Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXV.-leto XXV. NAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ►EFENSE UNITED STATES SAVINGS ONDS AND SUM PS CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 25, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 46 Pri belem konjičku ^ DALJNEM VZHODU SE m^mm-mmmii Mladi general V nedeljo dramski zbor ar"> je zelo lepo iz-avsem tl','Pri belem konjičku", ki .Sn Cank' Ma. Pt.0j. gfasiti ! dvsem treba na-W?0 igro imenitnega 4v& Mete Mli- n3'enega prvega na-zana. Hotelirko je zelo ftUinka v! m vešže igrala Mrs. Pa ?er' Prve^a natakar- V n t Plut 0ba sta lm sta delala čast svoji- Ameriška in angleška zračna sila kosita Japonce v stotinah. - Oblasti so ukazale izpraznitev Rangoona. bil! advoht!/l0gi 1]'Ubljan-' ta, J kata drJa- Prana Koli 'M SVhg0 je izb0rn° ft naiK ? ne motim' je bila ^Sfihrn najhval Pb ( Ht " w ip — prenaiven, K &eŠek PisatelJa- ne ^o Pa je t0, ker je dO® m« v licema, '"iboljš Traven ^ Poleg njiju je POVRATEK ČIANG KAJŠEKA IZ INDIJE V KITAJSKO Ameriški letalci poročajo. |da se morajo izseliti iz mesta, ceste, ki vodijo proti j ki se je pričelo pripravljati na lez- težki .' ugajal Jožs Velet v,r Vlogi 0roslava i preden 'lasi je fV°.a iz LJubl>- moč. • IVJ bl1 tu m tam za ve- pa 1 nekoliko da so fronti ob Sittang reki, natrpa-j dolgotrajno oblego. ne z Japonci, katere kosijo strojnice ameriških in angleških letalcev v stotinah. Poročila s fronte naznanjajo, da hite Japonci s pošiljanjem o-jačenj, da zavojujejo Burmo, nangn bazo za svoje podmorni- Japonske čete so zavzele starodavno mesto Pegu, ki leži 48 milj severovzhodno od Rangoona. Japonci so ustanovili v Pe- s svojim sivo- ibfVip*Tm' gimnazijski* r" Karlom Kopri 0 Jfov0 gimnazijskim mM «Hof]rgajala tudi Mrs. Ca- Dr. ^ Amalijo. stv°Pnvo je dobro in do- ^ich k. ° Predstavil Anton 1 Zel° Ugajal Nje- Minko je prav čeno predstavlja- icesrm,lada igralka Cdn]Mec'ki je er°ma težko vlogo Oroslava Buc- " tLMiss Dorothy Pa-taient 81110 že H jg toda za to vlogo 0 ^ ??a Premlada. k° vlogo Maksa >ill, ki 0rrio pogodil Vatro res izvrsten, v dr- Ivana Zaletela Jplt j Olge sta igrala ' Ca^u dmar- eden najin Ta dva igri resnične ii» ^anu ' euen 11 %<:r?vih igraicev' s Tavčar, pride zavezniška po-jce, s katerimi napadajo zavezniške ladje v Indijskem oceanu. I ČUNKING, Kitajska, 24, fe- j prihajajo Jbruarja. — Kitajski maršal Izseljevanje iz Rangoona Iz Rangoona Obnovitev dela v Monarch Aluminum napravi Snoči je bilo sklenjeno, da, se ima v omenjeni tovarni danes zjutraj zopet pričeti z delom. OGROMNA RUSKA ZMAGA; 12,000 NEMCEV UBITIH Ruske armade prodirajo proti Smoljensku, cd katerega so oddaljene še 50 milj. pa General Laurencs Kuter Snoči je bilo rečeno, da se bo pričelo danes zjutraj v Monarch Aluminum Manufacturing Co., zopet z normalnim delom, ker so delavci te naprave, [organizirani v CIO Mine, Mili and Smelter Workers uniji od-glasovali, da se vrnejo na delo, o njihovih zahtevah pa se bo razpravljalo pred narodnim j delavskim odborom. Odlok, da se vrnejo delavci na delo, je bil dosežen po razgovoru unijQnistov s Hugh E. Sperryjem, regionalnim NLRB direktorjem, ki je obljubil, da je bo odbor natančno preiskal nji- RUSOM JE PADEL V ROKE OGROMNI VOJNI PLEN Dalje so prodrle ruske arma- poročila, ki naznanjajo, da je jčiangkajšek se je vrnil iz Indi-bilo vsem civilistom ukazano, i je v Kitajsko. Stalin pravi, da bo sedanja vojna uničila Hitlerjevo kliko ! star 36 let ter najmlajši general hove zadeve, ako delavci oblju-| v ameriški armadi* i bi jo, da se med tem vrnejo na I____Idejo. VAŽNO GLEDE i Unij ometi pravijo, da za- i stoj dela ni bil štrajk, temveč REGISTRACIJE j samo "delavski praznik", s katerim se je protestiralo proti Hitlerjeva klika bo uničena, nemški narod in nemška država pa bosta ostala, pravi Stalin. MOSKVA, 24. februarja. —'1 Ob priliki 24. obletnice ustanovitve sovjetske armade je Josip Stalin, premier Sovjetske Rusije, izjavil, da bodo Nemci pognani iz Rusije, toda je opozoril armado, da je Nemčija .še silno močna in da bo potrebnih še krvavih bojev, preden se J)o to zgodilo. .v,. MOSKVA, 25. februarja. — Sovjetsko vrhovno poveljstvo naznanja, da je bila v desetdnevni bitki pod Ljeningradom zbita ena cela nemška armada, ki je štela 45,000 mož, od katerih je bilo 12,000 Nemcev ubitih. Ta nacijska armada je bila obkrožena v distriičtu Staraje Rusije, 140 milj južno od Lje-ningrada in 270 milj severoza-padno od Moskve. To je bil e-den največjih Hitlerjevih porazov. Katastrofalen nemški poraz Nemški5,.poraz je bil tako po-polen, da so pustili Nemci za se- Nakup novih avtov Prebivalstvu Cuyahoga okraja je dovoljen v mesecih marcu, aprilu in maju nakup 1,504 novih avtomobilov modela 1942. Prednost pri nakupu i-majo zdravniki, člani štabov raznih bolnišnic in vladni urad-hiki. rr- A. k/eter UgaJal drugi na" Nekaterega V J £ 0 i A* % jtv« >la ■lice Pri ___je m 'H ufal Frank Kokal, ki ' ° picol0PeVSki glas" Nata" Jr zelo 3e ^tiiaTurkov dobro podala ich, ki nas je Sv°jo lepo sloven Migljaj zaveznikom Stalin je ob tej priliki dal razumeti tudi zaveznikom, ki dajejo Rusiji vse premajhno pomoč, ko je, rekel: "Nemčija ima zaveznice, ki se bore ob njeni strani. Mi doslej še nismo tako srečni, pa smo kljub temu obdržali svoje. "Sovražnika bomo vrgli izpred Ljeningrada in osvobodili bomo tudi Belo Rusijo, Ukrajino in Krim," je rekel Stalin. "Rdeči prapor bo vihral povsod, kjer je vihral poprej." Stalin je ob tej priliki izjavil, da sovjetska armada