo odborov kot tudi sestavo. V odja borih so zdaj predvsem ljudje 'ka šol, ni jih pa iz gospodarstva. Gal je bila odločitev dobra, bo poktlet zal čas. pr JANKO SVETINA s' ml ----------------------------4)1] Tiska ČTP Ljudska pravica, ^ ISSN 0033-1643. . Po mnenju Republiškega konfa! teja za vzgojo in izobraževali je časnik »Prosvetni delave«. prost temeljnega prometn«IJi davka od prometa proizvoJ (giej 7. točko 1. odstavka čiena zakona o obdavčeva proizvodov in storitev v pfj5 metu). I Avtonomija v šolstvu Nič ne more nadomestiti učitelja kot osebnosti, kajti osebnost je v nePORrešljiy dejavnik vzgoje. Vzgoja poteka v odnosu med dvema J človekoma kot osebama. Samo v tem primeru je res svobodna, jr Pr‘stna, uspešna. Zato ni čudno, da je bil učitelj Zmeraj na očesu vsakega, po- --riu ULCZU VdUfKCgU, ] sebno pa še totalitarnega režima. a. Vendar je jasno, da bo učitelj I svojo vlogo lahko najbolj izpolnil " samo tedaj, če bo v svojem priza- I devanju lahko čim bolj oseben. ^ pa predpostavlja, da je po-i dročje šolstva avtonomno. 5 Osebna pristnost je mogoča samo v svobodnem ozračju. Zato je tudi uspešna vzgoja mogoča samo tam, kjer je učiteljem omo-s gočeno, da so to, kar so. Ker JI veliko govorimo o pravici do ' u8°vora vesti (npr. o pravici do mgovora vesti vojakov, ki nočejo nositi orožja, o pravici do ugo-ti vora vesti zdravnikov, ki nočejo ) prekinjati nosečnosti), je zani-n mivo ugotoviti, da ni nihče prišel II na misel o nekakšni pravici ugo-e' vora vesti učiteljev, ki so prisi-e ‘jeni, da izobražujejo in vzgajajo K proti svoji vesti, da poučujejo po >e metodah in programih, za katere lž vedo, da ne morejo dati zaželenih o' sadov, skratka, ko postanejo °Joclie v rokah politike in morajo t‘- delati proti svoji pedagoški vesti, Sproti svojemu vzgojiteljskemu “Prepričanju. 0 ^>a Pa o tem ne bi bilo treba govoriti, je treba narediti šolo avtonomno. Samo avtonomna šola, ki ni neposredno podrejena poli-\ tl*i’ atnpak lahko živi iz odgovornosti za vzgojo, ki ji je za-tvl upana, je lahko tudi uspešna, [dl uto lahko rečemo, da je odnos čl do šole lakmusov papir, pre-OftSkusni kamen splošne demokra-dfjtične usmerjenosti vsake politike. :ur Ta preskusni kamen nam razil kriva, koliko se politika in ljudje at na oblasti hočejo držati svojih turneja in meja svojih pristojnosti, poki jih sicer imajo tudi na vzgojno oWzobraževalnem področju - ko-jOf‘ko pa gredo za nameni, ki pre- 0 \‘segajo njihovo pristojnost. °i^°iu~in~štrpnost tel Tu pa že naletimo na neko zelo le' Pomembno, a čisto sodobno zah-tev°- Novi časi nas postavljajo \ v drugačno družbo, kot smo je ' j 1 v vaieni doslej. Sodobna < ružba je pluralistična družba. uto se tudi šoli zastavlja nova \ naloga: vzgoja k medsebojni Vtrpnosti. Šola torej ni samo re-ittiZultat določenega stanja v so-fdldobni pluralistični družbi, tem-l|več mora ostati tudi dejavnik plu-isyalizma in medsebojnega spošto-J|Va«7«. Mednarodni dokumenti, na temelju jasno določenih člo-Myekovih pravic do izobrazbe in it^vzgoje ter pravice staršev do pr- 1 ty’enstvene odgovornosti na tem \Apodročju usmerjajo vzgojo in l^VZobraževanje, ki so v tem po-■Wgledu zelo jasni. 'ja! Cl. 26, 2 Splošne deklaracije j0 človekovih pravicah npr. ?ryZjecn° pravi: »Izobrazba mora usmeriena k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju ie()spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati pj mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in rasami in verskimi skupinami.« Podobno pravi 10. načelo Deklaracije o otrokovih pravicah: »Otroka je treba varovati pred običaji in navadami, ki pospešujejo rasno, versko ali katerokoli drugo obliko diskriminacije, vzgajati ga je treba v duhu razumevanja, strpnosti, prijateljstva med narodi, miru in občega bratstva...« Lahko bi naštevali še druge dokumente, npr. Deklaracijo načel, po katerih naj se med' mladino pospešujejo ideali miru, vzajemnega spoštovanja in razumevanja med narodi (prim. 3. načelo). Takšen šolski sistem, kot je naš, teh zahtev ni mogel dosledno upoštevati, ker je bil usmerjen k temu, da bi vse mlade ljudi iz naše družbe ukrojil po istem kopitu političnega prepričanja in celo svetovnega nazora. Zato ni - ali vsaj ni v celoti - uresničeval podobnih zahtev drugih mednarodnih dokumentov, npr. zahteve, ki jo vedno bolj izražajo razne izjave o pravicah otrok, ki poudarjajo, da ima otrok pravico do razvoja svoje osebnosti brez pritiskov; to je seveda nujni pogoj, da se razvije v zdravo in svobodno osebnost. Otrok ima pravico, da se razvija v »svobodi in dostojanstvu«, in sicer »fizično, psihično, moralno, versko in družbeno zdravo in normalno« (2. načelo Deklaracije OZN o pravicah otroka iz leta 1959). Naj v tej zvezi samo mimogrede omenim, da bo v bližnji prihodnosti treba sprožiti tudi razpravo o pravicah otrok, da ne sodelujejo v vojni. Otroci imajo pravico, da niso vmešani v vojno in da v vojni ne sodelujejo. Torej odpadejo vse naše vojaške vaje, kjer vanje vključujejo tudi otroke, odpadejo vse kurirske in podobne službe. Če ima šola kakšno vzgojno vlogo, potem ta gotovo vsebuje vzgojo in strpnost in medsebojno spoštovanje. Naša šola s svojim ideološkim ekskluzivizmom in Z zahtevo, da je še do nedavnega moral učitelj in vzgojitelj svoj nazor, če se ni ujema! z uradnim, skrivati, tega seveda ni uresničevala. Vprašanje je tudi, koliko je v naših militarističnih predmetih uresničena zahteva po vzgoji k mednarodni strpnosti? Kakšen je odnos do tujcev, ki ga vcepljajo predmeti iz obrambe? Kakšne so posledice st rušenja pred vsemi mogočimi sovražniki, ki se skrivajo vsepovsod? Vzpostavljanje psihoze ogroženosti, nezaupanja, iskanja sovražnikov gotovo ne vzgaja k strpnosti, temveč k njenemu nasprotju. Glede zahteve po vzgoji k strpnosti in medsebojnem spoštovanju lahko razlikujemo tri modele šole: 1. šola, kjer učence ideološko indoktrinira osebje, ki je za to posebej usposobljeno in po tem merilu tudi izbrano; 2. nevtralna - ali bolje: avtonomna Zaupati in - delati i p 5e! tfi P°govorov o tem, kam in 1 s sl°v *ensko šolo. Eden ' k-si. H'** 1 * * * * je potekal 19. februarja etos, 23 omizjem, ki sta ga pripravila Zavod SRS za šolstvo in vetovaini center za otroke, jladostnike in starše v Ljubljani "'E? *zidu knjige Janeza Svetine V^iovenska šola za novo tisoč-etie, delo bo izšlo pri radovljiški O^alozbi Didakta. raH: V& Nekateri slovenski strokov-i *> predvsem pedagogi, psi-odPolovgi «n andragogi - žal ni bilo 3Piarsev ju mladine, niti ne veliko m aJsnjih in prihodnjih učiteljev plT so razkrij bistvene pomanjktji J t , naše šole in ugotavljali, do bi jo izboljšali. Psiholog in svetovni popotnik Janez Svetina, ki je več let spoznaval tuje šolske sisteme, očita naši šoli, da je enostransko usmerjena v umski razvoj mladine. Vendar je le-ta zelo površen: pri mladem človeku ne spodbuja dovolj kritičnega mišljenja, še manj pa etiko in estetiko, zanemarja socialno vzgojo, ki bi mlade naučila gojiti harmonične medsebojne odnose, psihološko vzgojo za razumevanje samih sebe, pa tudi primernih vrednot ne razvija, ki bi usmerjale uporabo znanja, da bi le-to koristilo posameznikom in družbi. Temeljne pomanjkljivosti naše šole so še: preveč učno neuspešnih učencev na vseh ravneh izobraževanja, pretirana uniform-nost in mehanskcjš! (to je v telesne vzgoje (o tem so kont minulega leta razpravljali v boru za osnovno šolo pri Izobrl" Ževalni skupnosti Slovenije), ti 2 rej bo bolje poskrbljeno tudi t| tiste, ki jim šport najbolj ,ne leŽiU Zdajšnji učni načrt ne vplbif veliko na to, kakšna je telovadni ura. Boljšim ne preprečuje, dl dobro delajo, slabšim pa tudi n pomaga, da bi postali boljši. VtP je odvisno od športnega pedir' goga. In če bi imeli več didaktii nih pripomočkov - z njimi J|S| oskrbujejo učitelji sami, namesti * • Pri sistematskih pregledih triletnih otrok so pri 18 odstotkih ugotovili deformacijo okostja, 10 odstotkov pa jih iira bolezni udov in hrbtenice. • Izjemno skromna zmogljivost 21-letnih študentov in študentk se kaže v tistih sposobnostih, ki opredeljujejo moč ramenskega obroča in rok, trupa ter vzdržljivost v premagovanju daljših razdalj s tekom. V vseh omenjenih zmogljivostih so enaindvajsetletni študentje na ravni dvanajstletnikov, dvajsetletne študentke pa imajo funkcionalne zmogljivosti devetletnih učenk. • Skrb zbujajo tudi tele ugotovitve: 8,2 odstotka šolarjev ima deformiran prsni koš, 2 odstotka deformirano hrbtenico (pol odstotka že pred vstopom v šolo, 1,4 odstotka v osnovni šoli in 3,3 odstotka v srednji), 6,4 odstotka nakazane deformacije hrbtenice (2,2 odstotka že v predšolski dobi, 5,6 odstotka v osnovni šoli in 7,9 odstotka v srednji) in 18,8 odstotka šolarjev deformirana stopala. stopnji ima 13 odstotkov učiteljev srednjo izobrazbo, 46 odstotkov višjo, 31 odstotkov visoko, 10 odstotkov pa je absolventov vaše fakultete. Več usposobljenih pedagogov je na srednjih šolah, vendar so tam delovne razmere še slabše: skoraj tretjina jih je brez telovadnic. - Ko bi se v šolah ne ukvarjali toliko le z osebnimi dohodki, bi marsikaj lahko že takoj spremenili. Čeprav je še zmeraj veliko šol brez primernih telovadnic in učenci nimajo na voljo igrišč in zelenih površin, stanje ni tako zelo brezupno. Tudi klet je mogoče preurediti: če položimo primeren pod, jo opremimo z ogledali in glasbenim stolpom, nastane čudovit prostor, kot nalašč za razvijanje večkrat zapostavljenega giba. Dobrodošli so tudi kabineti za trim in vse bolj priljubljeni tako imenovani ,fintess centri', kjer s primernimi vajami krepimo in razvijamo svoje telo. Omislimo si lahko tudi plezalne stene po hodnikih, razredih in podobno. Zakaj ne bi športu in rekreaciji v šoli odmerili več časa v jeseni, ko je vreme za gibanje v naravi zelo primerno? Takrat bi si nabirali moči za zimo, ko bi se bolj intenzivno' ukvarjali s splošno-izobraževalnimi predmeti. Ne želimo povečati zmede v šolskem koledarju in urnikih, le nekoliko več posluha za otroka, njegovo počutje in potrebe si želimo. Premalo smo prožni ali pa nimamo volje. Tako redko se učitelji v šolah sprašujejo, kaj ponuditi otroku, razen tega, da uresničujejo toge učne načrte. • Se vam ne zdi, da se veliko preveč ukvarjamo z vrhunskimi športniki v primerjavi s tistimi, ki so manj spretni in gibčni? - V športu se dogaja to, za kar si na drugih področjih že dolgo prizadevamo: zelo dobro skrbimo za najboljše. Manj sposobnim res ne namenjamo tolikšne d, • Prihodnji Zakon o športi U naj bi to področje tudi sistemskld uredil... - Ne pričakujemo, da bod potem, ko bo Zakon sprejet, šfffa dobile manjkajoče telovadnic temveč da bomo ugotovili, zares potrebujemo in da bomo I tudi načrtno pridobivali. Marši katera na novo zgrajena telova* niča pri nas ni dovolj izrabljen ali pa je sezidana po zastarelLr predpisih, starih že več kot dvm set let (so namreč iz leta iPbtflL Takšne nepremišljene naložfyr< v prihodnje ne bodo več mogot%; Zakon naj bi z raznimi o7«/%( vami spodbudil športno deloV^ju nje in urejal tudi to, kdo /«/(%,■ dela z otroki. Dogaja se celo tl da otroci niti te možnosti ni maji ' da bi s svojim vaditeljem govoif0 slovensko. tal ---------------------------------'>0 • Imamo se za športni naro.° Kako pa je z našo športno kd f turo? * v ob. nc - Športna kultura je pri nas ■ >ri zmeraj premalo razvita, čeprfcb napredujemo in postopno širirti , športne dejavnosti. Način živlkrt nja zahteva iz dneva v dan vfen gibanja, ljudje pa to le prepočAtv spoznavajo, in tako vseeno nalfn dujemo. Kljub vsemu sem opl z mist. S športom se bomo ukvA . jati, če želimo živeti dlje in bjne kakovostno. Nič nam ne bo kolta, stih, če bodo Slovenke rojevmtt več otrok, ki bodo kasneje boka, hali in se nepravilno razvijokih Futoristi napovedujejo, da ! , v naslednjih letih obeta najvefg. razcvet prav športu. Morali l bomo sprejeti kot del svojega Žt[,0 Ijenja. Pogovarjala se je LUČKA LEŠNIK feši k (tia fje 'eh h 0 SLOVENSKI ŠOLI ZA NOVO TISOČLETJE Bomo dosegli vili? kt p' D a psiholog Janez Svetina: »S soncem obsijan vrh, visoko iv; nad dolino, se zdi malodušnim nedostopen.« Prala sem vaš prispevek Kaj je narobe s šolo, ki je izhajal n januarja in februarja v sedmih nadaljevanjih v Delu. Pravite, da ste Z njim želeli sodelovati pri oblikovanju nove zasnove slovenske šole p: ‘p vzgoje ter da ga je porodila iskrena želja, da bi šola pomagala ki otrokom živeti lepo življenje in da bi jim odpirala vrata v prihod-Hpst. paše razmišljanje je med bralci, posebno med prosvetnimi de-ki lavci) zbudilo veliko zanimanja. V njem niste podali le kritike iel Hfpega šolskega sistema, ampak tudi konkretne rešitve. Lahko torej ikPpmo, da je eden od zgledov boljše šole tu. ru Spremembe, ki so za njeno uresničitev potrebne, so dolgoročna n tndeva in noben pravi učitelj jih noče čakati prekrižanih rok. Vsaj K 'pna lahko odpremo, da prevetrimo razred. ; ^Zato vas prosim, da bi najin pogovor predvsem skušal odgovoriti it in nn vprašanji, kakšna naj bi bila ta nova šola in kaj lahko učitelj 'Jukaj in zdaj — zanjo naredi. ri • Kako ste dobili tako jasno /ti Podobo o naših šolskih razme-dfah? tU ~ Najprej sem dobil svojo izkušnjo kot učenec. Potem sem •stl kot psiholog v Svetovalnem cen-tru pet let odkrival stiske otrok, staršev in učiteljev, ki jih povzroča neustrezna šola. Jasno mi Ie postalo, da je problem zelo Pogosto šola, in ne otrok. Predajal sem po šolah in odkrival enake stiske. Nato sem odšel za etnajst let v Indijo, a ko sem se Vrnil, sem videl, da ni v šolah še tč boljše, ampak da se je vse še oslabšalo. Prisluhnil sem različ-ttn ljudem in prava slika šolskih 'azmer je bila na dlani. • Se vam zdi, da je današnji čitelj pripravljen na spre-embe? - Veliko učiteljev je inertnih, esprejemljivih, vendar pa je to torrnalno. V tem poklicu so predvsem ženske; te imajo družne, otroke, gospodinjstvo, torej , so čezmerno obremenjene. Zakadi prisile v šoli pa marsikatere _JP°klic ne veseli, ampak ji je le . dodatno breme. Učiteljski poklic r,°i-moral biti vabljiv in ne bi smel * človeka pretirano obremenjevati. • Kako pa si zamišljate raz-^ Pfemenitev? '>4 ~ Delovne obveznosti bi bile itMthko različne, saj ni nujno, da icftsak učitelj dela enako število ur. krakaj ne bi, na primer, omogo-? ftli učiteljici, ki ima doma ravite> da “čitelj, ki je za-Ivet za novo, pogumen in vztra-Jen> pogosto lahko premakne j.!Vari, potem mu sledijo drugi. kaj lahko stori učitelj ’ . Zdajšnjih razmerah? ~ Učitelj mora najprej razu-da od otrok z različnimi l artnimi osnovami, različnimi jL,eres‘ in sposobnostmi ter mož-ne m0re Pričakovati ena- ' Prav zaradi teh razlik je ; razpet med čustvom in gPzumom. Zaradi tega se pogo-0 Počuti negotov in nemočen. r ' Seveda, in ta problem tudi ni dokler bodo ocene, ka-rine so v šoli zdaj, merilo za V.anie in plačilo za trud. Zdajš-rl številčne ocene naredijo res P1*0 škode, včasih prav nepo-hrijtve. • Vidite rešitev? - Vidim. Rešitev bi bila lahko v dveh vrstah meril: za znanje in za