napreduje na vsej 1700 milj dolgi Potop treh tankerjev ob ameriški obali Glede človeških žrtev še ni točnih poročil. — Vsi trije tankerji so bili torpedirani v ameriških vodah. kater^ušajal tudi berač |fronti. Glede Hitlerja pravi, da XI6ga Je igral John sta ln Prenašalca "ku- ^ Cala Krebel^H * fini fo I*' S« _____ in Ter- ! ga odvetnika Mač-^ CPodal Joseph Skuk, Komar, druge J ti2o Pa 80 igrali: ku-<0 ^ Alice Hočevar, Sjo Schuster, pis- i4lCevia'vodnika tu- vC - Fatur> p°tnika ° je Z m John Evatz. ga razlikuje *od nemškega naroda in pravi: Sovražne podmornice so vče-iraj pogreznile dva tankerja, j Koliko je bilo pri tem človeških j izgub, ni bilo še javljeno. I Tankerja sta bila 8,103-ton-jski parnik Cities Service Em-: pire iz New Yorka in tanker Republic, ki je imel 5,287 ton prostornine. S tankerjem Republic i je bilo najbrže izgubljenih 12 Stalinove ugotovitve človeških življenj. "Ta vojna bo mogoče konča- | O P°topu tretjega tankerja la Hitlerjevo kliko, kar bi nas Pa se poroča iz bližine nekega zelo veselilo. Hitlerjeve klike kanadskega pristanišča. S tem tankerjem je šlo najbrž v glo- Zmeda, ki je nastala med onimi Primorci, ki še niso ameriški državljani, jej razčiščena. Ameriška Domovina je danes pojasnila svojim čitateljem, da se morajo registrirati VSI Primorci, ki še niso državljani Zedinjenih držav ter so kot taki še vedno podaniki Italije. Poslej torej ne more biti nobenih dvomov več, češ, en list pSle in svetuje tako, drugi drugače. Vsi Primorci, italijanski podaniki, ki še niso ameriški državljani, se morajo registrirati do sobote. S tem bodo storili svojo dolžnost, katero zahteva, žal, od nji ameriška vladtn, toda ob registriranju naj povedo, da nimajo z Italijo ničesar skupnega, da ljubijo in spoštujejo Ameriko, katero smatrajo za svojo novo domovino, in da protestirajo proti dejstvu, da bi se jih smatralo za "sovražne inozemce". Kakšne korake bi bilo treba še ukreniti, bomo pojasnili jutri, danes pa lahko rečemo le toliko, da nimamo mnogo upanja, da bodo naša prizadevanja kaj koristila. kompaniji, ki ni hotela priznati CIO organizacije kot agencije za kolektivna pogajanja. Atentat na von Papena in njegovo ženo v Ankari de v razdaljo petdesetih milj do Smoljenska. Današnje uradno poročilo se glasi: Rusko uradno poročilo "Naše čete pod poveljstvom generala KuroČkina so v operacijah, ki so se pričele pred desetimi dnevi, obkolile 716. nemški armadni zbor, kateremu so popolnoma uničile 290 pehotno divizijo. Nernci so pustili na bojišču 12,000 mrtvecev. Naše čete so zasegle 185 topov, 135 možnarjev, 29 tankov, 340 strojnic, 4,150 avtomatičnih pušk, 450 motornih vozil, 320 motornih koles, 15 traktorjev, 125 železniških vagonov, osem boj ogromne zaloge raznih po-j izstrelkov, 9,700 min, 1,300,000 trebščin, ki še niso preštete. Ru- nabojev, 6,350 ročnih granat, si so zasegli tisoče topov, več 53 pontcnov, 150 kilometrov te-kot tisoč motornih vozil, želez-. lefonskih žic, 27 radio-postaj, niške vagone, tanke, municijo|385 padal in 335 konj. in drug vojni'material. Poleg silnih izgub na moštvu so izgubili Nemci vitalno važne pozicije in ogrožen je sam kraj Staraja Rusija. Na centralni fronti prodirajo Rusi proti Smoljensku, naj-jačji nemški postojanki. Rusi poročajo, da je njihova ofenziva v polnem razmahu. Vzorno poslovanje in lep napredek organizacije Ameriške bratske zveze Poslanik in njegova žena ni-! sta bila ranjena, atentator, Glavni odbor je na svoji letni seji sklenil, da se daruje pa j* bil raztrgan na kose. «wkenMS-v«^i^a. -viifu $100, ameriškemu Rdečemu križu pa $1,000. skupaj $15,486,422.00. Za ruski vojni relif je dala Ameriška bratska zveza $100.-00, za ameriški Rdeči križ pa $1,000. i0J NPJ!tiklina' gledaliških! " J . . . . : je bilo izvrstno,!nove čete, da izvojujejo zmago, c * ji ^ v Sm„v . v ,,, Ind ec.' f t pol SMT0 " Alice Hočevar, pa nikar ne zamenjujmo z nem-Anicrf s^-gter pisI škim narodom in nemško drža-Margaret vo- Zgodovina nas uči, da Hitlerji prihajajo in odhajajo, nemški narod in nemška država pa bosta ostala." Nato je Stalin opozoril rus-„ petjem1 narod, da mora storiti vse, Hb v hn . *■ |1. J. .. »v. ft X ftU Hn /i A S7 M' lQH. ri^ v P ff " in zatikali, >3 V Mi V vsega drugega orožja. V orožju je moč sovjetske armade." Milwaukee. — Louis Adamič, znani ameriški pisatelj sjoven-oma ske narodnosti, je odpovedal Luznar, 1115 j predavanje, katerega mu je a-se je vrnila izjranžiral tukajšnji Internatio- -eje Vl^išif86 nahaja doma'jnal Institute za 5. marca. Ada-!u'iice i oskrbo, kjer jo mič je sporočil, da je bil pozvan ttWa"ko ...... »cl obiščejo. |v Hollywood, kjer bo sodeloval snemanju filma za zbliža- ti 'Hip u , . . ^ »olnišnice pa je ipn New York.—Dne 3. marca se odpre v prostorih angleškega vojnega relifa "Picadilly Arcade" razstava Združenih narodov, katera bo trajala do 21 marca. Vsakemu narodu je določen en'dan in 18. marca je Jugoslovanski dan. Tega dne bodo razstavljene razne srbske, hrvaške in slovenske posebnosti in skupiček za prodane stvari je namenjen jugoslovanskim vojnim ujetnikom. Caddilac, Mich.—Pred dnevi ci na Dolenjskem. V Ameriko. SOVRAŽNA LETALA NAD LOS ANGELES LOS ANGELES, 25. februarja. — Obalo v okolici Los Angelesa so napadla danes neznana letala, ki so priletela v dveh jatah. Poročilo naznanja, da je bilo približno petnajst milj od osrč ja mesta sestreljeno neko neidentificirano letalo. Proti letalom je otvori-la ogenj antiletalska arti-lerija. Poroča se, da je bila po bombi poškodovana neka garaža v Los Angelesu. Poročila naznanjajo, da so letela letala previsoko, da bi se jih moglo indenti-ficirati.' ANKARA, Turčija, 24 februarja. — Proti Franzu von Pa-1 penu, nemškemu poslaniku v j Turčiji, in njegovi ženi, je bila planes vržena bomba, ki je padla 50 čevljev daleč od njiju na tla. Poslanik in njegova žena nista bila ranjena. Neki mož je bil raznešen na kose; poročilo naznanja, da je bil najbrže on tisti, ki je vrgel bombo. Dve mladi dekleti sta bili lažje ranjeni, von Papen in njegova žena pa sta bila vržena od sile eksplozije na tla. Atentat je bil izvršen na Ata-turkovem bulevardu, na katerem sta se poslanik in njegova žena izprehajala. Policija preiskuje zdaj zadevo tega atentata. • Na nemško poslaništvo je ne-jmudoma odnitel Sucru Saraco-glu, da se informira o zdravju poslanika in njegove žene ter da jima izreče svoje sožalje. Tekom prve svetovne vojne Iz zapisnika letne seje A-meriške bratske zveze, priobče-nega v "!S[ovi Dobi," posnemamo, da je glavni odbor poslal predsedniku Rooseveltu pozdravno brzojavko, v kateri izraža zaupanje članstva v njegovo vodstvo in lojalnost napram naši vladi in deželi. Zelo je zanimivo poročilo glavnega tajnika Mr. Zbašnika, iz katerega je razviden lep napredek te bratske organizacije. Glavni tajnik poroča med dnu gim: V smrtninskem skladu smo tekom zadnjih šest mesecev napredovali za $60,126.35, v bolniškem in odškodninskem za i $11,828.56, v dobrodelnem za $1,676.68, v športnem za $577.-50 in v stroškovnem za $8,354.-80. V mladinskem oddelku smo tekom zadnje polovice leta 1941 imeli $984.53 več izdatkov je bil von Papen nemški vojaš-jkot je bii0 dohodkov, in sicer v ki atašej v Washingtonu, odko-Jg.lavnem ra(ji 4. mladinske der pa je bil zaradi spletkare- konvencije, ki se je vršila mese-nja izgnan. ca aVgusta 1941 in ki nas je POMOŽNI ODBOR PREVZEL POLITIČNO AKCIJO ca avgusta 1941 stala $3,502.01. GENERAL A. T. BROWN O SRBSKEM DUHU New York, (NHT)—V zvezi z novimi novačenji je brigadni general Ames T. Brown imel na newvorški radijski postaji WNEW govor, o katerem poroča New York Herald Tribune sledeče: General Brown je govoril o poročilih iz Srbije, ki govore o daljnjem odporu te male zemlje in njihovem delovanju proti na-cijem. "Morda bi nam bilo pri vsej j naši moči, ljudi in industrije, j malo tega srbskega duha, ki se , je pokazal brez sile in orožja tako koristen", je dejal general Brown. DAL JE SVOJO KRI Mr. Frank Zorich, znani bartender v Slovenskem narodnem domu, je dal preteklo sredo en za ameriško ar-čigar sin se je Marie Gla-|nje Združenih držav in latin- 70 St. ske Amerike. omoženi sestri. Seja Čitalnice SDD Nocoj, točno ob 7:30 uri se For VICTORY i I BUY jI i UNITED 1 m STATES DEFENSE Tg^BONDS STAMPS Skupno premoženje obeh od- pint svoje krvi za Chionm nip-nslovanski no- delkov Ameriške bratske zveze mado. Zorich, m Chicago, -jugoslovanski po decembra 1941 nedavno vrnil od vojakov, je iz- $2,972,109.65. Napre- javil, da bo še daroval svojo telu Morrison^ in m^d dru^m; dek Jj^o?1 ^ 1941 ^aša kri, če bo to potrebno. je tudi^sklenil, da bc.poslej vo-j ^^ leta 1941 j dil tudi politično akcijo glede ^ y ^ odddek, stare' domovine. Začasni P^'^veze 354 članov, v mladinske- vrši v Slovenskem delavskem pravijalni odbor, ki je im^l skli-i 23g skupaj ^ y od.'domu na Waterloo Rd: seja či- cati slovenski narodni kongres(^^ oddelku smo napredo- talnice SDD. Podani bodo pro-v Ameriki, a ga je v za™jem;vali ^ 77 žlanov, v mladinskem vizorični računi in za ukrepa-decembru odložil, je na tej seji|p& nazadovali za 303. Ob koncu ti je več važnih zadev, vsled priporočil organizacijam, ki so lgta 1941 -e bi]o y odrasiem od_ česar se prosi članstvo, da se ga postavile, naj izvolijo stalni deJku 16 031 članoV) v miadin-'polnoštevilno udeleži, odbor, ki bo sodeloval s pred- gkem pa 9 375, skupaj 25,306.1 Iz bolnišnice stavniki Slovenije v jugoslovan-. Tekom celega leta smo v odras- J Iz Lakeside bolnišnice se je ski vladi v Londonu za dosego lem oddeiku napredovali za vrnil na svoj dom Mr. John združene Slovenije v demokra- 425 članov, v mladinskem pa Pire, 6305 Glass Ave. Prijatelji tični jugoslovanski federaciji.1 nazadovali za 132. čisti napre- so vabljeni, da ga obiščejo. Zastopniki organizacij, ki so v, dek v članstvu 293. j Pittsburgh, Pa. — "Hrvat- pomožnem odboru, so nato skle-j Zavarovalnina članov odras- ska Nezavisna Država," glasilo nili, da pomožni odbor prevza-jega oddelka je dne 31. decern- pristašev fašista Paveliča, je me to nalogo. Začasni odbor je bra 1941 znašala $11,301,522.00 zadnji teden prenehala izha-s tem prenehal eksistirati. I mladinskega pa $4,184,900.00,! jati. STRAN 2 E N A K O P R AN V O S T 25. februarja UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto...............L.__________________________________________$5.50 za e mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece.....................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto_____________________________________$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ..........................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto__________________________________________________________________________$4.50 za 6 mesecev..........................'..............$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ......................................$4.00Za celo leto .....................