trud. Kaj če bi številčne ocene opustili? Za vsakega učenca bi lahko imeli pri različnih predmetih inventarno tabelo učnih vsebin, v katero bi učitelj vpisoval podatke o tem, kaj učenec zna in česa ne. Gre torej za objektiven opis učnih dosežkov in znanja. To tabe-lico bi si seveda lahko kadarkoli ogledali starši in učenec. Znanje ob koncu osnovne šole naj bi ugotavljala neka osrednja slovenska ustanova. Priznanje pa bi morali dati tudi manj sposobnemu učencu, ki se trudi in pokaže napredek. Pri nas pa ravnamo ravno nasprotno: damo mu slabo oceno in ga tako kaznujemo, čeprav si je mogoče veliko bolj prizadeval kot kak odličnjak. • Ponavljanja razredov ne bi bilo? - Če bi se zavedali, kako zelo se otroci razlikujejo, ne bi imeli ene same zahtevnostne ravni poučevanja. Tako bi bilo lahko ne samo v osnovni šoli, ampak tudi v srednji. Pri takšni organizaciji pouka (v kateri bi vsak otrok lahko napredoval na sebi ustrezni ravni) bi bilo ponavljanje nepotrebno. • Torej bi imeli otroci ob koncu osnovne šole različno znanje? - Seveda, ob vstopu v srednjo šolo pa bi bilo lahko določeno, kakšno poprejšnje znanje in kakšne sposobnosti so potrebne za določene vrste šol. • Problem vidite torej v uniformnem podajanju znanja in uniformnem ocenjevanju? - Res je. Otrokom bi morali dati več svobode pri izbiri tistega, kar bi se želeli učiti. Bolje jih je pozitivno motivirati, spodbujati, jih pritegniti z zgledom, saj zdravi otroci radi sledijo. Če pa ne gre, jih ne smemo prisiljevati. Lahko da otroka danes nekaj ne zanima - ga bo pa jutri. • Kaj pa če ga ne bo nikoli? - Vsak od nas ima ogromno lukenj v znanju, in to pogosto v najpomembneših stvareh. Priznajmo: v šoli učimo ogromno stvari, ki jih otrok čez pol leta pozabi. Ustvarjamo samo videz, da smo naučili, pa še odpor do predmeta zelo pogosto zbudimo in zapravimo čas. Ali se učenec ne uči skoraj pri vseh predmetih ogromno takega, česar v življenju sploh ne bo potreboval. • Za vse to pa so potrebne temeljite spremembe učnih načrtov! - Nedvomno. Jasno povejmo, da so zdajšnji obvezni učni načrti zgrešeni. Dobro šolo si predstavljam drugače. Šola naj bi ne bila osemletna mučilnica, tekoči trak, ki ti ga predpisujejo; tovarna, v katero pošlješ različne vrste lesa, iz vseh pa naredijo žlice, ker les nima pravice reči: Nočem biti žlica, rad bi bil violina. Kaj če bi postala šola dom znanja, kulture, prostor, v katerem bi otrok lahko spoznaval, kar ga veseli?! Naša zdajšnja šola pa je precej avtoritaren sistem, v katerem ni veliko demokracije, v katerem sta učenec in učitelj bolj objekta kot subjekta. • Učitelji se tudi zavedamo, da ne znamo otroka naučiti, kako naj se uči. - Preveč je učenja na pamet pa tudi informacij je zmeraj več. Posameznik temu ni kos. Treba se je torej naučiti izbirati, obenem pa razvijati sposobnost mišljenja. • Kaj pa miselni vzorci? - Niso koren lečen, so pa eden od načinov, kako snov organiziraš, povežeš. So bolj mnemoteh-nični pripomoček. Če pa so plod globokega razmišljanja, zelo pripomorejo k večji miselni jasnosti in preglednosti. • Ste proti učenju doma? - Prav bi bilo, da šola ne bi prelagala svojega dela na ramena njene bistvene naloge in področja (telesna, vitalna, mišljenjska, etična, estetska, socialistična, psihološka, duševna vzgoja), katere so največje pomanjkljivosti naše šole in kakšna je pot od zdajšnje k boljši šoli. • V Indiji ste bili petnajst let. Kako vas je obogatil Južni veter1? - Videl sem, da je pri nas znanje psihologije siromašno, da pa vsebujejo nekatere stare kulture veliko vedenja o človeku. V Indiji sem spoznal veliko novih stvari, videl sem tudi drugačne načine vzgoje in šolanja, ki se v marsičem ujemajo z nekaterimi novimi oblikami šolanja v naprednih zahodnih državah. Ta spoznanja so mi tudi pomagala pri iskanju zamisli, kako izboljšati našo šolo. • Verjamete v uresničitev svoje livingstonske vizije? - Menim, da je od šole veliko odvisno, kakšno življenje bomo Dolenjska, 1973 staršev, saj ti pogosto nimajo ustreznega znanja ali pa energijske zmogljivosti, da bi mogli otroku pravilno pomagati pri učenju. Zaradi učenja doma marsikje nastajajo nenehni spori med starši , in otroki, pa tudi med starši samimi. Šoli, ki bi se prilagodila otroku, ne bi bilo treba nalagati obveznega domačega dela. Vsi otroci pač nimajo možnosti, da bi doma v miru delali, nimajo pomoči ali pa starše lahko skrajno obremenijo. • Govorila sva o luknjah v znanju. Velika praznina je tudi v temah šole za življenje. Učitelj zaradi prenatrpanega učnega načrta ne utegne govoriti o tem pa tudi nima znanja za tak pouk. - Prav usodno je, da se otrok ne pripravlja na to, kako bo živel z drugimi, kako bo tkal harmonične ali pa vsaj znosne odnose, kako bo ravnal v stiski, da ne bo Zgubil ravnotežja in postal nadloga sebi in drugim. •o Pravite, da ste v Delu objavili le drobce iz obsežnejšega dela Slovenska šola za novo tisočletje. Kaj obsega in kdaj ga bomo lahko brali? - Obljubljajo, da bo knjiga izšla v začetku marca. Obravnava pa vrsto stvari, povezanih Z vzgojo in šolo: kaj je sploh cilj dobre vzgoje in šole, katere so Slovenci imeli: obupno ali lepo. Neustreznosti naše zdajšnje šole so zelo očitne in kar ne morem verjeti, da jih ljudje ne bi videli in začeli spreminjati. Srečujem učitelje, ki si na moč želijo novosti in jih tudi že vpeljujejo. e Bi orisali lik učitelja, kakršnega potrebuje takšna nova šola? - Rad mora imeti otroke, šola ga mora veseliti. Ne sme biti avtoritaren - takšnih učiteljev je bilo do zdaj žal preveč. Imeti mora nekoliko psihološkega daru, socialnega čuta za ravnanje z drugim človekom. Učitelj mora biti kot vrtnar, ki ve, da je treba Z vsako rastlino ravnati in jo negovati drugače. Učitelj mora biti inteligenten, sposoben človek. Tako kot slepec ne more biti kirurg, tudi vsak človek ne more biti učitelj. • Gotovo veste, da bodo vaša sporočila zbudila najrazličnejše odmeve. Morda se bo nekaterim zdelo, da je cilj celo nedosegljiv. - Res se lahko zdi kakšen cilj težko dosegljiv ali celo nedosegljiv. Vendar pomislimo, da je 5 soncem obsijan vrh visoko nad dolino in da se zdi malodušnim nedostopen. Toda dovolj odločni in vztrajni ga dosežejo; začnejo pa zmeraj s prvim korakom. Pogovarjala se je DANICA CEDILNIK pogovor 1990 - LETO OPISMENJEVANJA: IZOBRAZBO VSEM Ambasadorji izobraževanja v Bangkoku Živimo v času, ko primanjkuje znanja povsod, ko je zdaleč premalo poklicna usposobljenost, ko bi morala izobrazba zajeti vse vidike življenja in vse ljudi. Izobrazbo vsem, to je sporočile, ki je letos prišlo iz Bangkoka, kjer so se pred nedavnim zbrali ambasadorji izobraževanja iz vsega sveta. Leto opismenjevanja ni odpravljanje nepismenosti v klasičnem pomenu besede, boj za poznavanje črk in razvijanje sposobnosti branja, temveč veliko več: gre za večstransko izobraževanje, ki pomaga človeku živeti. Ob letu opismenjevanja ne moremo mimo imena ugledne slovenske znanstvenice in andra-goginje dr. Ane Krajnčeve. Še nedolgo tega se je vrnila s svojega študijskega potovanja iz tajske prestolnice, Bangkoka. V tem eksotičnem vzhodnjaškem mravljišču z neštetimi pagodami, instituti, akademijami in knjižnicami, je bila od 5. do 18. januarja skupščina Mednarodnega sveta za izobraževanje odraslih (International Council for Adult’s Education), ki se je je, tako kot v prejšnjih treh letih (Dar es Salaam, Pariz, Buenos Aires), udeležila dr. Ana Krajnčeva, od zadnje jeseni svetovalka za izobraževanje odraslih pri Organizaciji združenih narodov na Dunaju. Spet nekaj dni doma, v svoji, vsakomur in zmeraj odprti gostoljubni hiši, založena z delom, ki ji pomeni življenje, saj spada med ljudi, ki ne poznajo lagodnosti in katerih neizmerna energija zbuja začudenje in spoštovanje obenem: kdaj in kako zmore vse to? Drugače pa so njeni tedni razpeti med obveznosti na Dunaju in predavanja na Filozofski fakulteti, kjer že osmo leto dela kot redna profesorica. Dr. Ana Krajnc sodeluje pri dunajskem projektu o izobraževanju zapornikov. To je v zadnjih letih eno uspešnejših področij izobraževanja odraslih; zaradi izredne humanizacije dela smo segli po zaslugi pravnika prof. dr. Ljuba Bavcona, dr. Vodopivčeve in dr. Kobetove na tem področju v sam svetovni vrh. Delo pri projektu, do pred kratkim pa tudi sodelovanje v Mednarodnem svetu za izobraževanje odraslih, sta le del mednarodnih priznanj znanstvenemu delovanju dr. Krajnčeve, strokovnjakinje, ki se je med prvimi pri nas ukvarjala z izobraževanjem odraslih. Začetki njenega raziskovalnega dela segajo še v čas takoj po diplomskem izpitu na filozofski fakulteti, ko je kot ena najbolj nadarjenih diplomantk, ki je tudi odlično obvladala angleški jezik, takoj začela sodelovati pri mednarodnih raziskovalnih projektih, se še strokovno spopolnje-vala in leta 1971 zagovarjala doktorsko disertacijo. Pozneje je sodelovala v različnih vzhodno - in zahodnoevropskih raziskavah; zatem je opravila specializacijo iz andragogike na univerzi v Torontu, in ko se je leta 1972 vrnila od tamkaj, so študentje pedagogike že lahko poslušali predavanja iz te stroke. Izhajati so začele njene publikacije: prva v Torontu, v angleščini, leta 1977 je bila pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani objavljena raziskava o izobraževanju žensk in uporabi njihovega znanja, 1978 pa je dr. Krajnčeva izdala knjigo Izobraževanje - družbena vrednota. Članki, razprave, knjige, v domačem in tujem jeziku, doma in v tujem tisku, vsega skupaj je bilo natisnjenih okoli dvestošestdeset bibliografskih enot. Eno od domačih priz- nanj je bila podelitev Žagarjeve nagrade. Dr. Ana Krajnc je sodelovala pri ustanavljanju Mednarodnega sveta za izobraževanje odraslih in bila kar dva mandata v izvršilnem odboru. Delala je pri razvojnih programih Sveta in se udeležila vseh štirih generalnih skupščin. Dandanes ima v mednarodnih projektih prednost izobraževanje skupin, ki ostajajo na obrobju dogajanja in so zategadelj prikrajšane. Ljudem teh skupin je treba pomagati, jim ponuditi tisto znanje, ki jim bo omogočilo, da bodo lahko nemoteno delali in živeli. Dr. Ana Krajnc in nekaj prav tako zavzetih sodelavcev je postavilo temelje univerzi za tretje življenjsko obdobje. Ta že nekaj let bogati življenje starejših Slovencev, hkrati pa pomeni, da se je izobraževanje odraslih pri nas uvrstilo v mednarodno dogajanje na področju andragogike. Strokovno delo, ki se ga je udeležila dr. Krajnčeva v Bangkoku, je potekalo deloma plenarno, deloma pa po skupinah. Udeleženci so pregledali, kaj je bilo narejeno v štirih letih, ki so pretekla od skupščine v Buenos Airesu, in se dogovorili, kako naj bi delali vnaprej^ porodilo pa se je tudi veliko novih zamisli in predlagali so veliko novih načinov izobraževanja: študij na daljavo, neformalne oblike učenja, individualizirani študij, dotaknili so se tudi izkušenj, ki so se izkazale za neuspešne. Goste je presenetila tehnična razvitost dežele, razkošna prostornost izobraževalnih ustanov, sedem univerz v glavnem mestu, tudi univerza na daljavo z 200 tisoč odraslimi študenti, bogate knjižnice akademije. Presenetljive so sodobne metode delovanja, telefaks, video, teleks, računalniki, številne znanstvene revije v angleščini. V bolj neposrednih pogovorih se je ob vprašanjih, kaj smo naredili pri nas, znašla naša znanstvenica kar v zadregi. Vse nas je prehitelo, pravi dr. Krajnčeva. Skupščino v Bangkoku je prežemalo izredno sproščeno ozračje, ki je pomembno za uspešno delo. Dva dneva sta bila namenjena ogledom izobraževalnih objektov na deželi. Delegati so bili razdeljeni na manjše skupine po dvajset do petintrideset oseb in vsaka skupina si je ogledala štiri izobraževalne objekte. Strokovni del programa je popestrila vrsta turističnih presenečenj, ogledi neštetih znamenitosti, svetišč in zlatih kipov zajetnega Bude. Premožni in tisti, ki že vse življenje garajo za prgišče riža, za kos platna in za malo strehe nad glavo, ga posipajo z zlatim prahom iz svetiščnih posodic, on pa brezbrižno opazuje to množico pod seboj - tudi te ambasadorje izobraževanja, ki so prišli od vsepovsod in ki s tolikšno trmoglavostjo in vero v človeka hočejo spremeniti svet. ... PETJA FAJDIGA SEVER _____________ Koliko in kaj dela učitelj v osnovni šoli LETO POZNEJE Svobodni sindikat delavcev osnovnih šol Slovenije Mineva leto dni, odkar je bil napisan ta predlog. V tem času se je Zveza sindikatov Slovenije preimenovala v Svobodne sindikate Slovenije. Kljub novi obleki se dozdajšnja organiziranost sindikatov bolj ali manj končuje. Glede imena pa smo prvo točko dobili. 5. februarja 1990 je Prosvetni delavec v članku Novi šolski odbori Izvršnega sveta zapisal: »Z novim letom je bilo šolskega samoupravljanja konec.« Učitelji osnovnih šol Slovenije, če ne samoupravno, potem SINDI-|KALNO NEODVISNO! To, kar se v zadnjem času dogaja v naših šolah in družbi, kaže na nenormalne razmere. 20 ur dela in zahteve po takem in takem osebnem dohodku učitelja (ob zdaj tako različnih dohodkih - PD št. 3-90 odstotkov!) povedo vse, posebno če prisluhneš glasovom z obeh strani. Dialog, ki ni dialog, ampak netenje nekih strasti (včasih kar mitingarsko), razdiralno deluje na delo v osnovnih šolah. I Zares je treba nekaj spremeniti! Ob nesrečnem pojmu 20 ur učiteljevega dela se je sramežljivo spet začel pojavljati tudi izraz 42-urni delovni teden v šolstvu. Toda, Slovenci, to ni dovolj! Govoriti je treba o učiteljevi letni delovni obveznosti (20 ur pouka je približno pol njegovega dela), pa na bo to še tako zloglasno. Ni problem v 2184 urah, problem je, da učitelji nismo dogovorjeni, kaj to pomeni. Toda tega ni kriv učitelj, kriva je bila šolska oblast, ki ni hotela in o tem še danes ne želi dovolj slišati. Učiteljem niti ni bilo dovoljeno, da bi se pogovarjali o tem. Za vse pomembnejše premike je potrebno dovoljenje. Kakšno? Tisto, ki ga je opisal Jernej Vilfan v knjigi Ob kresu komunizma. Slovenski učitelj mora dobiti privoljenje od celotnega prebivalstva Slovenije, kaj je njegovih 2184 ur dela. Vzgaja in uči slovenske (Otroke, slovenski družbi prodaja delo. Ker pa se o tem ne morejo pogovarjati vsi učitelji v svojih občinah, je resnično edina možnost Svobodni sindikat delavcev osnovnih šol Slovenije. Tudi ta odbor se ne more pogovarjati z vsemi prebivalci Slovenije, lahko pa se s predstavniki vseh politično oblikovanih sil (strank), ki imajo pravico in dolžnost, da k temu vprašanju dajo svoje pomisleke, predloge - soglasje. Zato ponavljam, da naj bi bili na seje odbora vabljeni zastopniki, SZS, ZSMS, ZK - SDP, SDZ, SKZ, KDS, ZZS in vseh drugih strank republike Slovenije. To pa ne pomeni, da bi bil omenjeni sindikat odvisen od strank, pač pa je njegova vloga lahko izrazito nadstrankarska ali bolje rečeno zunajstrankarska. Učitelji učijo otroke demokratov, kmetov, komunistov... Nesporno je, da v odbor spadajo zastopniki strokovnih institucij - zavoda za šolstvo, pedagoškega instituta... Na potezi smo še mi, učitelji! Javite se, ki se iz dneva v dan ubadate z našimi otroki, se z njimi veselite in trpite (iz vse OE Zavoda za šolstvo SRS), da povemo slovenskemu narodu, kaj so naše dolžnosti in kaj so naše pravice (da nehamo igrati destruktivne skripte - beri stavke na ho-ruk), da se za priznanje našega dela in njegove resnične vrednosti bojujemo na človeški, demokratični način. Prijave pošljite na Osnovno šolo Železniki. JOŽE ŠMID Spet o pokojninah Nekdanji učitelji še zmeraj oškodovani V zadnjem obdobju je postal vendarle dejaven tudi Sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju. Svojemu članstvu želi izbojevati stanu in delu primerne plače. To je hvale vredno! Naša družba je znova spoznala, da nas bo le kakovostno in ustvarjalno znanje popeljalo k napredku. Za to pa mora oddeliti tudi večji del družbenega dohodka. Podoben proces se je začel že tudi v sedemdesetih letih, ko je bil predsednik slovenskega Izvršnega sveta Stane Kavčič. Močno se je zavzemal za dobro vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju, naj družbo opozori na tole: Boleče in graje vredno pa je to, da panožni sindikat povsem pozablja na svoje nekdanje sodelavce - upokojene učitelje. Droben zgled: Prosvetni delavec 8. jan. 1990/1 : predsednik prenovljenega Republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti ni namenil niti besedice upokojenim kolegom. Odstavljeni smo v »leno -Ti,',: C!