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. _«*3^>104__ PREDSEDNIKOV GOVOR Včerajšnji list "Press" je priobčil sledeči uredniški članek: Pi^dsednikov govor je raztfdel dejstva, katera mora ameriško ljudstvo vedeti. Kakor George Washington v Valley Forge-u, tudi predsednik Roosevelt ni mogel obljubiti ameriškemu ljudstvu nobenih čudežev, temveč še več trpljenja, več žrtev in še več porazov, dokler ne bomo strnili svojih moči in prešli v ofenzivo. Predsednik je skrbno in potrpežljivo razložil položaj na vojnih frontah, katerih nobene ne smemo izolirati, ker če bi to storili, bi bilo v našo lastno nevarnost. Zakaj ni bila poslana pomoč ameriškemu generalu Mac Arthur ju in njegovim heroičnim bojevnikom? Zato ne, ker japonska zračna sila popolnoma kontrolira ozračje nad Bataanom, radi česar se ne more poslati pomoči junaškim brambovcem Filipinov. Tudi če ne bi bilo silne katastrofe v Pearl Harborju, bi bilo nemogoče poslati pomoč, ker kontrolirajo Japonci vse otočje in letališča okoli Filipinov. Zakaj se ne umaknemo nazaj in koncentriramo svojo silo ob naših lastnih obalah? Ker moramo držati odprte dolge korhunikacijske črte našim dobavam surovip. Ker moramo ohraniti stike z zavezniki. Ker moramo gledati, da se bodo vršile vse bitke čim bliže sovražnega teritorija in čim dalje od naših obali. Zato ker vodi defenzivna strategija v poraz in ker vodi samo ofenziva na pot končne zmage. Zakaj pošiljamo pbmoč Angliji,' RTisiji, Kitajski in Holandski Vzhodni Indiji, mesto da bi pomagali sebi? Zato, ker so vsi ti narodi v stikih s sovražnikom. Ker bi nas Nemčija in Japonska uničili, če bi se jima posrečilo, da nas razdelita. Zato, ker je v slogi moč, kar bi morali predvsem vedeti Amerikanci. Toda predsednikov govor ni bil samo priznavanje črne strani porazov. V njegovem govoru so bila tudi bo-drilna dejstva. Rusija in Kitajska, ki se že dolgo tako hrabro borita, postajata še močnejši in pripravljata nove ofenzive. Ti dve di žavi se bosta borili z nami do bridkega konca. "Mi, združeni narodi, smo se sporazumeli o širokih načrtih miru, katerega hočemo izvojevati. Atlantski čar-ter se ne tiče samo onih dežel, ki meje na Atlantik, temveč vsega sveta. "Naša ihoč se jači in kmalu bomo mi prešli v ofenzivo. * ' "Ogromna industrijska moč Amerike, iz katere se je sovražnik norčeval, je zelo napredovala in kmalu bomo lahko izjavili, da so doseženi cilji, katere smo določili." UREDNIKOVA POŠTA napredovati in živeti. Anglija in j na velikem pa ne. Jugoslavija je M imela 150 tankov in okrog tri- m sto vojaških letal. Kaj je bilo gi Vabilo na spomladanski koncert pevskega zbora "Zarja" Francija zav to niste bili pripravljeni; niste se dosti brigali za gospodarske potrebe malih j to proti silni nemški sili? Kako J deljo, 1. marca, akoravno vam narodov- NemčiJa se Je v tem'smo s tako majhno močjo mogli p ŠKRAT Cleveland, Ohio. — Prihodnjo nedeljo, dne 1. marca nam spet priredi zbor "Zarja" lep spomladanski koncert. Kot so bili drugi, (posebno jesenski koncerti) zanimivi in hvalevredni, tako sem gotov, da bo zanimiv tudi ta. Torej, le pridite prihodnjo nedeljo ob 6. uri zvečer v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. To pot so Zarjani napravili spremembo, in sicer namesto; da bi se koncert pričel popoldne, se bo pričel med 6. in 6:30 uro zvečer. Sprememba je menda zato, ker več ljudi dela tudi ob nedeljah celi dan. Pisec teh vrstic, večni popotnik, je tudi napravil spremembo, in to je, da za ta koncert nisem hodil okoli po hišah in prodajal vstopnice, ""kot je bila moja stara navada čez 20 let. Vzrok je, ker večina ljudi ni sedaj doma, ali podnevi delajo, a-ko pa delajo ponoči pa podnevi spijo, in tako se stori veliko potov zastonj. Drugi vzrok pa je tudi, kaj da bi vedno leto za letom samo eni agitirali in tratili čas in de-i nisem prinesel vstopnic na dom. Po programu bo ples, kot po navadi, in prosta zabava. Kuharice vam bodo pripravile dobro večerjo in prigrizek. Zbor "Zarja" pevci in pevke se trudijo za našo kulturo, trosijo denar in čas, in naša dolžnost je, da jim ustrežemo njih edini želji, in to je, da jim napolnimo dvorano ter se pove-selimo ž njimi in s svojimi prijatelji. Še enkrat: Pridite! S pozdravom Anton Jankovich času pojavila kot kupec, ki je j braniti 2000 milj dolgo mejo, ko stremel za tem, da bi našel način, kako bi zgrabil pridelke malih narodov. Ko je Jugoslavija največ pridelovala, se je Hitler oglasil kot kupec, pri- je vse naokrog stala sovražna moč. Hitler je imel sedem motoriziranih divizij v sami Bolgariji, a povsod naokrog Jugoslavije tanke, bombnike in mo H koncertu "Zarje" Cleveland, Ohio Če duša ti otožna, in si vtehe želi, Si išče sočutja, med svojimi ljudmi. Med znance, prijatelje popelje te pot, da v družbi veseli, znebiš §e nadlog, fr. Pohitiš med Zarjane v Slov. nar. domu zbrane Prvomarčno nedeljo ob šestih zvečer. pravljen pokupiti vse pridelke, torizirane divizije, so vsak čas ki so bili na razpolago. Jugo- bile pripravljene za napad na slavija je morala prodati, ker golorokega človeka, svojih pridelkov ni mogla pusti- j Ni prav metati odgovornost ti na trgu v izgubo. Cena pšeni- na tega ali drugega. Vsi so ho-ci je bila 25 centov, mesu 35.j teli pridobiti časa. Vsak je hotel Nemčija je v okvirju kliringa: najti tak položaj, kjer žrtve na-pokupila vse. Plačala pa ni v j roda ne bi bile zastonj. Čakalo denarju, temveč obljubila, da bo j se je na Rusijo, na Anglijo in plačala s stroji. Dala naj bi nam j končno na Ameriko, da bi bile orožje in stroje. Pri razmerju1 pripravljene in da bi Jugoslavi-sil je velika Nemčija dolgovala jo žrtvovali, da bi zavezniki sko- Jugoslaviji skoraj milijardo dinarjev in vagon pšenice nam je plačala z enim pisalnim strojem. Za naše pridelke nismo dobivali ne denarja ne zlata. Tako zi njo napadli v Evropo in da bi z njihovo, še nedotaknjeno pomočjo bila žrtev Jugoslavije odločilna. Hitler je to videl. Hitler ni nas je Hitler zasužnjeval. Tako hotel čakati. Ko je do tega pri so postale njegov gospodarski plen Madžarska, Rumunija in Jugoslavija. Do leta 1936. je Hitler imel skoraj vse v svojem poljedelskem in gospodarskem načrtu. Ko je bilo treba gospodarsko podpreti male države, so bile velike demokracije v tej gospodarski vojni, ki jo je vodil Hitler, pasivne in niso uvidele posledic te vojne. Zraven gospodarske vojne je delala njegova propaganda. Najprej dan za šlo, je narod videl stvari dobro in pravilno. Narod je bil proti kakršnikoli predaji. Srbi,.Hrva ti in Slovenci smo vsi jasno spoznali in uvideli, da ne bomo prihranjeni. Ko so vodilni krogi upali, da je nevarnost mogoče odložiti, je narod spregovoril. Ko sta Cvetkovič in Cincar-Markovic podpisala pogodbo z osiščem, narod tega ni hotel, narod se je uprl. Tedaj je prišlo do revolucije. Vlada je padla. ihuiHiiinifflmiunaiiiiiimiiininn«« lii.ikJ i !.l I. .K JllinTiiiin«-........lIHHiH • NOTARJEV NO- Humoreska Minnni»iuniaH!«Biiaini«W!WBi (Nadaljevanje) ni nič ^ Ta nezgodica ga la. Nateknil si je » jekleno vzmetjo, očala . dal na Zlatarskem n^j jemati. Njegov optik. ^ % Luna, se je hitel oprM in mu poslal druga oca«J se v dvajset štirih tfj" na istem kraju prelom^ lilol1^ lekt h 2e. dnem in potem uro za uro, noč i Mladi kralj Peter II. je prevzel nar. Dobro in pošteno je, da bi!Pri PetJu domačem pozabiš na vsak malo storil za našo na-'v predno in delavsko kulturo. življenje zopet prijetno ti bo. Torej, tem potom vabim vse ^iš Zarjane prijatelje zbrane osemdeset nem- j oblast (vzkliki živel Kralin v mnip in Zarifne nriiatelie rla Ko pesem ti tvojo iz srca pojo. i . • . i ODia^t (v^kiiki zivei Kralj.). v moje in Ziarjine prijatelje, cla. j skih radijskih postaj, zastrup-1 revoluciji brez krvi je bila se- vseeno prmejo na koncert v ne-| J. Jauch. ijajoe v vseh jezikih vse narode v Evropi, zelo previdno nazna- Velika manifestacija Slovencev za Jugoslavijo; govor ministra Franca Snoja v Clevelandu LAKOTA V JUGOSLAVIJI V zvezi z lakoto, ki razsaja v vsej južnovzhodni Evropi prihajajo vesti, da je stanje v Jugoslaviji podobno stanju v Grčiji, čeprav v Jugoslaviji še ni bilo zaradi lakote smrtnih slučajev na ulici. Nemčija in Italija ste vzeli žitna polja. Srbija je prepolna beguncev, 500,000 do 800,000, ki jim Srbi skušajo pomagati. Lakota grozi vsej zemlji. Ti podatki prihajajo iz zaupnih diplomatskih virov in so popolnoma veiodostojni. (Nadaljevanje ) Čitali ste o borbah med Srbi in Hrvati. Vendar, ti spori niso bili spori dveh narodov, spori med Hrvati in Srbi ali Slovenci in Srbi. Vse je bilo usmerjeno le za tem, da se najde boljša in najboljša pot za skupno življe-n e, da bi se ustvarilo nekaj dobi ega, da bi se našel način in temelj, na katerem bi Srbi, Hrvati in Slovenci skupaj delali za korist celote. Poglejte in razmišljajte o zgodovini Amerike, kjer se je prav tako prelivala kri, poglejte v zgodovino Nemčije in Italije, ki jima je bilo treba sto let, preden ste stvari postavili na svoja mesta, pa boste spoznali, da od male Jugoslavije ni bilo mogoče pričakovati, da bi se vsi ti spori, ki so čLto razumljivi, te ustavne borbe, ki so bile pri vseh narodih, kar hitro in v nekaj letih poplavile in zbrisale. Amerika, Nemčija in Italija so imele srečo, da so se mogle zediniti v njujoč Hitlerjeve načrte in na svojem prvem pohodu ubijajoč zaupanje v demokracijo in odpornost. V Jugoslaviji sami je bil vuak od 300—400,000 Nemcev pravcati Hitler; govorili so, gubila eno tretjino svojega na-| delaIi so vse tisto> kar Je Hit" roda, ki jo je delno odtrgale ler hotel.in nameraval. Za go-Nemčiia in delno Italija. Vendar! spodarskim pritiskom je sledil je Slovenija v Jugoslaviji iz- politični pritisk. Najprej je za-redno napredovala, tako, da je čel s politiko o potrebi naslo- nitve na Nemčijo, s , Poljsko, Madžarsko, Bolgarsko, Rumuni-jo in Češkoslovaško. Takp se je začelo obkoljevanje Jugoslavije z vseh strani. Jugoslavija je v začetku imela z Nemčijo samo majhno mejo, kakšnih 100 km. stavljena nova revolucijonarna vlada, ki je dala Hiter ju hud moralni in politični udarec. KATOLIŠKO DUHOVNIŠTVO V "NEODVISNI' Poroča r.e, da katoliško duhovništvo v Zagrebu nosi obištke s šesterokrako zvezdo židovstva na rokavu v znak protesta proti ravnanja nacijskega režima proti Židom. Pordčila nadaljujejo, da je katoliška duhovščina odločno proti nacijem. Ko so zagrebškega kanonika Lončarja obsodili na smit, j;1 poglavar hrvatske cerkve nadškof Stepinac odšel z vsemi svojimi škofi v javnem sprevodu protestirat k oblastim. Po ve:toh stockholmskega lista "Social Demokraten" so T vjr.rjp. pozneje pomilostili na 20 let ječe. mogoče reči, da je skupaj z ostalo Jugoslavijo napredovala prav z amerikansko hitrostjo. Ta izredni napredek jd bil viden. Minister Snoj poda po opisovanju Jugoslavije v dveh desetletjih jedrnat opis svetovnih in *',J • * J~.' """ J J , .f , , . i Ta meja se je z vstopom Mad- zlasti evropskih mednarodnih - , v, . , , , ,.. 