----- • • varovanja (SPIZ), ki podcenjuje vrednost našega minulega dela, nam z zapletenimi izračuni odmerja nizko pokojnino, ta pa nam ne omogoča civiliziranega življenja. Predlagam našemu (nekdanjemu) panožnemu sindikatu, naj družbo opozori na tole: - Učitelji, ki so že upokojeni ali bodo v bližnji prihodnosti, so bili razvrščeni ob nastopu službe v plačilne razrede - začetne plače so bile komaj za preživetje. - Zaradi pomanjkanja učiteljev smo poučevali po ves dan, en razred dopoldne, drugega popoldne - za najskromnejši honorar. - Na odročnih in višinskih šolah smo delali brez vsakršnega dodatka za težje delovne razmere. - Z ukinitvijo predpisov, ki so enotno urejali osebne dohodke, so občinske izobraževalne skupnosti delile denar po svoje. Razlike med občinami so bile čedalje večje, večalo se je'zaostajanje ^ „ U _ ' ; .-U- U ^ -U-: TT V zadnjem času spet beremo in poslušamo najrazličnejše komentarje o vrednotenju učiteljevega dela v osnovni šoli. Ob natančnem spremljanju vsega tega ne moremo mimo preprostih, a žalostnih ugotovitev: • osnovno šolstvo že dolgo ni sistemsko urejeno? • institucije in.posamezniki, ki so odgovorni zanj, ne opravljajo svojih nalog. Na vse to in še na marsikaj smo učitelji Osnovne šole Majda Vrhovnik iz Ljubljane v zadnjih letih že velikokrat pisno opozarjali najrazličnejše republiške ustanove. Odgovorov na naše pripombe in vprašanja nismo dobili. Prav zato smo še bolj ogorčeni, ko poslušamo in beremo, da bo učitelj za 20 ur pedagoškega dela na teden dobil 5.000 din na mesec. Take informacije so sprožile plaz pripomb in negodovanja med nepedagoškimi delavci in to upravičeno, saj ne poznajo natančno učiteljevega dela v osnovni šoli, kajti učitelj ima poleg 20 pedagoških ur še celo vrsto drugih obveznosti. Nesprejemljivo je, da tudi 13. februarja letos, ko je bila o tej temi radijska oddaja v živo, dr. Ludvik Horvat ni znal ali ni hotel natančno pojasniti, kaj je to 20 pedagoških ur na teden in drugo. To oddajo smo vsi učitelji spremljali - imeli smo sejo učiteljskega zbora. Bili smo razočarani, saj bi se bilo treba na tako perečo problematiko (napovedana stavka vseh učiteljev v Sloveniji) nujno temeljito pripraviti. Tudi tu so se pogovarjali po jugoslovansko’, brez predlogov in rokov, do kdaj bi bilo treba odpraviti pomanjkljivosti - neurejenost v osnovnem šolstvu. Menimo, da mora sindikat prosvetnih delavcev ponovno vsem odgovornim v republiki določiti, do kdaj je treba odpraviti sistemske neurejenosti in druge pomanjkljivosti. Odgovori, da tega ni mogoče na hitro urediti, niso sprejemljivi, saj poslušamo to že 15 let. Nujno je treba zamenjati ljudi na najbolj odgovornih mestih in postaviti take, ki bodo pripravljeni začeti stvari urejati sistemsko in dolgoročno. Učitelji Osnovne šole Majda Vrhovnik iz Ljubljane zelo podpiramo naše stanovske kolege zunaj ljubljanskih občin, da zahtevajo za učitelja - začetnika z višjo izobrazbo 5000 din osebnega dohodka. Zdaj pa k bistvu problema, zakaj smo se odločili, da napišemo članek. Širšo slovensko javnost bi radi seznanili z opisom del in "nalog učitelja na osnovni šoli. V 14. členu Zakona o osnovni šoli (zadnji odstavek) piše, da opravi učitelj v zagotovljenem programu 20 ur pedagoškega dela, tj. neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela na teden. V 108. členu istega zakona pa piše, daje učiteljeva delovna obveznost 42 ur na teden in da v tem okviru neposredno delo z učenci ne sme presegati 25 ur. Komentar k obema členoma: učitelj uči 20 pedagoških ur na teden v razredu (po urniku), do 25 ur (še 5 ur) ima še drugo neposredno delo z učenci; razliko od 25 ur do 42 ur (17 ur) na teden pa opravlja druga dela v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom. To drugo delo pa je tudi jasno opredeljeno v 110. členu istega zakona, in sicer navajamo: Drugo delo v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom obsega: - sodelovanje v strokovnih -organih šole, - opravljanje nalog razrednika, - organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, - zbiranje in obdelava podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, - mentorstvo učencem in pripravnikom ter sodelovanje s šo- Strokovno svetovanje in opremljanje šol, vrtcev in telovadnic od 9-12 in od 16-19 AKROn 61000 Ljubljana YU Celovška 275tel. 061/574-284 - Razmerja med dohodki začetnika in izkušenega učitelja so se zmanjševala, saj je sindikalni dogovor dovoljeval za minulo delo le do 12 odstotkov. - V takem stanju smo dočakali resolucije v letih 1980-1985, po katerih so morali zaostajati osebni dohodki v družbenih dejavnostih za 9 do 20 odstotkov za rastjo v materialni proizvodnji. Podatkov v posameznih občinah ni zbiral nihče, zbrani na ožjih vzorcih pa so pokazali, da so ponekod zaostajali za petino - osebni dohodki so začeli ogrožati socialno varnost učiteljev. - Pogoste reforme osnovne šole so nalagale učiteljem vse več dela, vsa nova dela smo strpali v 42-urni delavnik. Sindikat je dal nedoumljivo priporočilo: Prizadevamo si za visoke obremenitve in visoke plače. Priporočilo se je izrodilo v visoko obremenitev in nizke plače. Zapisala sem le nekaj značilnih dejstev. Iz njih sledi ugotovitev, da nam je družba ž zakoni, resolucijami, dogovori... jenjala denar, ki nam je pripadal po trdem delu. Zato je njena dolžnost, da popravi krivice, ki jih je še mogoče popraviti: vlada naj pripravi zakon, po katerem bo _____s____• tako, da bo vrnila ali za izračun upoštevala vsaj odvzete odstotke v letih 1980-1985. Najbolj pošteno pa bi seveda bilo, da bi imeli vsi upokojeni učitelji s polno delovno dobo solidne pokojnine, ki bi dokazovale, da je naše minulo delo pošteno ovrednoteno. Saj nismo sami krivi, če smo službovali v revnih občinah, tudi v njih so potrebovali dobre učitelje. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pojasnjuje: Začetna pokojnina zavarovancem se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna z upoštevanjem osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Ni težko ugotoviti, da nismo bili oškodovani le pri plačah, temveč bomo - če si zahtevanega, ne bomo izbojevali - do smrti vlekli državo iz zavoženosti. Leta uzakonjenega (in drugega!) zaostajanja so pri večini učiteljev v desetletju, ki je kljub vsemu najugodnejše za izračun osnove za pokojnino. Jih pa ni malo, ki prejemajo, za polno delovno dobo - varstveni dodatek, da dosežejo najnižjo, zagotovljeno pokojnino! Večina nas je tik nad to mejo tako, da smemo plačevati participacijo, zdravila, samoprispevek;. .. lami, ki izobražujejo delavce osnovnih šol, - urejanje kabinetov, zbirk, knjižnic, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč in nasadov, - delo s starši učencev, z organizacijami združenega dela, s krajevno skupnostjo, družbenimi organizacijami in društvi, k; sodelujejo s šolo, - organiziranje delovnih akcij in humanitarnih akcij učencev, kulturnih, športnih in drugih prireditev, pri katerih sodelujejo učenci, - priprava in vodstvo ekskurzij. izletov, tekmovanj, šole v na- ravi, letovanj, taborjenj, ki ji organizira šola sama ali skup* ; z drugimi, 1 - opravljanje drugih nato! ! določenih z letnim delovnim ni j Črtom.« i Za ure neposrednega del , z učenci potrebuje učitelj pisn | pripravo, zato ima te ure pril s nane z različnimi faktorji (te pni 1 prave piše doma, ko se pripra'1 i Ija na delo). j ( Izračun celotnega razvida d‘ 1 z nalogami za vsakega učitelj < mora imeti 2184 delovnih ur J 1 leto. 1 Teheran, 1971 govali pas in upali na boljše čase. Zdaj pa kaže, da si bomo morali upokojenci sami ustanoviti zaščitno organizacijo, ki nas bo vodila v boju proti izkoriščanju. Smo se sposobni tako organizirati? Ko pa so nas vsa leta navajali na potrpežljivost in nas naučili ubogljivo izvrševati šolsko zakonodajo in druge! Za konec predlagam: Pozovimo Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, naj nam izbori pravico, ki nam jo daje minulo delo. Upajmo, da bo opravil delo korektno, pošteno in uspešno. Če se bo izkazalo, da panožni sindikat še ni dozorel, da bi izbojeval te pravice, seznanimo s svojimi bednimi pokojninami, z neupoštevanjem naših upravičenih zahtev po boljšem nagrajevanju minulega dela katero od strank. Predlagajmo ji, naj uvrsti to problematiko v svoj program in sporoči, kaj bo storila za nas, če bo prišla na oblast. Prepričana sem, da so v Sloveniji že ustvarjene možnosti za demokratični dialog, s katerim i bomo popravili krivice in zlorabe, ki jih je zagrešila oblast I Za lažje razumevanje vsem • « stim, ki premalo poznajo na « delo, objavljamo primer učite « matematike in fizike z jasni , opisom nalog v šolskem le « 1989/90, in sicer: y Tako natančen razvid del z fl| ~ logami ima izdelan vsak pedagj * ški delavec na osnovni šoli, in' n C h d , C za vsako šolsko leto poseb Tudi v osnovni šoli je i zredi pomembno natančno načrto' nje vseh del in nalog. Vseh teh nalog pa učitelj ptj j; gotovo ne more opraviti v dope* » danskem času, zato se mora j „ delo vračati najmanj dvakij , v tednu popoldan. Vse te el ° mora opraviti v desetih meseci , Menimo, da nadaljnji komej > tar ni potreben. I ® Vsem novinarjem pa ' svet] ' jemo, naj v prihodnje pridejo j prave informacije raje tja, kjef resnično dela, natančno nači in vodi tudi razvid o realiz: 4; dela za sleherno uro. Iz izjav naših najodgovon ših smo žal ugotovili, da naše] , dela ne poznajo. In kako naj P' 1! tem našo delo vrednotijo in m 11 režejo kruh? v preteklosti. UČITELJI OSNOVNE ŠOLE Kako drugače? Sprva sem mislila napisati naslov Nezadostna ocena - začetek ■n konec šolske spodbude. Ker ne mislim nikogar obtoževati, ampak le nakazati nekaj smernic k malo bolj sproščenim odnosom ®ed učitelji in učenci, da bi se učenci raje učili in da se ne bi bali iti v šolo že v prvem razredu, sem ta naslov opustila. Toda nekaj je z našim poukom zelo narobe, če največkrat ne znamo drugače spodbujati učencev k učenju kot z nezadostno oceno, če ne znamo drugače preprečevati neprimernega vedenja kot z ukori. Ko smo v srednji šoli ukinili ocenjevanje vedenja, se uri je pripetilo, da so me zlasti fantje spraševali: »Tovarišica, koliko neopravičenih ur imaš lahko, da ne dobiš ukora?« Ne- Oh. te ocene! Matematika. Delovni zvezki pripravljeni, domače naloge pokrite z dlanjo. Pogledi se ozirajo naprej in nazaj. - Koliko imaš ti? - Jaz tudi. - Kdo ti je pomagal? ~ Nihče! ~ Imaš^stari delovni zvezek? - Tovarišica, jaz bom poročal. Jaz imam prav! Tišina in resnost. Glave se sklonijo nad zvezke. AH bo vse prav? Da. Vse je prav. Bučno Ploskanje, vstajanje. Tudi jaz Ploskam. Kar naenkrat so ob meni, pri mizi. Kako so ponosni, srečni, samozavestni. - Tovarišica, danes bi pisali za ocene! - Za ocene? Jih imate radi? - Jaz ne smem pisati manj kot pet. kaj fantov je toliko časa brez očitkov vesti kršilo šolsko disciplino, dokler niso dobili ukora pred izključitvijo. Iz tega se vidi, da je marsikaj postavljeno na glavo. Cez noč se to ne bo spremenilo, ker smo učitelji, učenci in starši ujeti v začarani krog kvantitete in naglice ter drugih nelogičnosti (čim več snovi v čim krajšem času, čim več učencev s čim manj izdatki, čim manj dela in čim več denarja). Ni časa za pogovor, tišino, zbranost, vzgajanje vrednot, kot so vestnost, marljivost, poštenost, prijateljstvo. Marsikaj se že spreminja, na žalost v šolah zelo počasi. Tako kot zmeraj. Nisem povsem proti nezadostni oceni. Včasih je zelo po- - Imam rada štirko in sem zadovoljna. - Do zdaj sem imel matematiko pet. Pa spet slišim o prav dobri. Odhajajo v klopi. Prižgem grafoskop. Delajo zelo tiho, samostojno, zavzeto. Vem. Dobro vem, kaj si želijo. In želim si tudi jaz, da uspejo. Stiskam pesti. Ure bo kmalu konec. Kako se trudijo! In konec. Zvezki so na mizi. Rdeča lička, resni obrazi. In zelo veliko truda. Pospravljanje. - Tovarišica, želim vam lep večer! - O, hvala, kako si prijazen! Domov grede pa me spremljajo njihove besede: Jaz ne smem pisati manj kot pet! Zakaj? Zakaj? MARTA Januarja, 1990, Osnovna šola Črenšovci, 3 b trebna, zlasti tistim bistrim učencem, ki si skušajo pridobiti dobre ocene z neresnim učenjem. Toda prepričana sem, da skoraj vsak učenec doživlja nezadostno oceno kot hudo breme, ki mu jemlje zaupanje vase in veselje do nadaljnjega učenja. To velja tudi za nadarjene, kajti velikokrat se zgodi, da pridnega in bistrega učenca toliko časa sprašujemo, da le nekje odpove; to se dogaja zlasti v zahtevnejših programih in šolah. Včasih se nabere toliko dolžnosti na en dan ali teden, da jih učenec telesno in duševno ne zmore. Nihče me ne bo prepričal, da je mlad človek, če noče delati ali se učiti, samo len. Če je tak, je zato, ker mu nihče, niti starši niti šola, ne zna zbuditi zanimanja. Pozabljamo, da naši otroci preživljajo svojo mladost v drugačnem svetu, kot smo jo mi, da so vrednote prevrednotene in da velikokrat ne vidijo v učenju, znanju in delu nobenega smisla (tudi zato, ker jim vsaj do zdaj gmotnih dobrin ni manjkalo). Kako torej drugače? Najprej moramo učencem in staršem povedati, čemu zahtevamo pri nekem predmetu določeno znaje. Slovenski jezik in književnost je npr. za večino ljudi nekaj obrobnega. Tako se tudi učenci ne zavedajo, da je znanje materinščine za življenje potrebno, ker nam omogoča lažje sporazumevanje in pisno izražanje. Slovnica je potrebna zaradi lažjega učenja tujih jezikov in nadzora nad samim seboj. Poznavanje slovenske književnosti je poznavanje naše kulturne zgodovine - brez te bi bili nekaj brezobličnega'ali pa nas sploh ne bi več bilo. Mislim, da bi lahko vsak učitelj prikazal svoj