1 zarske v nemški sklop podaljša- razmer la vse do Beograda in z vstopom Evropa je — je dejal, — že | Rumunije vse do Negotina, ko več let preden je prišla vojna, I pa je Bolgarska pristopila Nem-živela v strahu in krizi. Ta strah j čiji in je Italija napadla Albanije povzročal Hitler že mnogo jo in jo osvojila, Jugoslaviji ni pred časom, ko so padle Avstri-: preostalo več kakor 100 km. ja, Češkoslovaška, Poljska, Bel- svobodne meje z Grčijo. V tem gija in Francija. Hitler je žejtrenotku, ko je bila Jugoslavia pred svojimi vidnimi uspehi vli- j že čisto obkoljena s samimi pri-val in prinašal strah med vsejveski Nemčije in Italije, z Itali-narode. Tik pred vojno je on jo in Nemčijo, svojimi stoletni-pestil skoraj vse evropske na- mi sovražniki, je Hitler začel rode, zlasti majhne, s težo svo- dvigati svoj nož nad samo Ju-jega gospodarskega pritiska in1 goslavijo. svoje pogubne propagande. Jugoslavija se je v takih oko-r^meroma mirnih časih, ko na-,zdavnaj preden je Hitler začeli liščinah, obkoljena od samih so-n 2 ni bilo nobenega pritiska od,slaviti svoje zmage na bojiščih! vražnikov, morala odločiti. Za-zunaj. Imele so tudi več časa za jih je slavil na poljih gOSpodar- vedali smo se — je dejal Snoj ui ssničevanje svojega zedinje-j atva> diplomacije in propagan-! z zanosom — da smo sami. Kdo J"g0!laVI.ja' Im.ela.!°lde- To se mu Je Prečilo tudi; le je mogel biti z nami? Evropo zato, ker so mu velike demokra-, je skoraj vso imel Hitler v svoji cije in veliki narodi s svojo po- oblasti. Vsi narodi so postali liliko šli na roko. Od 1920 do njegov plen bodi po odporu in 1930 je Evropa šla skozi strašne vojni, bodi so se mu podali in gospodarske, politične in diplo- postali njegovi sodelavci. Zlom1 jal ameriški federalizem in fe- matske krize. Ameriška gospo- Francije je pustil mnoge sledo- venci so dolgo držali našo mejo j deralizem, ki se ga je hotelo, d?rska kriza je imela velik vpliv ve med vsem našim narodom, na Dravi, dokler premočne itali-' uresničiti v Jugoslaviji. Mi smo na Evropo. V letih 1932. in 1933. Vojne z Rusijo še ni bilo na janske in nemške sile niso pri-nastali — je dejal — iz raznih;že je Hitler začel uresničevati obzorju. Amerika in njena pod- silile naše vojske na umik do j državnih oblik, zato ni bilo lah-; svoj gospodarski načrt, svojo pora ter njen vstop v vojno, vse Hrvatske* kjer se je začelo Pa-ko upravljati^ z istimi pogledi peto kolono in svojo .propagan- je bilo predaleč. Vedeli smo, da vefičevo delovanje, ki je prišlo n. pr. Slovenijo in Črno goro, do, z edinini ciljem, da bi v Ev- odtod podpora ne bo prišla hitro iz Italije. Pavelič je po prihodu Hrvatsko in Macedonijo. Dobili ropi onemogočil vse gospodar- dovolj. Anglija je bila sama, o- iz Italije začel s svojim uniče-smo centralistično državo. Da bi ske in politične sile. Hitlerju se samljena na otoku, junaško se valnim.delom, tako, da je v dva-se vse to postavilo skupaj in je najprej posrečilo gospodarsko upirajoč Nemčiji. A vedeli smo,: najstih dnevih Jugoslavija bila uredilo centralno državo, je bile zasužnjiti skoraj vse male na- da Anglija še Grčije ne more | vojaško na tleh. , treba mnogo časa. Vendar mo- rode. Ko jih je zasužnjil gospo- podpreti. Zaradi takega noloža-! (Nadaljevanje) ram poudariti, da Slovenija ne darsko, je bilo lahko, zasužnjiti ja smo bili v silno težkih urah.i----- 1 bi mogla nikjer tako napredova-1 jih tudi politično. Jugoslavija je Podpore nismo mogli pnčakovn- I ti, kot je napredovala v Jugo- bila v polnem gospodarskem raz- ti nobene. Imeli smo milijonsko' 0gUtS&jjt6 V ——• alaviji (navdušeno ploskanje), mahu. Bogata država, je morala vojsko, pa ni bila kaj prida . j Slovenijo je doletela ta nesreča, prodajati previšek 3vojih gospo-[ opremljena. Braniti smo se mo-l JMUIKOprJIVnOStl da je po prvi svetovni vojni iz-'darakih pridelkov, da bi mogla gli dobro na majhnem bojišču ' 1 fee" Jau1' .......................................................um nesrečo, da sta ji tek njenega razvoja presekala Hitler in Mussolini. Govoreč o tem razvoju zedi-njenja je minister Snoj primer- Jugoslavija je bila prva, ki je prekrižala Hitlerjeve račune in onemogočila vse njegove načrte. Tega ji on ni mogel odpustiti ali pozabiti. Čez deset dni je ponoči napadel Beogtad, jugoslovansko prestolnico, življenjsko središče države, tam kjer nas je najbolj zabolelo, ponoči, ko so ljudje mirno spali. Vi ste priče tega, kaj so Japonci napravili, ko so nenadoma in zahrbtno napadli Manillo in Pearl Harbor. To je tudi za Ameriko mnogo pomenilo. Pomislite sedaj, kako je bilo, ko je Hitler napadel v sredo države, kako so Hitlerjevi bombniki rušili središče državnega in narodnega življenja, glaivne državne urade, železnice, radijske pos t a j e ... Kdor je videl tisto noč in tisti dan, ko so matere po Beogradu bežale z otroci v naročju in so jih Hitlerjevi bombniki kosili s strojnicami, kdor je videl krvavo klanje v Beogradu, bo to sliko živo in krvavo nosil v sebi vse svoje življenje. Sovražnik je napadel v Južni Srbiji, čez Ru-niunijo in Bolgarijo v hrbet. | Njegovi motorizirani oddelki so sekali državo na vseh straneh in v vseh smereh in našim oboroženim silam onemogočili zbiranje za odpor. I h ba va. Naši Slovenci so odločno izpolnili svojo dolžnost do domovine. Služili so na severni meji, poklicani so bili v Sloveniji, Hrvati v Hrvatski in Srbi v Srbi-, ji. Vsi, Srbi, Hrvati in Slovenci vmes. Pokažite, alJ so zvršili svojo dolžnost. Slo- S tretjimi se je tako; dobil je še četrta, tudi tam prelomila-ni več vedel, kako bise . čil. Sam zase je bil P f da je kriv samo goSP.