predmet kot nekaj potrebnega za življenje in nadaljnje šolanje. Končno je treba prepričati učence, da sta znanje in kultura srca vrednoti sami zase. Učencem povejmo, kaj morajo nujno znati in zakaj, jim omogočiti, da brez skrbi vprašajo, če česa ne razumejo, predvsem pa je treba dobro premisliti vprašanja in jih, če je potrebno, tudi kdaj ponoviti ali poenostaviti. Učenec je pri spraševanju v posebnem psihičnem stanju, zato se mora najprej umiriti, ne sme se bati nezadostne ocene ne učitelja. Ve pa naj, da brez znanja v zdravi družbi ne bo napredoval ne v šoli in ne v življenju. Če dobi nezadostno oceno, naj čuti, da tudi učitelj z njo ni zadovoljen. Učencu povejmo, koliko in kaj se mora še naučiti za pozitiven uspeh. Pri slabših učencih je dobro, da opazimo vsak napredek in učenca spodbudimo za nadaljnje delo. Vse to bomo seveda zmogli, če bomo imeli učence radi take, kot so, in če se bomo povezali s starši. Starši bi morali brez strahu povedati težave, ki jih imajo njihovi otroci zaradi učenja. Včasih bi se lahko načrtno domenili, kdaj bo kdo vprašan, posebno takrat, kadar se nabere preveč zahtev. Zelo pomembno je upoštevati individualne razlike. Kar je za enega spodbuda ali šala, je za drugega poraz in obup. Iz nezadostne ocene bi z malo dobre volje na obeh straneh lahko naredili le skrajno sredstvo za dosego cilja. Skušajmo se približati tistemu idealu, ko se bo učenec učil zato, ker ga bo neznanja pred nami sram. URŠKA SNEDIC Prvi republiški seminar OSNOVNA ŠOLA NA SLOVENSKEM Opatija Hotel Adriatik ji. - 23. marca 1990 Organizacijski odbor Teja Valenčič, predsednica Lidija Magajna Janez Svetina < Anica Uranjek Organizator: Oidakta, Radovljica Rudi Zaman, sekretar seminarja Na seminarju naj bi se udeleženci seznanili z novimi usmeritvami razvoja osnovnega šolstva pri nas. V programu bodo predavatelji predstavili svoje delo, razmišljanja in predloge. Na seminarju bodo sodelovali tudi vsi udeleženci. Seminar je namenjen predvsem ravnateljem osnovnih šol pa tudi drugim, ki bodo z neposrednimi medsebojnimi stiki glede na zdajšnje družbene spremembe sodelovali pri načrtovanju novega razvoja osnovnega šolstva na Slovenskem. Sofinancira ga Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Seminar bo potekal v naslednjih oblikah: • predavanja • plenarne seje • okrogla miza • delavnice in • razprave po skupinah PROGRAM SEMINARJA IN TEME PREDAVANJ sreda, 21. 3. 1990 Odprtje seminarja 15.30 Teja Valenčič Analiza problemov in pričakovanj 15.40 •nag. Lidija Magajna Odmor" • 16.15 Nerešena vprašanja Zakona o osnovni šoli 16.30 dr. Ludvik Horvat Odmor 17.15 Ram in kako s slovensko šolo 17.30 Janez Svetina Sproščanje učiteljevih potencialov 18.15 dr. Bariča Marentič Požarnik Sprejem za vse udeležence s koktajlom 21.00 Hotel Adriatik četrtek, 22. 3. 1990 Vizija osnovne šole v postindustrijski družbi 9.15 Hpra Gobec Novejši trendi v raziskovanju učenja in inštrukcije 9.45 dr. Norbert Jaušovec Odmor 10.15 Teoretična spoznanja o razvoju mišljenja in pedagoška praksa 10.45 Brag. Darja Piciga Rako se med seboj vidijo učitelji, šolski svetovalni delavci 'n vodstveni delavci na šoli 11.15 •bag. Janez Bečaj Romunikacija med šolo in starši 11.45 ^larja Strojin Izobraževanje učiteljev za posebne pedagoške in psihosocialne Potrebe otrok 15.00 Potrebe in možnosti diferenciranih oblik pouka v šoli 15.30 Anica Uranjek Odmor 16.00 Delo po skupinah - delavnice 16.30 - Diferenciran pouk - Psihomotorika, gibanje in sprostitev - Integrirani pouk petek, 23. 3. 1990 Projekt osnovne šole leta 2000 8.30 Vladimir Milekšič Plenum - poročila dela po skupinah 9.15 Odmor 11.00 Okrogla miza 11.30 Sodelavci Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Zavod SRS za šolstvo, Pedagoška fakulteta in predavatelji Sklep seminarja 13.00 V Opatijo lahko potujete z vlakom do Matulj in s posebnim avtobusom do hotela. Vlak odpelje iz Ljubljane v sredo, 21. 3. 1990 ob 10.25, v Matulje pa pripelje ob 12.43. Tam vas bo čakal avtobus. Odhod vlaka iz Matulj je v petek, 23. 3. 1990 ob 15.25, prihod v Ljubljano pa ob 18.30. Udeleženci seminarja bodo nameščeni v hotelih Adriatik, Admiral in Kristal v Opatiji. Število enoposteljnih sob je omejeno. Vljudno vas prosimo, da se odločite za dvoposteljno sobo. Cena polnega penziona v enoposteljni sobi je 320 din, vdvoposteljni pa 250 din. Prispevek v višini 650 din nakažite najkasneje do 8. 3. 1990, na žiro račun št. 51540-601-16679 SDK, Radovljica Informacije: telefon 061/332-036. PRIJAVA IN REGISTRACIJA Registracija udeležencev bo v recepciji hotela Adriatik, v sredo, 21. 3. 1990 od 13. ure. Izpolnjeno prijavnico pošljite do četrtka, 8. 3.1990 na naslov: DIDAKTA, 64240 Radovljica, Gorenjska cesta 19a Želim enoposteljno sobo DA NE Želim avtobusni prevoz DA NE Matulji-Opatija-Matulji Sobo želim deliti z....................................... Označite eno ali dve temi, ki vas najbolj zanimata. ® Nova zakonodaja ® Izobraževanje kadrov ® Pedagoška praksa ® Humanizacija odnosov v šoli ® Klub staršev za boljšo šolo ® Kreativnost ravnatelja in učitelja ® Ravnatelj in poslovnost šole ® Alternativna šola Skupine bomo oblikovali glede na vaše odgovore. Priimek .................................................. Ime ...................................................... Organizacija ............................................. Naslov ................................................... Telefon .................................................. Žig in podpis Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Računanje in prsti ali računanje na prste Zakaj učitelji otrokom prepovedujejo stvari, s katerimi se lahko olajša delo ali pa sploh omogoči razumevanje? Moji hčerki v šoli ne gre preveč dobro, natančneje: ne gre ji matematika, z branjem in s pisanjem nima večjih težav. Obiskuje 2. razred, že v prvem pa ji je tovarišica prepovedala pri računanju uporabljati prste. To pa je edini način, da sploh lahko zračuna. Nismo mogli drugače, kot da smo jo naučili, kako naj to počne na skrivaj, pod mizo. Učiteljica je zadovoljna, ker tega ne ve, mi pa se sprašujemo, ali ne bi bilo pametneje, lažje pa tudi učinkoviteje in hitreje, če bi na prste lahko pogledala mimogrede - nad mizo. Mama drugošolke • Včasih je res nerazumljivo, kako smo pripravljeni (ne da bi mislili kaj hudega ali celo dobronamerno) sebi ali drugim otežiti življenje. Če bi bil od tega odvisen končni pozitivni uspeh, bi bilo še razumljivo, ker pa je izid praviloma slabši, tega ni mogoče doumeti. Otroku prepovedati, da si pri računanju pomaga s prsti ali z drugimi pripomočki, včasih pomeni, odvzeti mu vsakršno možnost za napredovanje, pridobivanje znanja. To ni podpiranje otrokove lenobe, ustvarjanje slabe navade, tudi se ni bati, da si bo otrok tako pomagal iz navade vse življenje, takrat, ko mu to sploh ne bo potrebno. Neprimerno in nespametno. Otrok si pomaga tako zato, ker ,brez prstov1 ne more računati. Zanesljivo pa bo tako ravnal le toliko časa, dokler jih bo potreboval. Ko bo znal računati ,na pamet1, bo to opustil. V življenju pa si marsikdaj pomagamo z računanjem na prste tudi odrasli, takrat, kadar smo utrujeni, raztreseni, kadar nas kdo med računanjem moti. Da ne bi pozabili številke, ki nam je npr. ostala pri deljenju, medtem ko nas je nekdo zmotil, nehote dvignemo prste, da nam potem ni treba vsega začeti od začetka. Ne le prsti kot pripomoček, tudi druga ponazorila so mnogokrat nujno potrebna, če le hočemo otroku pomagati pri napredovanju. Zgodi se, da včasih otroku prsti ne rabijo najbolje. To je posebna motnja, ko otrok v prstih nima pravega občutka. Takrat mu moramo ponuditi nekaj drugega. Čeprav je drugo zamudnejše in manj praktično. Zato smo lahko prav zadovoljni, če si otrok s prsti učinkovito pomaga. Kdaj pa kdaj so starši tisti, ki otroku prepovedo uporabo prstov - iz enakih razlogov kot to delajo učitelji. Torej naj bo učitelj kot strokovnjak tisti, ki bo starše poučil, naj otroku ne odvzamejo tistega, kar jim je za zdaj še nujno potrebno. • Pišite - sprašujte - sodelujte! Odgovarjajo strokovnjaki iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Kje pa mene čevelj žuli? Torek zjutraj, pred počitnicami, dopisni krožek. Nekaj rednih, Zgodnjih me že čaka pred učilnico. Sedemo. Posameznice še prihajajo. - Kaj bomo danes počele? Predlagajte! - Kar vi, tovarišica, povejte, saj ste gotovo razmišljali o tem! - Da, želim, da napišete: Kje pa mene čevelj žuli? Pogovor. Res pogovor. - Tovarišica, vas tudi čevelj žuli, ne? Odgovorite tudi vi, pa bomo potem naglas rae povedale svoje misli. Mojca nadaljuje: - Po radiu sem slišala, da boste učitelji štrajkali. Gre za plače? - O, ti si pa dobro obveščena! - Tovrišica pa res ne boste dali izkazov, pa na kulturni dan boste zares štrajkali? Poslušam. Patricija se vmeša: , - Izkazov ne bomo dobili? Meni je vseeno, saj mamica ve, kakšne ocene imam. Povem ji vse, verjame mi, pa tudi na govorilne gre. Oni iz nižjih razredov pa bi prav gotovo radi nesli plačilo domov in pokazali staršem. Tistim, manj uspešnim pa je verjetno vseeno. Če je izkaz slab, je še boljše, da ga starši ne vidijo. Viharja ne bo. Mojca se je kar razgovorila: - Tovarišica, večkrat ste že rekli, da so ocene, izkazi naše plačilo. Zdaj jih pa ne bomo dobili? - Kaj pa, če bi mi učenci štrajkali? Ni dobila odgovora. Ne vem, če ga je pričakovala. Pisale so misli, odgovore na zastavljeno vprašanje, a mojega ni bilo med njimi. Zamislila sem se. iz prakse za prakso Ne zamudite ugodne priložnosti! zagotovite si 10% popusta pri nakupu kompletov sestavljivih igrač JERNEJ od 5. do 23. marca v Pedenjpedu Različni kompleti strokovno preverjenih in večkrat nagrajenih igrač so primerni za otroke, stare 3 do 10 let. Oglasite se v Pedenjpedu VVolfova 12, Ljubljana tel.: (061) 214-617, fax.: 210-909 Odprto imamo od 8. do 15. ure in ob torkih do 17. ure. Igrača je dobitnik nagrade ZLATA ZIBKA. DOBRA IGRAČA Svet OSNOVNE ŠOLE FRANC ROZMAN STANE Prušnikova 85, LJUBLJANA razpisuje dela in naloge - RAVNATEUA Pogoji: Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še pogoje iz 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti: - najmanj 5 let delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit za učitelja - organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Franc Rozman Stane, Prušnikova 85, 61210 Ljubljana Šentvid, z oznako »za razpisno komisijo«. Komisija ne bo upoštevala nepopolnih vlog. Kandidat, ki bo izbran, bo imenovan za štiri leta. Prijavljeni bodo obveščeni o izbiri v 60 dneh. Svet OSNOVNE ŠOLE ALOJZ KEBE, Prušnikova 98, UUBLJANA-ŠENTVID razpisuje dela in naloge RAVNATEUA za 4-letni mandat Od kandidata pričakujemo, da ima najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit in najmanj pet let vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli. Prijave pošljite na naslov: Komisija za imenovanje ravnatelja pri osnovni šoli Alojz Kebe, Ljubljana-Šentvid, Prušnikova 98. Prijave bomo sprejemali 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisnem postopku. Svet OSNOVNE ŠOLE ALOJZ KEBE, Prušnikova 98, UUBUANA-ŠENTVID razpisuje dela in naloge - UČITEUA LIKOVNEGA POUKA za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Pogoj za sprejem v delovno razmerje je diploma ustrezne študijske smeri. Rok za prijavo je 15 dni. Književna didalctika pod drobnogledom Riše Boža Krakar Vogel Uvodno seznanjanje s književnim besedilom Na branje besedila pripravljata učence začetni fazi v metodičnem sistemu šolske interpretacije, uvodna motivacija ter najava besedila (in njegova lokalizacija). Uvodno motivacijo že J. Bezjak v svoji knjigi definira kot »ustvarjanje zanimanja in pravega razpolotenja«. Taka opredelitev se pojavlja tudi pri sodobnih strokovnjakih za književno didaktika. D. Rosandič imenuje to fazo doživljajsko-spoznavna motivacija, saj želi tako poudariti, da je zanimanje za književno delo mogoče zbuditi z vplivanjem bodisi na učenčev razum bodisi na izkušnje, čustva, čute, domišljijo ali pa na več sestavin hkrati. Naj navedem nekaj uvodov v obravnavo besedila, ki sem jim bila priča pri hospitacijah in nastopih študentov. a) Doživljajska, izkušenjska motivacija: Ali ste že kdaj užalili mamo? (Pred obravnavo Skodelice kave v 5. razredu), Imate gledališki abonma? (Pred obravnavo Cankarjevih Hlapcev v 2. letniku sr. šole). b) Intelektualna, problemska (po Rosandiču spoznavna) motivacija: Doma ste prebrali Hlapce. Bi lahko rekli, da je to politična drama? (2. letnik sr. šole), Danes bomo razpravljali o Kersnikovem realizmu. Da bi bolje dojeli čas, prostor, motive in ideje njegove pripovedne proze, bomo najprej prebrali odlomek iz razprave njegovega sodobnika Frana Celestina, Naše obzorje in njegove zahteve primerjali s Kersnikovimi ubesedi-tvami. (2. letnik sr. šole). c) Ponovitev literarnega znanja kot motivacija: Že kaj veste o Francetu Bevku? (Pred obravnavo Tončka v 5. razredu), Katere literarne vrste prevladujejo v realizmu in zakaj? (Pred Aškerčevim Mejnikom, 2. letnik sr. šole). Pa še en nekoliko živahnejši primer: Naj dvigne roko, kdor še ni bral Desetega brata ali ne ve, kdo ga je napisal! (2. letnik sr. šole). Ko sem med svojim gradivom izbirala primere za ta zapis, se mi je znova potrdil vtis, da v naši poučevalni praksi prevladuje zadnji tip motivacije (c). Spraševanje po že znanem je seveda potrebno, vendar bi se dalo zbujati zanimanje za branje tudi z bolj raznolikimi spoznavnimi postopki. Učenci pri ponavljanju že znanega na začetku ure niso posebno vznemirjeni, razen če učitelj tega uvodnega ponavljanja ne ocenjuje. Majhni raznolikosti spoznavnih metod se pridružuje tudi enoličnost poučevalnih. Prevladuje usmerjeni pogovor. Tega pa bi kdajpakdaj lahko nadomestili še Z drugimi načini. V književni didaktiki najdemo različna priporočila: za pisno miniaturo, asociogram (zapis asociacij ob danem pojmu, npr. Zapiši tri besede, ki se jih najprej spomniš ob imenu Jerneja Kopitarja), motivacijo z avdiovizualnimi sredstvi, prikaze likovnih stvaritev, obiske prireditev idr. Poleg kratkoročne motivacije za branje posameznega besedila pa navajajo strokovnjaki tudi možnosti za dolgoročno spodbujanje k branju in razvijanje bralne kulture. Tako našteva avstrijski didaktik Richard Bamberger (Buchpadagogik, Dunaj 1970) tele: izbiranje knjige meseca, razredna knjižnica, grafikoni prebranih knjig za posameznike, knjižna darila, bralni dnevnik idr. Uspešna motivacija za branje so tudi igrice po vzorcu Človek, ne jezi se ali tombole, ki jih je do nedavna sestavljal skupaj s člani literarnega krožka Osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke Miha Mohor (Knjižnica, Visoška kronika itn. - Škoda, da teh igric niso bolj propagirali). Možnosti je še veliko. Veliko jih razgrinja tudi naša strokovna publicistika, objave v Jeziku in slovstvu ter drugje (bibliografijo je, kot vemo, sestavil in v zadnjih treh letnikih Jezika in slovstva objavil Stanko Šimenc). Za branje besedila pa motivira tudi naslednja faza, najava besedila (in njegova lokalizacija). V tej fazi gre najprej za navedbo avtorja in natančnega naslova dela, nato pa za oznako avtorja (Življenjepisa in opusa) in obdobja. Nekateri strokovnjaki izrecno priporočajo pred branjem tudi razlago ali pogovor o težje razumljivih mestih v besedilu - o imenih, neznanih pomenih, kulturnozgodovinskem ozadju, pri odlomkih tudi o celoti idr. Skratka, lokalizacija besedila zajema zunaj-in znotrajbesedilne stvarne podatke in pojasnila o obravnavanem delu. - V novih osnovnošolskih berilih avtorjev G. Kocijana in S. Šimenca so ti podatki v razdelkih, označenih z rombom in krogcem (razlaga izrazov, oznaka avtorja), v srednješolskih (avtorji so Kolšek, Kos, Lah, Logar, Šimenc) v razdelkih A, B in Č (kratek avtorjev življenjepis, bibliografski opis njegovih del in stvarne opombe k besedilu), oznake obdobij pa so v učbeniku J. Kosa Književnost. Nekateri menijo, da se lokalizacija besedila, zlasti kar zadeva zunajbesedilne podatke, lahko opravi tudi kasneje, po branju. To velja zlasti za doživljajsko dostopnejša besedila ali besedila bolj znanih avtorjev. (Zato smo lokalizacijo besedila kot sestavino druge faze v šolski interpretaciji tudi postavili v oklepaj). Kdaj bo učitelj navajal stvarne podatke o delu, bo v skladu z zastavljenim ciljem najbolje presodil sam. Še metodična pomisel: učitelja v tej fazi pogosto zanese, da navaja zelo obširne podatke in nadrobno razgrinja vzroke in posledice določenih literarnozgodovinskih pojavov. S tem sta povezana razlagalna metoda in učenčevo zapisovanje, branje in aktivno delo z besedilom pa se pomakne proti koncu ure, če že kar ne zmanjka časa zanj. Zato je učiteljeva naloga, da podatke spretno izbere in strni, tako da ostane čas tudi za besedilo samo. Kako posodobiti začetno opismenjevanje »Nekaj čudnega je v sistemu šolskem...