> bert. Pokazal je ženi s* rih dni in rekel: — Ta mladi K kaj pameten. Nosi oc# ki so zanj veliko pre* J lame koketnosti Pa ^ kakor nit tanko očaW ( a dobro vem, da ^ divje, kakor bi bile železa. Če mu kaj recjjj jezil. Pošljem mu kaj ^ ga. Gospe Lunovi se sel čisto pametna. A tirni očali se je kakor s prejšnjimi s prav ni bil napravil ne opombe, se je L'Ambert razjezil do ^ preselil k drugemu zlaT Vse je tako kazale.^ se bili ffei pariški o? nili, da bodo lomih>s na nopu ubogega^ 11 ^ Cel kup se jih je že 1 . njem. Najbolj čudno tem pa'je bilo, da Je | očnik z 'jekleno je nosil vmes, cel in Vi veste, da Potrpf^ bila posebna krepi'0® ff Alfreda L'Amberta. ; je ravno skočil na 0 f zdrobil s peto v Pr znanili doktorja Be*"11 . r — Hvala Bogu! ^ selil notar, prav, da Kakor zaklet sera. ^ videl, da me vrag vza ^ Doktor je seveda gledal na nos'svojci Zdel se mu je zdrav, roža. dff — .Kakor vidim. F čisto zdrava. sti?'1' —Jaz že gotoV®' ^ prekleta očala fi^čej0 V ji Povedal je, k£j se)d P dni zgodilo, in se je zamislil. ■ l)vCr' Je že zopet .p;3i' < kako zlomljeno- se'l'^j. — Imam, pod nog .-.j (Dalje prihoWf Zakrajsek Home, 6016 ST. CLAIK Tel: ENdico« 25' februar "ja, 1942. EN A K O P R ANVOS T STR AN 8 iciiiiiiiiiiiiK3)(iiiiiiic3iiuiiiiiiiiciiiiiuiiiiiic2itMiiiinticaiiin*Hiiiic3iiiiiii]iiiiciiiiiiiiiiiiic3^ i cije z desničarskim centrom. 1 j Mene so hoteli pridobiti in najt praviti za desničarskega sotrud-|! nika že leta 1931. Zato so me dvakrat povabili v vilo k A. Smirnovu. Na tej etapi nisem bil pridobljen in nisem sklenil bloka. Neposredno protirevolucionarno ^iM^iniDuniniinuKuniiiicMiiuuiHiiiimuiiiaiiiiuHHioiuiuinmiuHiiiiiimHiiiiiniiioimiiiS zvezo z desničarji sem ustano- v mnogih okrajih do množičnih vil leta 1933 v Taškentu. Bu-nastopov zoper kolhoze. i harin je prišel v Srednjo Azijo Višinski: Torej je bilo to ge-. i:a dopust, slo provokatorično ? Ikramov: Da, to geslo je bilo provokatorično. Bilo je udarec za dekhane (male kmete — U-red.). Udarec tudi za kolektivi-zacijo, upropaščenje kmetij. — Dalje: Zato, da bi kršili kolo-___ ! barjenje, smo dali direktivo, da ^^avljali smo to CwM': da bomo ijali, PROCES PROTI ruskim zarotnikom hramov: Da. finski; Izgubil je življenje a Sovjetsko oblast? tramov: Da Kako si torej dovo-P1? govoriti, da je bil nepoln ovek? Vi ste razpravljali boW nacine da £'e boste , 'Z°Per razkrinkanje va- Dotlej nisem bil z njim v prijateljskem razmerju. Tedaj je prišel k meni in 7 ali 8 dni pri meni stanoval. Skupaj sva hodila na lov, v vili sva bila ves čas skupaj. Buharin je začel najprej pogovor o kolektiviza- « kot slabe ljudi, prega- eni in pravil svojo staro, vsem se mora na vseh namakanih ±. , . . , .______ . . , v „ i znano Buharinsko tezo o vojas- zemljiscih sejati bombaž. Zavo- , . , . . , ,. .J . J , , v. . , i ko - fevdalnem izkoriscevanju —j—, -vi.-, ljo tega je ostala živina brez . , „ . . . / P°dii z dol o a u- , . ,,, . , kmetov. Kolhoze je primerjal s 1 ^ aeia, da bi nas ne, krme in dekhanom ni bilo dovo- ,. . .. . J. , •1 . motiti n , .,■ ...... I tlako. Dalje ne rekel Buharin, ! ljeno, da bi bili zase sejali zivez-1 , . . . , • ski- u-j ■ • i . . ., j. . jda izvaja stranka in sovjetska s tn v, KctaJ ste na začeli i ne in vrtnarske kulture: dinje, ,, , .. .... , . , 0 ProvoWnw« F ^eu j > oblast nepravilno lmijo, da mdu- tl VUKatoricno taktiko' I melone, čebulo, korenje in dru- . f. . ^ , _ j . 0V: V letu 1931 ' v 1' ' Kakor U^kistan„ Je razredtli b°J v stopala « j P°ostraval, tako so t vn? n nova vPrašanja, 1 i- Pa™ anje 0 kolektivizaci-l'JCb ral sem navodilo iilo; Uzh lm dal tako"le nav°-j^ilfitir n je bombažni o-flo kraj] 2at ;isko ' gospodarski o-lektivi2a°'ne Smemo Slede ko-ik zaostajati za na- 4 Kot „aji S°vjetske Zve-e:' ^^f^edica tega je prišlo ge važne sadeže. Vse to je povzročalo med dekhami nezadovoljnost. Višinski: Kako ste izkoriščali to nezadovoljnost? Ikramov: Ta nezadovoljnost strializacija ni potrebna, da industrializacija vodi v pogubo. Obenem je rekel, da ne verjame v Leninovo tezo, da bi mogle priti zaostale kolonialne dežele s podporo naprednega proletariata v socializem mimo ni mogla naraščati. Eno leto: štadija kapitalizma. Buharin je smo tO izvedli, toda naslednje | smatral, da je to tudi v republi-leto sta nas stranka in sovjet-jkah Srednje Azije nemogoče in ska oblast udarili po glavi in' da bodo morale one na vsak na- stvar popravili. Zdaj hočem povedati o bloku naše nacionalistične organiza- čin iti skozi stadij normalnega kapitalističnega razvoja. Višinski: To se pravi, predla- GRŠKA LADJA V SLUŽBI ZAVEZNIKOV # & m 10 p' % tj* C ^jtiijj slika predstavlja neko grško križarko, ki se bori ob strani angleških in ameriških ^ na Daljnem vzhodu. "AVSTRALSKO VOJAŠTVO lep' J bi^1 )d .u« i/ aH11 ij A vidimo odred avstralskega vojaštva, ki se bori na Daljnem vzhodi proti Japoncem. SPOPAD V PUŠČAVI P Af gal je, naj se v Uzbekistanu obnovi kapitalizem? Ikramov. Da, prav tako. Jaz sem mu pritrdil. Tako me je pridobil. Pri tem me je Buharin vprašal: "Se strinjaš?" "Strinjam se". "Ali boš deloval z nami?" "Bom", sem rekel. Tedaj sem mu povedal, da nisem protirevolucionaren človek šele od danes, da nisem novinec, temveč da sem voditelj istotake protirevolucionarne organizacije. Povedal sem mu o svoji organizaciji in dogovorila sva se, da bova delovala skupno. Tedaj je vprašal: 'Kakšna je va-! ša taktika?" Odgovoril sem mu: "Kopičenje sil in protirevolucionaren prevrat. Končni namen je odtrgan je Uzbekistana od Sovjetske Zveze." j On pa je rekel: "Vaša sred-; stva so malenkostna. Vi hoče-, te čakati, da pride težaven tre-! nutek za sovjetsko oblast in te-! daj boste nastopili. Ne, treba je, delati