« je slišati po osnovnih šolah naše slovenske dežele. Vsevprek in vsivprek se na moč trudimo, da bi šolo spet naredili prijazno, življenjsko — takšno, da bi naši otroci vanjo radi zahajali. V sistem skušamo včleniti nekatere odbrane, v otroka usmerjene teorije strokovnjakov pedagoških in psiholoških znanosti, iz predalov preteklosti pa ponovno spravljamo na dan metode in oblike dela, ki so se nekoč v slovenski šolski praksi že izkazale kot uspešne, vendar jih je čas političnega in družbenega razvoja povozil. Danes pa--- V zgodovini slovenskega šolstva ni neznan tudi način poučevanja učencev vi. in 2. razredu osnovne šole— kot zagotavljanje načela personalne koncentracije in spremljanja učencev iz L v 2. razred. V preteklem šolskem letu je Zavod SRS za šolstvo vsem šolam v Sloveniji priporočil, naj upoštevajo želje učiteljev elemen-tarcev, ki bi radi učence poučevali še v naslednjem razredu, vendar se tu pojavi problem učiteljev drugega razreda, ki se upravičeno ne želijo ,kar tako' podati v 1. razred in se spopasti Z vsemi problemi, ki jih odpirata začetno opismenjevanje in branje ter pridobivanje števil in osnovnih računskih operacij, saj so se nekateri leta in leta natančneje seznanjali le z novostmi in posodabljanjem pouka v 2. razredu. Že več let načrtneje vpeljujemo sodobne sestavine vzgojno-izobraževalnega dela v 1. razred, prenašamo pozitivne izkušnje sosednje Hrvaške (osiješki projekt), povezujemo 1. razred s predšolsko vzgojo in upoštevamo postopni prehod otrok s predšolske vzgoje v 1. razred osnovne šole (uvajalno obdobje). V letošnjem šolskem letu smo ele-mentarci dobili novo prvo berilo in ob njem končno celoten didaktični komplet za slovenski jezik v L razredu. Na medobčinskih, občinskih in šolskih aktivih učiteljev 1. razreda smo si težko prič-kovane novosti pri pouku slovenščine do potankosti ogledali, in kar je zelo pomembno, preverili in potrdili smo njihovo funkcionalnost v praksi na hospitacij- skih nastopih, ob integriranem pouku v uvajalnem obdobju. Lepo se sliši in priznajmo, da ponekod tudi deluje; za to pa je bilo potrebno več let postopnega vpeljevanja posameznih prvin, tako z izobraževanjem, ki ga je organiziral zavod SRS za šolstvo, kot tudi po različnih strokovnih revijah, kjer so znani slovenski strokovnjaki in praktiki objavljali svoja razmišljanja na to temo. Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko učiteljev 2. razreda se je v tem šolskem letu tako ali drugače natančneje seznanilo s prej omenjenimi vsebinami (didaktični komplet za slovenski jezik v 1. razredu), obravnavanimi z aktivi učiteljev elementarcev. Za koprsko OE Zavoda SRS za šolstvo, ki obsega občine Piran, Izola, Koper, Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna, lahko trdim, da poleg učiteljev kombiniranih oddelkov 1. in 2. razreda, večina učiteljev 2. razreda ni natančneje obravnavala omenjene problematike. To dejstvo ni subjektivna ocena, temveč mnenje 103 učiteljev povečini drugega razreda v naši organizacijski enoti, ki so se v petih skupinah na seminarju seznanjali z integriranim poukom in s sodobnimi sestavinami vzgojno-izobraževalnega dela vi. in 2. razredu osnovne šole. Ob uvodnem delu seminarja so si učitelji na dano tematiko zastavili veliko vprašanj, to pa lahko razvrstimo v štiri skupine: a problematika posodabljanja pouka ob neustreznih gmotnih razmerah z danimi standardi in normativi (najbolj pereče je število učencev v oddelku in dvoizmenski pouk), • problematika predmetnika in učnih načrtov ter neustrezen sistem ocenjevanja v i. in 2. razredu, • problematika strokovne literature, alternativnih didaktičnih kompletov in specialnih didaktik, • problematika uspešnejših in manj uspešnih učencev - diferenciacija in individualizacija. Če iz prakse izluščimo enega temeljnih procesov v tej otrokovi starosti - proces začetnega opismenjevanja in branja - ne moremo mimo dejstva, da se ta pri nekaterih pojavi že v šestem letu, pri drugih pa šele konec sedmega ali celo v osmem letu starosti. Vertikala, kjer bi, upoštevaje načelo individualizacije, - učitelj strpno čakal otroka in njegov razvoj, da bo na tej stopnji, ko se kolesje procesa opismenjevanja požene, sega torej od male šole do konca L oziroma tudi na začetek 2. razreda (neupoštevaje učence z motnjami v razvoju). Naša šola v tem obdobju ^mogoči' otroku, da dvakrat spremeni slog dela ali da se prilagodi novemu učitelju (razen tedaj, ko se seveda učitelj prilagaja novim učencem), in s tem nekajkrat zmoti proces opismenjevanja in branja. Še hujše pa je takrat, ko otroka zaradi ne najbolj humanega načina ocenjevanja (številčno ocenjevanje) ob koncu prvega razreda motiviramo z negativno oceno pri slovenskem jeziku. Za to je otrok kriv le toliko, ker se je skladno z njegovim razvojem zanimanje za opismenjevanje in branje pojavilo prepozno - glede na cilje in smotre, ki smo si jih zastavili ob koncu prvega razreda in na bojazen očitka učiteljev drugega razreda, da otrok nismo ničesar naučili in da učitelji v tretjem razredu ne bodo rekli... Tako ga vse do srednje šole, ko se plaz očitkov zvali na celotno osnovno šolo. Ali nismo nekoliko preveč storilnostni"? Vrnimo se v 1. in 2. razred. Veliko problemov pri prehodu in prilagajanju ter zagotavljanju večje individualizacije pouka bi na tej stopnji rešili s poučevanjem učencev istega oddelka v obeh razredih. Nekateri učitelji v naši organizacijski enoti to te izvcl01 iajo, nekateri nameravajo to sth\ dravske šole usposabljajo za delčn od 1. do 4. razreda. Menimo, Jijhi je nujno drugače organizirata medobčinske, občinske in tudpp šolske aktive 1. in 2. razredov* vanje naj bi se včlenile tudi vzgop jiteljice male šole, saj tako vsffl' binska kot metodično-didaktičnft stran izobraževanja v tem ob dobju otroka kar silita k taks\ nemu delovanju in strokovnemi' spopolnjevanju. Podobno izo raževanje na našem območju ff. ,- - * ■ oteka v skupnem projektu ekl. verimentalne prenove vpeljeva^ ja elementov drugega jezika (%j projekt ELLE) in ga predvsett^ Taktiki zelo uspešno ocenjujejo^ Gotovo da tudi dozdajšnja of\A aniziranost aktivov ni povsert^ e funkcionalna, šolski aktivi poz\ imeznih razredov bi bili glede a operativne naloge (pripravi}? a vzgojno-izobraževalno delo,, čno-vzgojna problematikah motne razmere) še naprej vsekat: or bolj usmerjeni v specializi^ ano obravnavo posameznih problemov, tovrstna vprašanja bi reP Tako nekako so izzveneli pof} govori z učitelji drugih razredom ob omenjenih seminarjih. Torej-f poziv iz prakse za prakso je bržf< kone vreden razmišljanja in kot kamenček v mozaiku prebut' janja slovenske osnovne šole gostovo pripomogel k boljšemu po$ sluhu šole za posameznika in us11 klajenosti zastavljenih smotra*^ Z razvojnimi zmožnostmi otroki: na tej starostni stopnji. TONE BALOH Pedenjpedov svet je iz enega kosa Joža Ferjančič, Žagarjeva nagrajenka: Otroka in njegov svet moramo obravnavati kot celoto ^JTežko je strniti bogate delovne izkušnje Jože Ferjančič, čeprav so ^nabirale komaj dvajset let. Da so bile kakovostne, potrjuje t^garjeva nagrada. Naša sogovornica jo je prejela sredi ustvarjal-frgffa dela — zato ker je odlična strokovnjakinja, svetovalka za Predšolsko dejavnost, ki je nenehno v stiku s praktiki; dobra in Zanesljiva kolegica, ki ne daje potuhe, temveč spodbuja k delu. Odkriva napake in slabosti v stroki in vztraja, dokler jih ne odpravi [^ zboljša. Išče nove, drugačne poti dela. ' Prve izkušnje si je nabirala kot Vzgojiteljica v Vipavi in Novi Go-Ki, po končanem študiju logopedije je orala ledino na Goriškem kot logopedinja, po diplomi iz pedagogike pa je te več kot desetletje svetovalka za predšolsko vzgojo. Veliko izkušenj ijna kot mentorica mladim vzgo-Vjeljicam s te in one strani meje. Prez njenih prizadevanj bolnišnica ne bi imela ustreznega pedagoškega in družbenega statusa, \norda tudi zobozdravstvena Vzgoja po vrtcih še ne bi tako Izživela (pri Državni založbi Slovenije je izšel didaktični komplet F rtiu pozitivi, ki sta ga pripravila Vkupaj z dr. Rafaelom Podobnikom). Ko smo se pogovarjali, je bila Joža Ferjančič kritična predvsem do teorije predšolske Pedagogike in do slabo usposobljenih vzgojiteljic. Najbrž tudi tato delo z otroki ni najbolj kakovostno. . * Čeprav je vzgoja predšolskih otrok temelj našega Vzgojno-izobraževalnega si-Sfema, je teorija predšolske Vzgoje zelo slabo razvita. - Žal teorijo razvijajo tudi takšni strokovnjaki, ki nimajo neposrednih izkušenj z najmlaj-Jimi. Nikdar niso delali z njimi in 'ato tudi ne vedo, kako se predšolski otroci razvijajo. Pogosto tfftar Šolsko teorijo in prakso prekašajo v naše vrtce. Da je to res, pjjazorno kažejo vzgojni programi gja predšolsko vzgojo: teme so ,Razdrobljene na posamezna po-:firočja, podobno kot v šoli na Predmete. To seveda ni prav, saj Predšolski otroci še niso na takšni ■astopnji razvoja, da bi bila takšna --------------------------------- razdrobljenost smiselna. Zato sem vesela kritik in pobud nekaterih praktikov, ki si upajo povedati, da tako ne bi smeli več delati. V vrtcih je že prešlo v navado, da obravnavajo predpisane teme tako, kot da bi bili vsi otroci enaki po sposobnostih. Vzgoja ni usklajena z razvojem otrok; od njih veliko pričakujemo, prehitro jih štejemo za odrasle. Kot da bi se otroštvo zgubilo... Preprečujemo naravno, postopno odraščanje. Otrokom se ne prilagodimo dovolj, ne znamo jih opazovati, se jim približati in z njimi doživljati. Vsega, kar potrebujejo in pričakujejo, niti ne skušamo vtkati v vzgojne programe, ki so jim namenjeni. • Kaj bi morali spremeniti, da bi vrtci drugače zaživeli? - Predvsem moramo upoštevati otroka. Temeljna naloga vzgojiteljice je, da ustvari ravnotežja med družbenimi smotri, otrokovo spontanostjo in zanimanjem. Otroka moramo obravnavati kot celoto in prav tako tudi svet okrog njega, saj ga celostno doživlja. Razkosanost mu je tuja. Marsikdaj bi bilo treba delo drugače načrtovati: otrokom ponuditi zanimive vsebine, takšne, ki bi bile zanje izziv in jih bi doživljali vsak zase in tudi oblikovali po svoje. Vzgojiteljica naj otroku pomaga razmišljati, ne sme pa mu vsiljevati svojega mnenja. Pred nekaj tedni smo se zbrali z ravnatelji(cami) vrtcev in se dogovorili, da bomo delo v vrtcih zasnovali drugače, v njih naj bi potekalo več dejavnosti hkrati - te naj bi se nekako pretakale ena v drugo, se povezovale. Potekajo naj v manjših skupinah in Asco za otroško veselje '6, Asco - to je eden vodilnih svetovnih izdelovalcev igrač, 'fv Franciji edini te vrste. Igrače "Pfco že trideset let razveseljujmo otroke domala po vsem Svetu, nič manj kot Lego, obe ^rrsti pa spadata med igrače vr-dftunske kakovosti. Nekatere alhaše vzgojiteljice se še gotovo opominjajo, da je Ascove igrače 'fl^red petnajstimi leti bijo mogoče olupiti j i nas, žal pa so admini-i^strativne prepovedi kasneje pre-'iifrečile nakup na domačem trgu. ftped časom pa se je v Ljubljani -/nudil Ascov zastopnik in skupaj ekskluzivnim zastopnikom podjetja Asco Astra Ars Inženiringom iz Ljubljane pripravil raz-^stavo igrač: s strokovnimi preda-d®nji sta jo obogatili še Ljubica .Marjanovič Umek in Irena Le-.pVičnik. Ernest Zavec, ki z Asco-^jvimi igračami oskrbuje evropski Jjg, nas je prepričal o njihovi kakovosti. Povedal je, da so na lanski Didacti, največjem sejmu prav tem igračam dodelili ^ato plaketo. . in po čem se te igrače odlikujejo? 0 Sistem Asco igrač zajema vsa ^temeljna področja, pomembna otrokov razvoj. Že samo s pe-:/funi alj šestimi kosi iz Ascovega ojsistema se je mogoče igrati na ^najrazličnejše načine. Prav to-• fko povsem navadnih posamičen igrač gotovo ni mogoče upo-cUabiti za toliko različnih iger. Te nljgrače so torej zelo uporabne, če ’/||n potežkamo, so neverjetno žphke, pri premikanju pa skoraj >0jneslišne. Zelo pomembno je, da M's° tudi lepe, mehkih oblik in pi-o-sanih barv. Starši in vzgojitelji f uobro vedo, kolikokrat priteg-otrokovo pozornost manj n Ustvarjalne igrače samo zaradi videza, otroci pa se jih ponavadi kaj kmalu naveličajo. Poleg Ascovih konstrukcijskih in didaktičnih iger pa otroke še posebno razveseljujejo tiste, ki so namenjene gibalni dejavnosti. Z nekaj kosi je še tako majhno igralnico v kratkem času mogoče spremeniti v pravcato telovadnico. Tobogani, mostovi, plezala, lestve in gredi - če je vse to iz pisanih delov, ki jih s pomočjo vzgojiteljice sestavljajo otroci sami, se je igrati še bolj prijetno. Irena Levičnik, svetovalka za predšolsko vzgojo z Zavoda SRS za šolstvo je zbranim vzgojiteljicam Ascove igrače toplo priporočila in dejala, da smo jih dobili, čeprav pozno, vendarle še ob pravem času. Prav zdaj se kopiči na policah prodajaln čedalje več najrazličnejih igrač, in če jih zares dobro ne poznamo, je težko izbrati kakovostne. Za Asco igrače pa je to mogoče zagotovo potrditi. O tem je prepričana tudi Olga Rupnik, vodja enote VVO Ciciban iz Ljubljane: »Za naš vrtec smo že pred petnajstimi leti kupili nekaj Ascovih igrač in otroci se še danes igrajo z njimi. Zelo obstojne so, trpežne in še zmeraj enako privlačne. Med igračami, ki jih izdelovalci ponujajo, se mi zdi, da sta sistema Lego in Asco nekaj izrednega. Potrudili se bomo in zbrali denar za nakup vsaj nekaterih novih kosov. Zelo mi je všeč, ker jih je mogoče kupovati postopno in tako dopolnjevati zbirko. Tudi Ascove barve, ki jih na razstavi sicer ni bilo videti, so čudovite. Do lanskega leta smo jih uporabljali, z njimi pa smo slikali enako dobro kot pred petnajstimi leti, ko so bile še čisto nove.« igraje. Tako bodo imeli otroci dovolj možnosti za izražanje svojih občutij in doživljajev. Uhojene pod je težko spreminjati, prepričana pa sem, da so takšne zamisli dobre. Vem, da smo se odločili prav. • Vzgojiteljica nekdaj in danes. Vemo, kakšne vzgojiteljice je dajala nekdanja srednja vzgojiteljska šola. Je dandanes mladost vzgojiteljic poroštvo za vpeljavo novega, sodobnega? - Hočete reči, kaj lahko od njih sploh pričakujemo? Preveč ne, saj imajo programi, po katerih se 'usposabljajo in izobražujejo, veliko pomanjkljivosti: premalo je prakse, teorija ni dovolj spopolnjena. Mlade vzgojiteljice nimajo pravega odnosa do tega poklica. Veliko je tudi takšnih, ki so se napačno odločile, saj jih delo z najmlajšimi ne veseli dovolj. V šoli imajo premalo metodike in se zato v praksi včasih ne znajdejo, pa tudi k izvirnosti jih šola ne spodbuja. To opazimo že pri izbiri igrač. Večinoma se odločajo za industrijsko izdelane. Bolj kot teh pa so otroci veseli preprostih, doma izdelanih igrač iz odpadnega gradiva, posebno če jih soustvarjajo. Nič zato, če so takšne igrače manj pisane in drugačne od kupljenih. V nekdanjih vzgojiteljskih šolah je bilo v učnem načrtu veliko ročnih spretnosti in vzgojiteljici ni bilo težko narediti igrače, četudi ni imela na voljo skoraj nič denarja. Tudi zdajšnja višja raven izobraževanja vzgojiteljic ne prinaša vsega, kar bi morala. Na našem območju si je že deset vzgojiteljic-pridobilo višjo izobrazbo, vendar še nisem opazila, da bi se to kaj poznalo pri njihovem delu Z otroki. Čedalje bolj se mi toži po nekdanji petletni' vzgojiteljski šoli; boljše ni prinesla nobena kasnejša reforma, pa tudi približno tako dobre ne. • Se morda spominjate, česa ste se lotili najprej, ko ste začeli delati kot svetovalka za predšol-sko dejavnost v novogoriški organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo in s čim se ukvarjate danes? - Na Goriškem in Severnem Primorskem imamo le tri samostojne vrtce (Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin), drugo so oddelki pri osnovnih šolah. V začetku so bili ti oddelki zelo zapostavljeni in zanemarjeni. Ravnatelji so takrat vso svojo skrb namenjali šolam. Za predšolske oddelke ni bilo časa, ne denarja. Pa so kmalu spremenili mnenje in tudi oddelke za najmlajše začeli drugače obravnavati. Takšen odnos do predšolske vzgoje je bilo treba spremeniti, da smo sploh lahko kaj naredili. Zdaj se ukvarjamo z drugimi vprašanji: spreminjamo način dela, pripravljamo se na drugačen delovni čas, kmalu se bodo najbrž pojavili posamezniki, ki bodo želeli odpreti zasebne vrtce ipd. Največ pa razmišljamo o tem, kako navezati stike s starši, še posebno s tistimi, ki svojih otrok nimajo v dnevnem varstvu v vrtcih. Prav te otroke bi radi pritegnili v druge dejavnosti, ki jih pripravljajo vrtci. Najprej moramo navdušiti seveda starše, vendar se nam le Z uradnimi vabili ne bo posrečilo. Navezati skušamo bolj neposredne stike, čeprav je težje in zahteva veliko časa. • Kaj je tisto, kar vas vedno znova žene v delo, k tolikim različnim stvarem? - Zmeraj sem bila nezadovoljna s sabo, hotela sem več. Rada imam razgibano delo, kjer se dosežki kmalu vidijo. In delo z otroki je takšno. Od nekdaj me je zanimalo, kdaj in kako naj vzgojiteljica pomaga in spodbuja otrokov razvoj. Imam tudi neverjetno voljo do spreminjanja, najbrž zato, ker pogosto odkrivam nepravilnosti. Da se z njimi lahko spoprimem, se moram nenehno strokovno spopolnjevati; zato rada in veliko študiram. Včasih je težko, saj mi ob vseh rednih delovnih obveznostih zmanjkuje časa. Če le utegnem, rada obiščem tudi likovne razstave - srečanja z umetnostjo v meni zmeraj znova spodbujajo voljo in moč za nadaljnje strokovno delo. LUČKA LEŠNIK Raznolikost zahteva veliko denarja »Skrbi me, da se bodo naša večletna prizadevanja po čim boljših možnostih za odraščanje in razvijanje sposobnosti vseh otrok morala umakniti drugačnim težnjam: otroci naj živijo v razmerah, kakršne jim lahko ponudijo njihove družine,« je pred nedavnim razmišljala dolgoletna ravnateljica Vzgojno-varstvene organizacije Anice Černe-jeve v Celju ANA ČETKOVIČ. Z njo smo se pogovarjali o tem, kakšen mora biti vrtec danes. Ravnateljica pravi: Mora se tržno usmerjati, če želi čim bolj kakovostno delovati in - preživeti. Karlovac, 1960 Obiskali smo jo v enoti na Kajuhovi 5, v urejeni stari vili z velikim vrtom, kjer je sedež omenjene celjske vzgojno-varstvene organizacije. Vrtec ima dve organizacijski enoti, včasih je imel vseh enot sedem, zdaj le še pet. Pred štirimi leti so imeli nekaj več kot 770 otrok, zdaj jih je približno sedemdeset manj. V zadnjem času so zmanjšali število zaposlenih (za devet), zdaj jih imajo 84 (pred leti jih je bilo kar 112), od tega 31 vzgojiteljic in 24 varuhinj. Prostore na Malgajevi ulici so dali v najem zasebniku - to pa je le eden od tržnih prijemov tega celjskega vrtca. Ana Četkovič s sodelavkami veliko razmišlja o tako imenovanih alternativnih dejavnostih, ki naj bi jih pripravljali - ne le zato, da bi se vrtec lažje prebijal iz dneva v dan, temveč predvsem v veselje otrok in v pomoč staršem. Trgovino z izdelki za otroke so že preskusili, organizirajo jo občasno. Starši in otroci prodajajo oblačila, ki so jih prerasli, in druge reči, ki jih ne potrebujejo ali pa so se jih naveličali. Vse pogosteje vprašujejo, kdaj bo spet 'trgovina’. Kupcev je čedalje več, tudi med tistimi, ki so sprva nezaupljivo opazovali to novost; ponudba je raznolika, reči so ohranjene, cene pa bolj sprejemljive kot v trgovinah. Načrtujejo tudi varstvo na domu - predvsem za otroke, katerih starši so veliko zdoma. Celjska mladina je podobno skrb za najmlajše že vpeljala (kot ljubljanski Sezam), najbrž pa bo za starše marsikdaj lažje,' če se bodo za varstvo lahko dogovorili kar v vrtcu, kamor sicer vodijo svoje otroke. Vrtec na Kajuhovi ima že zdaj odprta vrata od petih zjutraj in tja do večera. Razmišljajo, da bi ponudili tudi nočno varstvo, če bi ga starši potrebovali. Po svetu je v navadi, da lahko starši tudi popoldan pustijo otroke za kakšno uro v vrtcu, če je potrebno. In zakaj ne bi bilo tako tudi v Celju? Kolikokrat bi starši radi opravili kakšno delo v miru. To ob otrocih skorajda ni mogoče. Zanimiva in izvirna je tudi za- misel o 'frizerskem salonu’ v vrtcu. Imajo dve varuški, ki zelo spretno strižeta, še posebno radi prav najmlajše; tako obisk frizerja ne bi bil več 'kritična točka’ za otroke, ki se bojijo 'posegov' tujih rok, pa tudi ne za starše, ki morajo odšteti v česal-nicah za otroke kar preveč de narja. Tudi na nekdanje vrtičkaij« ki so zdaj že šolarji, niso poz bili: zjutraj lahko v vrtcu poč kajo na začetek pouka, in če s starši z upravo dogovorijo, lahk tam tudi kosijo. Že več let pripravljajo najra zličnejše krožke za predšolski otroke (tako kot drugi vrtci) Otroci lahko obiskujejo gibalno plesno-ritmični krožek, glasbe noplesnega, likovnega, naravo-slovno-raziskovalnega, računal niškega in se uče angleščine. Sami se tudi odločajo, kdaj bodo krožke obiskovali: zjutraj ali po kosilu. Vzgojiteljice pravijo, da je največ zanimanja za krožke v opoldanskem času, saj se otroci tako ognejo počitku, ki ga na splošno ne marajo. Zamisli in volje imajo v vrtcih Anice Čer-nejeve še veliko. Škoda le, da starši vse teže odštevajo denar za podobne dejavnosti, čeprav jim ugajajo, in si najbrž želijo, da bi otroci v njih lahko sodelovali. Takšna je pač podoba zdajšnjosti, nemalokrat boleča. Ravnateljica Ana Četkovič je spregovorila tudi o prenapolnjenih oddelkih: »Od nekdaj smo se potegovali za manjše oddelke, pa nismo uspeli: najprej zato ne, ker je bilo otrok preveč, zdaj pa jih ne moremo imeti zato, ker nimamo dovolj denarja. Zaradi tega tudi krčimo število oddelkov. Vemo, da je npr. šestnajst dojenčkov v skupini preveč. Idealno bi bilo, če bi jih imeli deset, zanje pa bi skrbeli dve vzgojiteljici. Žal to ni mogoče - ali pa - če se odločimo za tržno potezo, kakršno bi še pred leti vsi obsojali: Jeseni naj bi starše povprašali , ali so pripravljeni prispevati več denarja zaT), da bi bili njihovi otroci v manjši skupini. Ce bi se strinjali, bi takšne oddelke odprli. Vzgojno delo bi bilo bolj kakovostno in otroci bi se bolje počutili.« L. L. Ob praznikih zadiši iz peči Tako sem dala naslov naši novi temi v vrtcu, in čeprav tisti ponedeljek ni bil praznik, smo se vsi počutdi nekako praznično. To ,vsi‘ smo bili: moji ,mali šolarji' iz vrtca, jaz, njihova tovarišica, starši mojih otrok, sestrice, bratci, stare mame in dedki. Zadišalo je namreč iz naših mizic v igralnici, kjer smo se do sitega najedli najboljšega kruha na svetu - tistega, ki smo ga dopoldne sami spekli v vrtcu. Z mizic so zadišale domače marmelade, zaseka, med, skuta, sir, paprike in kumarice, ki so jih mame prinesle s seboj. Toda - naj začnem od začetka, da boste vedeli, zakaj smo se tako lepo imeli. Že veliko dni prej smo se začeli pogovarjati o praznikih, o starih običajih, o tem, kako je bilo včasih, kako dober je bil včasih navaden kruh, kako so otroci živeli nekoč. Naučili smo se, kar tako, mimogrede, cel kup narodnih pesmi, pa tudi pesmico o kruhu, ki smo jo uglasbili kar sami. Nato smo začeli pripravljati pravcato razstavo starih predmetov, otroci so vsak dan prinesli kaj zanimivega. Za nekaj časa smo se poslovili od punčk in štedilnikov . in jih zamenjali za belo pogrnjene poličke, in nanje lepo razstavili vse, kar se je nabralo. Tega pa je bilo veliko: stare knjige, ure, mlinčki, likalniki, orodje, ključi, denar, tehtnice, krplje, posode, svečniki, in še in še. Naša razstava je postajala iz dneva v dan lepša, bogatejša, zato smo na ogled povabili tudi druge. Prišli so otroci iz vseh skupin v našem vrtcu, naše kuharice, prvošolčki iz naše šole in tovarišice iz drugih vrtcev. Vsakemu, ki je obiskal našo razstavo, smo zapeli tudi nekaj narodnih pesmi, da je bilo srečanje prijetnejše. Nazadnje smo povabili še svoje domače in zanje pripravili posebno lepo presenečenje. Že zjutraj, med malico, smo z zanimanjem opazovali kako vzhaja kvas v lončku, kar na mizi sredi naše igralnice, nato smo s skupnimi močmi zamesili kruh. Naredili smo hlebčke in jih ,pospremili‘ v pečico v naši vrtčevski kuhinji. Lepo in dišeče so se spekli, pečeni so bili še pred kosilom in skozi bele prte smo jih duhali, ko so se hladili. Skrbno smo pospravili in uredili našo igralnico in komaj čakali, kdaj bo ura pet popoldne, da bomo spet prišli nazaj v vrtec. Vsem, ki so prišli z nami, smo razkazali našo razstavo, nato pa zapeli pesmico o kruhku, od katerega je dišala vsa igralnica. Vsi so nam zaploskali, ko so slišali, kako zori ajda po Koroškem, kako je maček ljub’co imel, pa Terzinko in kje so na Štajerskem ljubice tri. Končno smo razrezali dišeče hlebčke, jih namazali z domačimi dobrotami in obložili s kumaricami. Kruha pa je bilo dovolj za vse - najbrž smo podobni ljudem iz Mišmaševe pekarne - sem pomislila. Ob slovesu smo vsi vedeli: 'Kmalu se moramo spet srečati! Če prej ne, spomladi prav gotovo, ko bodo ozelenele trate in drevesa v bližnjem gozdu. Da bomo brez skrbi zavriskali, se zapodili čez travnike in skupaj kakšno lepo začeli. Ne pozabi na kitaro, tovarišica, so rekle mame. Takrat bomo tudi me pokazale, kaj znamo - so obljubile - za vse bo dovolj dobrot! Za kruh pa je najboljše, da ga kar z otroci v vrtcu spečete, saj tako dobrega me skoraj ne znamo - so priznale mamice. Hvala za lepe trenutke, hvala za dober kruh - sem slišala ob slovesu. Hvala vam vsem - sem rekla - brez vas ne bi bilo tako lepo! Kdo bi nas pohvalil, kdo bi nam zaploskal, kdo bi z nami v srcu delil to tiho srečo, če ne bi prišli! Hvala vam, moji dragi otroci, z vami vsak dan doživim toliko lepega! Tovarišica DRAGICA l Stran 10 PROSVETNI DELAVEC - 5. marca 1990 - št. 4 ostajamo učitelji mentorji šolskih hranilnic, ki sprejemamo tudi to vzgojno nalogo, da bomo širili varčevalno kulturo med mladimi na vseh področjih in z vsem, kar nam je dano in zaupano. Šolsko hranilništvo danes Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Prešernova družba sta ustanovila posebno nagrado, s katero želita trajno pospeševati in podpirati sodobno leposlovno ustvarjalnost, ki bo v duhu najboljših slovenskih literarnih izročil tudi v prihodnje izpovedovala najširšemu krogu bralcev umetniške in človeške vrednote, zaradi katerih je vredno živeti in ustvarjati. V ta namen ustanovitelja razpisujeta sedmi M. Gorki je zapisal: »Ne govorite otrokom o delu - ampak jim omogočite, da delajo. Peljite jih v delavnice, na polja. Naj se naučijo, da poprimejo za delo, ne s konico prstov, temveč s celo roko. Delo je ne samo najboljši učitelj, ampak tudi najboljša življenjska šola.« ANTON PFAJFAR (OŠ F. S. Finžgar) Predsednik sveta mentorjev Ljubljanske banke Res je. V zvezi z današnjim naslovom pa bi lahko dodali: Ne govorimo otroku o varčevanju, omogočimo mu, da bo sam varčeval, vlagal in dvigal, da bo varčeval z vsem, ne le z denarjem. Naučiti ga mora tudi šola. Šolske hranilnice dajejo te možnosti otroku. Iz literature je mogoče prebrati, da so se šolniki z varčevanjem v šolskih hranilnicah ukvarjali že v preteklem stoletju, posebno v drugi polovici prejšnjega stoletja. V tem so prednjačile zlasti Anglija, zatem Nemčija, Francija, Italija in druge, v Avstriji pa so vpeljali tovrstno varčevanje nekoliko kasneje. Tudi na naših tleh je bilo tako. Šolske hranilnice so se s padci in vzponi, z večjimi in manjšimi uspehi ohranile do danes. Cilji so ostali več ali manj enaki: vzgojiti varčnega človeka - varčuj danes za jutri. Velja to še danes? Mogoče zdaj spet in želimo si tako! Za hiter vzpon šolskega hra-nilništva po vojni zagotovo lahko štejemo šolsko leto 1973/74, ko so šolske hranilnice sprejele enotno organizacijsko obliko. Pokroviteljstvo nad večino hranilnic je prevzela Ljubljanska banka. Od tega leta se je število hranilnic močno povečalo. Ustanavljali so jih na centralnih šolah. na podružničnih šolah v Sloveniji in tudi v drugih republikah, kjer so bili sedeži enot Ljubljanske banke. Iz leta v leto je bilo čedalje več varčevalcev, saj so v teh hranilnicah učenci lahko sami vlagali in dvigali svoj denar. Še danes je tako, le da šolske hranilnice delajo z mno- gimi izboljšavami, precej je tudi takih, ki imajo računalniško podprto vodenje. Opremo je v največ primerih kupila Ljubljanska banka. Zakaj se je zmanjšalo zanimanje otrok za varčevanje? Je za to kriv mladi odraščajoči rod sam, so krivi tisti, ki jim je zaupano vzgojno delo, ker ne znajo zbuditi potrebnega zanimanja? Ali so morda krive trenutne razmere v družbi, v kateri se privarčevani denar kaj hitro razvrednoti? Tako je bilo do konca lanskega leta. Bo zdaj boljše? Ne smemo namreč pozabiti, da se je tudi drugod vzgoja k varčevanju najbolj razvila v kriznih časih, v časih pomanjkanja. Zato je toliko težje razumeti tiste, ki nasprotujejo delovanju šolskih hranilnic. Povsod tam, kjer mislijo o delovanju hranilnic drugače, so le-te uspešne in v njih varčuje velik odstotek šolskih otrok. V šolski hranilnici delajo učenci pod mentorjevim vodstvom. To pomeni, da se tisti, ki jih to delo zanima, naučijo izpolnjevati predpisane obrazce, utrjujejo natančnost, krepijo medsebojno pomoč in odgovornost pred vsemi, ki jim denar zaupajo. In kje je naša prihodnost, prihodnost šolskih hranilnic? Vztrajati moramo. Interes reorganizirane Ljubljanske banke do mladih varčevalcev ostaja še naprej velik in pripravljeni so gmotno skrbeti za delovanje šolskih hranilnic tudi v prihodnje. Markovičev program pa nam daje upanje, da se tudi varčevanju pišejo boljši časi. Seveda pa SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE Šola slovanskih jezikov V V Slavističnem društvu Slovenije pripravljamo brezplačno šolo slovanskih jezikov. Potekala bo kot občasna srečanja, vodili pa jo bodo strokovnjaki za posamezne jezike. In kako si ta srečanja zamišljamo? Obravnavali bomo krajša besedila v izbranem jeziku, spoznavali njegove značilnosti, pisavo, besedotvorje, oblikoslovje in skladnjo. Ukvarjali se bomo z izgovarjavo in razvojne značilnosti posameznega slovanskega jezika primerjali s slovenščino. Ob koncu tako imenovane šole slovanskih jezikov bomo pripravili tudi knjižico, kjer bodo ti jeziki predstavljeni. Kako jo bomo naslovili še ne vemo, morda Slovansko - slovenska igra. Prvo srečanje bo 17. marca letos, ob 9. uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani, soba 4. Najprej bo na programu beloruščina, približno uro in pol kasneje pa češčina, obenem pa bo to del društvenega družabnega življenja. Spregovorili bomo tudi o namenu in uporabnosti te naše šole in skupaj ustvarjali metodiko takšnega slavističnega delovanja. Za prihodnje srečanje, 19. maja, načrtujemo slovaščino in ruščino. Srečevali se bomo tudi še v jeseni, prvič 17. novembra, ob makedonščini in poljščini. Vabljeni slavisti in vsi drugi, ki vas takšen program zanima! MILAN DOLGAN NATEČAJ za izvirno slovensko sodobno povest ali roman V letu 1990 znaša nagrada 12.000,00 dinarjev, poleg nagrade prejme avtor še honorar od vsake avtorske pole - najmanj povprečni mesečni OD v SR Sloveniji leta 1990. Žirija bo pri odločitvi o podelitvi nagrade upoštevala tale merila: a) umetniško kakovost in moralno-etično moč literarne izpovedi povesti ali romana; b) aktualnost vsebinske problematike v današnjem prostoru in času - s tem da ima prednost umetniška pripoved, ki zaživi z delom in ustvarjalnostjo naših ljudi; c) široko komunikativnost besedila. b) c) Poleg navedenih meril bo žirija upoštevala še tale: a) Če bo Prešernovi družbi mimo natečaja - v razpisnem obdobju - predloženo bolj kakovostno delo, ki bo ustrezalo pogojem natečaja, lahko žirija podeli nagrado tej povesti ali romanu. Nagrajeno delo naj bi obsegalo od 12 do 16 avtorskih pol. Če do razpisnega roka na natečaj ne bo prispelo nobeno dovolj kakovostno delo in v istem obdobju tudi Prešernovi družbi tako delo ne bo predloženo - nagrada ne bo podeljena, č) Pred objavo izida natečaja udeleženec - avtor ne sme istega dela predložiti v natis drugi založniški organizaciji. Prešernova družba pa si pridržuje pravico odkupiti poleg nagrajenega dela še tri nenagrajene rokopise za svoj knjižni program. Kandidati za nagrado morajo predložiti tipkopis povesti ali romana v dveh enakih izvodih do 30. aprila 1990 na naslov Prešernova družba, Opekarska 4a, 61000 Ljubljana. V spremnem dopisu morajo udeleženci navesti, da želijo s svojim delom sodelovati na natečaju. Nagrado bosta ustanovitelja podelila 3. decembra 1990. O podelitvi nagrade bo samostojno dokončno odločala petčlanska strokovna žirija v sestavi: predsednik Vladimir Kavčič, člani: Ivan Potrč, dr. Helga Glušič, Ciril Stani in Mihaela Sepe. Nagrajeno delo bo izšlo v Redni letni zbirki Prešernove družbe novembra 1991, odkupljena dela pa v zbirki Vrba. 8-2779 3. 4. 5. »K oljšt 'ošh “ga. ‘pc Po 'i rc »V »P, 'anj i se “i- . Je 1 je ožit Šni uiži vkj ol s “ne bil 9 h °>i ove ik. Tl H š >lo lavi iN‘ 4 telj ■nu n so PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADE VE « % ( >D< N; Utk 1 d< Sen ism D rav em R. ilni :sn eg£ ela rav ek Me D 'Iji S, M ela »la Po, ar, tier >čei V em Mr IOm To> >it fek iiarr c fin; Dr R ili n )- a )- o a si e h a o a a a 9 kSERJ PAPLER relrisaii filili, sliižltgiji, sntsž! inlovarsii'^o usneiša Kronika katerekoli šole, ki 'eZre ali zamolči vpliv in delo-lnje služiteljev, ne more biti '°riika. Kako naj bi bila, če sta ! v Ljubljani v enem samem letu 'a tovariša služitelja pokopala roje: šolo kot ustanovo in šol-0 stavbo?! Tamkaj je gubernirala ne-ečno zadevo ravnateljica, rastna ljubiteljica rožic in zele-a sploh. Z lončki, skledami, °dstavki in pladnji je opremljala °dnike, razrede, okenske police ! Pisarno. Za vso to floro je }°ral skrbeti silno vestni in spojni služitelj, ki je nenehno to-I: »Ko sem bil sluga, je bilo djše. Tudi mladina me je bolj 'oštovala. Zanjo sem bil gospod u8a, zaradi vseh teh rož od kleti 0 Podstrešja bom ponorel.« Totem je nekega dne potrkal D ravnateljici in ji zapretil: »Vrtnar ne bom več!« »Pa se upokojite, ker vam ne tanjka več dosti!« ga je zavrnila 1 se je nato zares umaknil v po-°l- Mož pa ni stanoval v šoli in 1 je bil prav vzrok za tragedijo, 1 je sledila. Šoli je bilo treba '»Zidati stanovanje za novega ‘šnika. Vanj se je nato vselil prvi 'ažitelj z obilno rodbino, arnik je že naslednji mesec odpove-d službo, ker je bil krojač, do dnovanja je pa le prišel. Treba ' bilo dozidati še eno stanovanje, 9 je vanj prišel natanko takšen 01 prej - naslednji mesec je odjedal in povedal, da bo tapet- ik. Thriller obeh služiteljev je ga-d šolsko oblast, ki je zradirala do na plačilnem seznamu, ‘ avbo pa prodala. Naslednji, spomina vredni siu-tel j, ki je zahteval, da mu re-'mo hišnik, je poskrbel, da smo 1 na oni šoli dodobra poglobili socialistični sistem. Mož je na- mreč rad popival in kradel, ker je rabil denar za tekoče izdatke v gostilni. Izginjalo je vse, kar se je dalo odnesti in prodati: žarnice, čistila, gobe, stoli, knjige iz šolske knjižnice, oblačila dijakov in vse, kar je kdo v razredu pozabil. Takrat so bili posebni časi za zbornice. Vsi smo bili prezaposleni: preverjali, dopolnjevali, izpopolnjevali, brusili, primerjali, vzklajali, pretipkavali in potrjevali smo bistvo najnaprednejšega šolstva: statut! Hišnik je pa kradel. Končno so bili vsi statuti potrjeni, da je žensko krilo zbornice začelo ukrepati zoper tovariša hišnika. Tovarišice so ustanovile pravšnje samoupravno telo z disciplinsko komisijo vred, da je prišlo statistično izračunano na vsako tovarišico tri cele in 24 odstotkov funkcije. Tista komisija za disciplino pa takoj nad hišnika z listino o odpovedi službenga mesta. Hišnik pa nad sindikat, sindikat nad zbornico in ravnatelja, pa smo dobili iz dinarja drobiž: mož prejme samo ostri opomin, ker doslej še ni bil kaznovan. Potem je izginil denar iz zaklenjenega predala, komisija pa nadenj: »Ste vi ukradli denar?« »Ne da bi vedel!« je politično in juridično pametno mož odgovoril in interna oblast mu je spet natipkala odpoved. Sledil je pravni pouk zavzetim tovarišicam, da hišnik ni bil pisno pozvan k zaslišanju, da ni imel treh dnevov za premislek, da nismo o tem obvestili milice, da mu ni bil vročen pravni pouk in ni imel zagovornika, ki mu pripada. Obojim je postalo jasno, preganjanemu in preganjalkam, da je mož družbeno zavarovan. Razburjene prosvetne delavke so še pisale mogočne zapisnike, ugotavljale datume, predmete, ki so izginjali in pisarile, kdaj ni zvonil, ni zaklenil in kdaj je po- polnoma izginil, da se ga niti v gostilni ni dalo dobiti. Tovarišice so pregledale tudi njegovo zdravstveno knjižico in ugotovile, da v njej ni nobenega zdravniškega opravičila za odsotnost na delovnem mestu. Potem je sledil mrzli tuš! Na vrata zbornice je potrkala socialna delavka in za uk usposobljenim razložila, da mož potrebuje pomoč, ne pa preganjanje, da je pač alkoholik z veliko rodbino in da se močno čudi vsem našim dozdajšnjim postopkom. Malo manj se je čudila, ko smo ji razložili, da krade. Potem ko je odšla, je le uredila, da so ga bolniško upokojili in smo v zbornici ugibali, če mu bo šel izkupiček Za približno deset naših honorarnih ur jo je v eni uri odprl ter nas razočaral. Pravili so, da je blagajna še iz stare monarhije, pa v njej ni bilo niti enega francjože-fevskega cekina. S služiteljicami smo poučevalci sodelovali tudi prosvetno - znanstveno. Priletna gospa Mica me je nekega jutra pričakal tam, kjer sem puščal kolo. Nisem se je ustrašil, ker je bila videti zadovoljna, ko je začela pripovedovati: »Za mojega nečaka gre! Za tistega, s katerim sva se - vi v šoli, jaz pa doma - matrala, da sva ga spravila do šeste in je potlej omagal, da ste ga izključili. Vam povem, tovariš, da sva se oba zastonj matrala! Tako sem srečna, da ne morem povedati, ker ima Rateče, 1978 od ukradenega v pokojninsko osnovo. Na neki gimnaziji smo imeli za služitelja umetnika, ki je zaradi umetniškega vlamljanja odsedel hudo kazen ter postal pošten. Nanj sem se spomnil, ko sem na drugi šoli zvedel in videl, da imajo velikansko železno blagajno brez ključa - zaklenjeno. Povedal sem, da vem za specialista in prišel je pogledat. zdaj, ko vozi takšne tovornjake, ki se jim reče TIR, dvakrat toliko plače kot vi.« »To me zares veseli, gospa Mica!« sem kimal, ona me je pa božala po roki, s katero sem držal balanco in me bodrila: »Na vas ni bil nikdar hud! Flegma mi lahko rečete, če kaj rabite za čez mejo. Tako, kakor tukaj stojim, vam bo vse rad pri-švercal!« skozi okno Zgovornosti za učence med odmori rav, pošteno, dobro UVOD Na učiteljišču so nas učili: Od treska, ko učenec prestopi šolski prag 'do tedaj, ko ga zapusti, je šola za "enca odgovorna. Preprosto in lsno pravilo! dokler bosta učenec in šola, bo to ravilo kot tiste besede: Nebo in e,nlja bosta prešla,., Redni pouk, dodatni pouk, dopol-"tai pouk. fakultativni pouk. interne dejavnosti - kategorije skup-e§a učiteljevega in učenčevega e'a, kategorije, o katerih nam je ravzprav vse jasno. Znana sta ose-ek in predmet, prostor in čas. me-ade in cilji. delamo, trudimo se, učenci in uči-!‘i> - na različne načine. Srtri bi rekli: Jasno ko pasulj! Med kategorijami učiteljevega ela pa je še ena (učenci so v šoli, "la pa je zanje odgovorna) zelo Potna, na naši šoli skoraj žaniče-at)a, pa vendarle izredno podrobna: odgovornost učitelja za *ence med odmori. ^ nobeni pedagoški literaturi ni-®ro bral o njej, prav tako ne poznam kretskih spoznanj (pedagoške zna-0sti nisem jedel z veliko žlico, zato ^dsim bralce, da me obvestijo, kje ' bilo mogoče o tem kaj prebrati); kar o njej razmišljam in doživ-laro, pa bi rad povedal učiteljem ^novnih šolah. ,.'-e nimam prav, mi je. žal. Tudi "'žgar je dejal, da je vse, o čemer je pripovedoval, pisal iz svojih doživetij in svojih spoznanj. Na odmore v šoli mi seže spomin na začetek šolanja. Dirkanja, pretepanja in vpitja je bilo na šoli manj kot danes, pa vendar, če verjamete ali ne, v 3. in 4. razredu so na šoli vpeljali pravi rekreativni odmor. Učitelj Grims, ki se je trudil z nami, nas je gnal o hodniku, da smo korakali in mahali z rokami. Zadeva je bila sicer kampanjska, vendar jo danes razumem kot skrb za učence med odmorom. Ker za stvar učitelji niso bili plačani, je kmalu zvodenela. Dirkanje se je nadaljevalo. Nato smo dobili dežurne učitelje. Po hodniku gor in dol sta marširala Ertl ali Čelik - učitelja (ponavadi eden), policaj brez kape in pendreka. Pa ni bilo kakšnih rezultatov od tega policajstva, prav kmalu se je nehalo. Nastopilo je samoupravljanje tiste najslabše baže; ko učite-Iji(ce) kuhajo kavico v zbornici med odmorom (pa nimam nič proti temu - to bom pozneje utemeljil!), učenci pa spet z vso ihto dirkajo po šoli - kakšen krvav nos, udarjeno čelo, podplut prst pa nič hudega - pomembno je, da so oči cele in da nihče ne pade skozi okno. JEDRO Tisto, o čemer sem pisal v uvodu, sem začel dojemati kot problem, ko sem bil pomočnik ravnatelja. Tudi ravnatelj se je strinjal z me- noj, da bi bilo v zvezi s tem treba nekaj ukreniti. Ni pa mu šlo v račun, da bi bila to plačana kategorija učiteljevega dela, češ, že tako plačujemo učiteljem mnogo delovnih ur. Nekega dne je prišel z aktiva ravnateljev, me poklical k sebi in dejal: »Na aktivu smo se ravnatelji strinjali, da morajo biti učitelji med odmori več pri učencih. Ukaži jim po zvočniku, da to velja od danes!« Prijel sem se za glavo in odvrnil: »Česa takega jim vendar ne moreš ukazovati. Morda bi zaleglo za dan, dva ali teden dni, vendar bi bila njihova jeza silovita in pozneje prav gotovo celo usodna. Edino s prepričevanjem učiteljev in s plačilom tega dela bi počasi izboljšali stanje. To vendar razberemo tudi iz samoupravnega sporazuma. Če misliš, da se da to doseči z ukazom, jim ukaži sam!« Zaripel v obraz mi je zabrusil: »Ti in tvoje samoupravljanje, tvoje razvijanje zavesti, tvoje potegovanje za ljudi, tvoji kompromisi in tvoje kolektivno odločanje! Zato pa smo tam, kjer smo!« Ni se mi zdelo več vredno bosti se z njim, zato sem odšel. Potem sem pet let govoril v prazno... Zdaj je deset let, odkar sem v sporazumu prvikrat videl postavko dežurstvo med odmori - pol ure na dan, dve uri in pol na teden. S priznanjem plačila za to vrsto učiteljevega dela sem se strinjal od vsega začetka. Prepričan pa sem bil, da tu nekaj manjka. Razbijal sem si glavo, kako bi to načelno usmeritev prenesli v učiteljevo delo, da bi dosegla svoj smoter. Če ni utemeljena v neki točki v času in prostoru, če torej ni vezana na nosilca dejanja in na njegov predmet, izgubi svoj namen. Učitelju lahko plačaš toliko in toliko ur nekega zamišljenega ali navideznega dela, vendar če vlak vozi po starem tiru naprej, se ne spremeni nič. Svet šole nam je po devetih letih priznal, skratka določil za to kategorijo 87 ur dela na leto, vendar pa se na šoli stanje glede učencev med odmori ni popolnoma nič izboljšalo. O dodatnem delegiranju »policajev« v 3. odmoru (torej ponovnem ali ponovljenem) sploh ne bi pripovedoval, ker so zdaj že znane posledice. Menim, da bi morali sveti osnovnih šol Slovenije (samoupravno) ali pozneje slovenski parlament na predlog svobodnega (neodvisnega) sindikata šolnikov v okviru celotne problematike izboljšav v osnovnem šolstvu sprejeti sklep ali zakonsko določilo, ki naj bi se glasilo nekako takole: Učitelji so pred začetkom dela in v odmoru odgovorni za tisto skupino učencev, s katero delajo naslednjo uro. Ta odgovornost mora biti ustrezno ovrednotena, in sicer na podlagi razmerij treh osnovnih skupin učiteljevega dela: - delo z učenci z neposredno pripravo, - delo z učenci brez neposredne priprave, - delo brez učencev. Učitelji imajo namreč različno število ur pouka in dejavnosti, zato je njihova obremenitev glede odgovornosti med odmori različna. Torej ne vzdrži pavšalna postavka pol ure na dan ali 2,5 ure na teden na učitelja, pač pa mora vsak učitelj sam izračunati svojo obveznost odgovornosti za učence med odmori. Ob tem seveda trčimo na nesrečni problem minut, ki tako hudo moti mnoge po osnovnih šolah Slovenije. V resnici pa to ni sporno. Ko je ob začetku leta znan urnik, učitelj sešteje minute posameznih odmorov pred tistimi urami, ki ima delo z učenci, jih deli s 45 (delo z učenci brez neposredne priprave), dobi tedensko število ur in jih pomnoži s 35 tedni (45 minut = 60 minut = 1PU = IDU-povsebinskidoločitvi pojma iz samoupravnega sporazuma). Letno število ur vpiše pod postavko »dežurstvo med odmori«, ki jo je treba preimenovati v odgovornost za učence med odmori. Opozarjam, da mora te ugotovitve upoštevati vsak, ki bo odločal o vrednotenju dela slovenskega učitelja, sicer za učence ne bo prav, ne pošteno in ne dobro. SKLEP Na šoli, kjer delam, je veliko pomislekov ob mojem razmišljanju in mnogi navedenim predlogom nasprotujejo. Ko sem ob začetku šolskega leta 1988/89 ponovno opozoril na to vprašanje v šoli, mi je pomočnica ravnatelja odgovorila, da se je o tem satira humor Snšasktmks uradno: nadzomo-svetovalne splošno: vohljaške Tudi pedagoški svetovalec, torej PS, se mora strokovno izpopolnjevati oziroma pristopati k izobraževanju. Nekoč nas je tako pristopno vabilo nagnalo na računalniški seminar. Nisem se mogla izmuzniti, pa tudi hotela se ne bi. Zakaj pa ne bi tudi jaz kaj vedela o najnovejših črnih skrinjicah? Tiste iz povojnih časov sem dobro poznala, ampak k njim se je pristopalo le na volitvah. Kdor je vrgel kroglico vanjo, se je glasno potrkljala in komisija je takoj slišala, kdo je protidržavni element. Iz premišljenih razlogov nisem marala biti proti državi, zato sem frnikolo zmeraj spustila v rdečo skrinjico. Zelo rada pa bi jo bila, kaj vem zakaj, obdržala, vendar je bilo treba komisiji pokazati prazno dlan. Danes zato vsaj razumem boj za nekakšne svobodne volitve. Moderne črne škatle so pa nekaj čisto drugega. Sama elektronika. Sama skoncentrirana pamet človeštva. Čudo čipov: Tik, tik, pritisneš na gumb, pa že vse veš. Edino na pravi gumb je treba pritisniti. No in zaradi gumbov sem se šla vsaj enkrat zares rada izobraževat. Začelo pa se je že dosti prej, takrat ko je neka naša tovarna neki naši šoli zjasnega poklonila prvi računalnik v svetovni zgodovini in so se o tem razpisali vsi časniki. V najkrajšem času so jih imele že vse šole, in celo po več. Vsaka drugačnega. Imela sem veliko težav, da sem si zapomnila nove besede. Najlaže sem stlačila v glavo partner. Na aktivih so me ravnatelji začeli prebrisano spraševati za svet, in to samo zato, ker so vedeli, da nič ne vem. Okoli sebe so stresali same bite in bajte in diskete. Bajte sem sicer poznala iz drugačnih okoliščin, ampak to ni bilo tisto. Diskete so se za mojo fantazijo rimale z nečem zelo nečednim. Bit sem pa poznala le iz filozofije. Vedno bolj mi je postajalo jasno, da je človeštvo napravilo silen korak naprej, mene pa pustilo zadaj. Zato sem prišla na seminar za računalniško usposabljanje pol ure prej, kot je bilo treba. Hotela sem ujeti korak s časom. Potem se je začelo. Natančno tako kot na vseh usposabljalnih seminarjih, ko izvajani nimajo pojma, kaj jim izvajalec ali nosilec seminarja, kot piše v vabilu, sploh hoče razodeti. V štirih urah sem z očitno božjo pomočjo, z bliskavicami razsvetljenja, spoznala vso računalniško predzgodovino, prazgodovino, zgodovino in pozgodovino, vso elektronsko mikro-kolobocijo, in nekaj lepih besed, kakršni sta tiskalnik in vmesnik, in vse o vhodu in vse o izhodu, in nekaj, kar je enter, in nekaj, kar je escape in morala bi že znati sprožiti pripravljeni program, pa je bil tisti računalnik tako butast, da ni razumel, kaj hočem od njega. V kritičnem trenutku sem zato vprašala enega od izvajalcev tega pomembnega seminarja, ali pozna knjigo Silicijev malik. Se sanjalo se mu ni o njej, čeravno sodi med svetovne uspešnice in jo je izdala Cankarjeva založba in je res dobra, ne glede na to, da manjka v njej najmanj sto vejic. Postalo mi je jasno, da sonosilec seminarja o stvari ne ve tega, kar vem jaz. Da že vem za viruse in njihovo svinjarijo! A kaj ko ni bilo časa niti za najkrajšo polemiko, saj je bilo treba v zadnje pol ure pogoltati vse, kar so imeli nosilci še programiranega. Za ponavljanje, utrjevanje in poglabljanje snovi je pa zmanjkalo časa. Natančno tako kot pri pravem pouku. Če bi bil seminar nadaljevalni, bi zanesljivo takoj pisali kontrolko, in takrat bi jaz manjkala, ampak spopolnjevanje je bilo še isti dan za zmeraj končano. Takoj sem začela tečnariti, da je treba izdelati programe tudi za pouk materinščine. Odgovorni so zmigovali z rameni, neki tip od računalniške stroke mi je pa celo rekel, da se slovenske slovnice sploh ne da predelati v program, zato ker ima - dvojino. Nezaslišano! V znanosti, ki temelji na dvojiškem sistemu da je dvojina neukrotljiv bavbav? Če bi bil imel ta strokovnjak za seboj štiriurni seminar, bi ne mogel klatiti takih neumnosti. Gotovo se je udeležil le polurnega. Kolikor večja je intenzivnost izobraževanja, toliko hujše so posledice. Po golobnjaku pometa BERTA GOLOB posvetovala z učitelji; ti menijo, da predlog ni sprejemljiv, ker bi lahko drugo, torej naslednje vodstvo šole zahtevalo, da morajo biti učitelji potem med odmori stalno pri učencih. Z drugo besedo: Tovarišica mi je povedala, da je to vprašanje za učitelje pomembno in odvisno od tako imenovane dnevne politike, da gre torej za prisilo ali neprisilo nad učitelji, ali še drugače, da so vendarle učitelji pomembnejši od učencev. Temu sem takoj oporekal, oporekam še danes in bom oporekal, dokler bom živ! S pravilom o natančno določenem odmoru bi bil učitelj odgovoren za natančno določene učence, to pa pomeni, toliko svoboden, da je lahko pri učencih v razredu, v zbornici ali pa deloma pri učencih in deloma v zbornici - odvisno od skupine učencev, učiteljevih potreb itd. Tit bi bila odločilna njegova presoja, njegov način dela. Če bi ne bil pri učencih, bi jih prav gotovo prej opozarjal, naj se v njegovi odsotnosti primerno vedejo. Pozitivni učinek bi bil zagotovljen. Če bi kdo v zbornici skuhal kavo, bi bilo tudi za to nekaj časa... Učitelj bi natančno določeni odmor zavestno sprejemal kot delovno dolžnost, ki je tudi gmotno ovrednotena. To pa je tisto, za kar smo vsi občutljivi. Tako zelo radi govorimo o kakovosti pedagoškega dela (ali nekako- vosti - posebno, če gledamo sosedu v lonec), nič pa se nam ne zdi sporno, če gremo v razred pet ali deset minut po zvonjenju. Z določbo o odgovornosti učitelja za učence med odmori bi najbolje oblikoval vest in zavest učitelja tudi v tej smeri - učiteljev občutek odgovornosti tudi za pravočasno odhajanje v razred. Na tem temelju bi se šele lahko resnično začeli pogovarjati o zboljše-vanju kakovosti pedagoškega dela. Po W. Churchillu se cena veličine imenuje odgovornost. V pripravljenosti učiteljev, sprejeti popolno odgovornost za učence ves čas, ko nam jih starši zaupajo, je veličina učiteljev. Tedaj bomo strokovni; poklicni; resnični profesionalci svojega dela, ki bomo znali delo obračunati, mu postaviti vrednost in izstaviti družbeni skupnosti račun za to delo. Življenje v osnovnih šolah bo lepše, bolj svobodno, bolj demokratično. Samo demokracija zavezuje ljudi, da ravnajo svobodno in odgovorno, zavezuje tudi učitelje in učence, zato je pač treba pravila igre in vedenja dopolnjevati. Že Cicero je dejal, da ne more biti dobrega na svetu brez svobode, enakopravnosti in demokracije in da te ne more biti brez zakonov, ki bi jo zagotavljali. Pa lep pozdrav! JOŽE ŠMID Si Gospodarsko razstavišče Ljubljana ALPE ADRIA 90 Skrb za okolje ne more biti le zadeva ekologov, 29. mednarodni sejem od 26. do 31. marca temveč mora biti skrb nas vseh. Tega se zavedamo tudi .. ^ ___________ *_________na GR, zato želimo na enem mestu zbrati vse tiste in 2 l^SL^^priiateliskih in pobratenih okoljfsejem TEHNrKfzT OKOLJ^InT V^G 9je p™ dve temi vsebinsko obsegata predstavitev go- AIPe-Adna " ,Un- sai ie vsako9,e.o v osprediu e'na toUla tema fv^da, Tretja tema vsebinsko prikazuje možnosti, kako de- zr®, ’ 'ar-)- )aVV°ersklopusrorazsfave zelo raznolike. Prikazana so 130 razstavljalcev. Sneff plovila, jadralne deske, jadrnice, drobna navtična obiskovalcev, Na približno 6000 kvadratnih metrih se predstavlja oprema. Za tiste, oprema in pripomočki. ki igrajo tenis, so predstavljeni teniška koS^t^KSlifflar 19- mednarodni sejem od 4. do 8. junija lesa. Mednarodni sejem LESMA je specializirani sejem Tisti, ki jih bolj zanima hrana, bodo prav gotovo našli lesnoobdelovalnih strojev, reprodukcijskega materiala nekaj zase v salonu prehrane, kjer je ponudba zelo za obdelavo lesa in strojčkov hobby. Kot tak je zanimiv raznolika; veliko je pokušenj, organizirana je prodaja, predvsem za srednje šole lesne in strojne smeri in seveda pa, kot je že v navadi, sladoleda ne bo manjkalo, prikazuje razvoj jugoslovanske strojne industrije za po-Pripravili smo tudi manjšo razstavo na temo akustika dročje lesnoobdelovalne industrije. Seveda pa omogoča in ob tem-v istem prostoru-v hali A, I. nadstropje, tudi LESMA tudi primerjavo med domačo in tujo tovrstno razstavo in prikaz računalniških programov. industrijo. Če vas zanima, kje boste lahko preživeli dopust ali Na letošnji LESMI bodo predstavili svoje izdelke Skokam boste lahko šli na izlet, tudi maturantski ali končni, raj vsi izdelovalci iz Jugoslavije, za predstavitev pa se boste povprašali pri razstavljale!h, ki predstavljajo turi- zelo zanimajo tudi podjetja iz tujine - predvsem iz stično ponudbo. bližnjih držav Zahodne Evrope, tj. Avstrije, ZR Nemčije Vabimo vas tudi, da vstopite v paviljon, ki mu pravimo in Italije. Na sejmu bo sodelovalo več kot 200 razstav-Jurček, ker je okrogel, po nasvet o splošni negi in Ijalcev. ličenju. LESMA bo od 4. do 8. junija, za obiskovalce pa bo Upamo, da boste ob sprehodu po sejmu našli nekaj odprta od 9. do 18. ure. zase in da boste ob koncu ogleda zadovoljni, da ste nas predvsem strokovnjakom in šolarjem. LESMA 90 obiskali. TEHNIKA ZA OKOLJE ENV VUG 90 11. mednarodni sejem od 22. do 25. maja Naravno okolje naše dežele je pogoj za obstoj in VINO 90 36. mednarodni sejem od 27. avgusta do 2. septembra Mednarodni vinogradniško-vinarski sejem, ki je obe- razvoj našega naroda. To kaže izkušnja in tega se nem največji specializirani jugoslovanski sejem pijač, moramo tudi zavedati. opreme in reprodukcijskega materiala, bo letos že še- stintrideseti po vrsti. Namenjen je predvsem strokovnj? kom s področja vinogradništva in vinarstva, pa tul tistim, ki imajo pri vsakdanjem delu opravka z vitf alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, in vsem, ki I o teh pijačah želeli vedeti kaj več. Na sejmu predsta' Ijajo svoje dosežke vinarji iz dvajsetih držav z vseh peti1 celin. Vsak obiskovalec bo lahko o posameznem pC dročju zvedel vse, kar ga zanima. Ker je vino pomeri ben del vsake gostinske ponudbe, priporočamo obis vsem gostincem in hotelirjem, vsem tistim, ki se ukva jajo s turizmom, in seveda dijakom kmetijskih srednji šol. MARKETING KLUB 90 2. jugoslovanski sejem z mednarodno udf ležbo od 17. do 21. septembra Tržni pogoji poslovanja zahtevajo tudi povsem nov in vse bolj razširjene in pomembnejše načine tržneg ravnanja. Jutri se bo usoda podjetniškega gospodarstv vse bolj odločala na trgu. Od našega uspešnega ni stopa, predstavitve, od uspešne tržne raziskave ustreznega položaja na trgu, od posrečene tržne usmi ritve, učinkovitega nagovora, od naše podobe v oče partnerjev in porabnikov, od videza in ugleda naš izdelkov in promocijskih sredstev in potez, od našeg tržnega ravnanja bo odvisen tudi dobiček, ki si ga bom delili, ali izguba, ki jo bomo morali poravnati. Takrat b postalo zelo aktualno in pomembno vprašanje, ki j včasih slišati kot fraza: KAKO PO NOVEM? Na tržno organiziranem srečanju ponudnikov, ki se p' nas ukvarjajo: - s svetovanjem in načrtovanjem tržnih usmeritev - z raziskovanjem trga in vodenja porabnikov - s snovanjem, organiziranjem in izvedbo tržnih i! propagandnih (tržnih komunikacij) dejavnosti - z distribucijo in prenašanjem propagandnih nage vorov po javnih občilih. MARKETING KLUB 90 je ekskluziven center, ki ji namenjen samo profesionalcem, strokovnjakom in pC slovnim partnerjem in interesentom. Z DELOM HA ZAKLJUČNI IZLET Srednješolci! Osnovnošolci! Vsak novi naročnik, ki ga boste pridobili za časopis Delo, bo vašemu razredu prinesel 10 kilometrov vožnje v udobnem turističnem avtobusu po Jugoslaviji, z doplačilom pa lahko tudi v tujino. Razred, ki bo zbral največ naročnikov, bomo še posebej nagradili z enotedenskim zaključnim izletom po antični Italiji v organizaciji Mercator Turista. Akcija traja do konca aprila. Pri poverjenikih na vaši šoli boste dobili naročilnice za pridobivanje NOVIH NAROČNIKOV DELA. Njim boste izpolnjene naročilnice tudi vrnili. Na podlagi teh bomo vašemu razredu pripisovali pridobljene kilometre. Rezultate akcije bomo občasno objavljali v Delu. Morebitna dodatna pojasnila dobite v najbližji podružnici Dela ali neposredno v propagandi Dela, tel. (061) 315-366, int. 26-54. Nabirajte kilometre - zapeček je za omahljivce. ttv mrr TO NI DESET ZAPOVEDI, AMPAK DESET RAZLOGOV ZARADI KATERIH JE VREDNO KUPITI TISKALNIK EPSON LX 400 1. TISKALNIK EPSON LX 400 j« 9-iglioii matrični tiskalnik formata A-4 2. Maksimalna hitrost tiskanja jc 180 znakov v sekundi 3. Vgrajen ima paralelni vmesnik 4. Vgrajen ima vlečni traktor 5. TISKALNIK EPSON LX 400 ima vgrajen izbor jugoslovanskih makov 6. Lahko ga kupite v dinarski prodaji ________________________________T, Ob dobri kvaliteti že s. LimneAm - samo 5.453 dta. 8. Ker imate zagotovljen kvalitetni servis in tehnično podporo 9. TISKALNIK EPSON LX 400 lahko kupite v vseh prodajalnah AVTO TEH NE ali na prodajnih mestih večjih Avtoheminih partnerjev 10. Preprosto zato, ker je nujno, da imate ob dobrem računalniku tudi doba tiskalnik fcr * w »vl Vabimo m. ki m zanimate za nakup tiskalnika ali drugih izdelkov iz EPS0N0VEGA ali ROLANDOVEGA programa, nas obiščite ali pokličite po telefonu. AVT0TEHNA, Ljubljana, Celovška 175. tel. 061/552-150 Poslovalnice MK Veletrgovine, Birostroj Maribor, Mladinska knjiga. KIP Ljubljana. Z0TKS Ljubljana TISKALNIK EPSON LX 400-veliko ime, zanesljiva kakovost Ljubljana, TOZD Zastopstva, Celovška 175,61000 Ljubljana, telefon: (061) 552-341,552-150, teleks: 31639, telefaks: 061-552-563 DELO ali ne - to zdaj ni več vprašanje - DELO je potovanje! (D .& (/) i