boljše. Mi odobravamo! . vasa dejanja glede odtrganja ; Uzbekistana. V tej zadevi imajo desničarji sporazum z ukrajin-j skimi nacionalisti, z beloruskimi! nacionalisti in z nacionalisti drugih republik." Na ta način smo se politično popolnoma dogovorila. Tedaj nam je Buharin zadal več nalog. Prva naloga — škodljivstvo, druga nalo-| ga — kulaška vstaja. Rekel je,; da moramo kulake organizirati, j izrabiti verski fanatizem, priteg- • niti duhovščino in na ta način1 , stvori ti vstaško organizacijo. Kar se tiče škodijivstva mi iz-Ipočetka njegova navodila ni-: so bila posebno razumljiva. Bal j sem se, če bomo mi delali ško- j ; do, mi voditelji, nam bo jutri (ljudstvo reklo, naj gremo sami pod ključ. Odgovoril mi je: "Vi ste čudni ljudje, če mislite, da ; bodo govorili o tem, kaj ste vi delali. Pri vsaki taki priliki je i treba reči, da je to linija sovjet-| ske oblasti in da je potemtakem i kriva sovjetska oblast. To bo j pripomoglo odbiti ljudstvo o,d j sovjetske oblasti." j Strinjal sem se. Dalje je re-j kel, da je v desničarskem pro-i gramu tudi točka o terorju. Po-: tem je navedel, da bo na vsak; ! način potrebno diverzijsko ru-! šilno delo. To so bile naloge, ki nam jih je tedaj zadal. Višinski: Vprašati hočem Bu-harina. Ali ste se sestali z Ikra-movim leta 1932? Buharin: Sestal sem se, stanoval sem 1. 1933 nekaj dni pri njem. Višinski: Ali ste ga vi prvi pridobili v protirevolucionarno organizacijo desničarjev ? Buharin: Tako je. Višinski: Za boj zoper sovjetsko oblast? Buharin: Tako je. Dalje izpoveduje Ikramov, da se je tudi v naslednjih letih pogajal z Buharinom o smeri pro-tirevolucijonarnega delovanja. Ikramov: Najvažnejši je bil ta-le pogovor: Buharin je vprašal, zakaj neki imamo dve skupini — Fajzule Hodžajovo in I-kramovo? Delati morate skupno. Višinski: Ali ste se koncem koncev dogovorili s Hodžaje-vim? Ali je bila s Hodžajevim sklenjena zveza? Ikramov: Da. Višinski: Hodžajev, ali je to munistienega delovanja. — Pores? ročilo pravi, da se Italijani boje maščevanja vsega prebivalstva tega predela, ki bi lahko povzro- Hodžajev: Hočem povedati, da Ikramov ni popolnoma pravilno govoril glede tega, da pred j čilo pravo vstajo 1. 1933, pred njegovim pogovorom z Buharinom, ni bilo med nama koordiniranih dejanj. Višinski: Ali so bila? Hodžajev: Bila so. L. 1926-27 nisva delovala z Ikramovim LONDON, 8. februarja (ON-A—JČO) — Jugoslovanski krogi sporočajo, da je srbska rodoljubna vojska pod poveljniš- n i i™ j i- tvom generala Draža Mihajlo-skupno, ali od l. 1928 dalje sva prodrla globokQ y govražno delovala skupno. ! zasedeno ozemlje ter napadla1^ Višinski: V kakšnem smislu in premagaia utrjeno taborišče' delovala? vsega trideset milj od Zagreba. Hodžajev: V smislu škodljiv-stva. Jaz ne polagam drugega sadke ne smejo iz svojih vojašnic, razen v večjem številu" OTTAWA, 9. februarja (NY-T). — Kanadski predsednik W. L. Mackenzie King je danes sporočil v skupščini, da bodo odslej Jugoslavija, Noveška in Poljska imele v Kanadi svoje o-polnomočene ministre. Novi jugoslovanski poslanik v Kanadi je g. dr. Izidor Cankar, več let jugoslovanski poslanik v Argen- Poročilo hrvatskih listov priznava napad srbskih četnikov smisla v te besede" Ikramov ho-, na utrdbo blizu Zagreba. Utrd-če nepravilno povedati, da je še-! bo so imeli v svoji oblasti vstale po Buharinovem pritisku le- ši, oborožena drhal hrvatskega Pozdrav g. Radoja Nikoliča, ta 1933 stopil na stališče škod- Kvizlinga Ante Paveliča. svetnika kralj, poslaništva ljivstva in deloval skupno z me- Svetosavska slavnost v Wilmerdingu noj. S tem hoče odvrniti od se- Hrvatski tisk pripisuje na- 0b svetosavski proslavi srb-pad "neki narodni komunistič-: skeSa ^eljenistva v Wilmer-be del krivde, prav kakor je ho- ni skupini» vsega štirideset' dinSu v Pennsylvaniji je po na-tel zvaliti vodstvo nacionalistič- mož Popis' borbe pa omenja ročilu Poslanika g. Fotiča svetne organizacije na Karimova. jsredstva in način borbe, ki jih nik Poslaništva g. R. N:kc!ič po-Višinski: Vendar pa je Buha-! uporabljajo četniki. Po hrvat- Pravil tamkajšnji živelj ter v rin izvršil kako vlogo pri zdru- skem poročilu so uporniki ženju vaših protirevolucijonar- bili poveljnikovo ženo in zagro- ostankov sv. have v Beogradu s nih sil? žili, da jo bodo ubili, če se po- sedanjim strašnim napadom na veljnik ne vda. Ko so se polastili junasko jugoslovansko prestol- utrdbe, so bre* odpora prišli do nico" G- Nikolic Je deJal: Tur" Karlovca in ujeli dva višja čast- ki obstreljevali Beograd ta- nika vstašev. Potem so požgali kc- kot 80 §a sedaJ oostreljevali Hodžajev: Da. Višinski: Kakšno? Hodžajev: Zoper sovjetsko zoper vojaška poslopja v bližnjih va- ; Nemci. Turki so sežgali truplo oblast, zoper stranko, -----r----• ------— . „ ,.tvt • j- strankino vodstvo. seh in pobili večje število hr- sv- Save tako, kot Nemci sedaj Višinski r Ali je to res, obto-' vatskih kvizlingov. m0riJ0 Ugledne moze- To 80 ženec Ikramov? Ikramov: Res ie. (Dalje prihodnjič) Vesti iz ameriških virov , Zagrebško poročilo priznava,: Poruši, da bi ubili velikega 'da so poklicali Italijane na po- duha svobode in naPredka- du" moč. Trije Italijanski vojaki so ha- kl Je vzmknd v Beogradu in padli pri ponesrečenem poisku- !kl daneus sjedisce junaškega su, da bi obkolili narodne borce. duha .Sllruh borcev Draza i hajlovica in njegove yojske. Be- CARIGRAD, 7. februarja (A-i Prestolnica, upanje in sredisce napredka m jugoslovanske svobode. P) — Težave Nemčije v Jugo- - . i slaviji postajajo vse večje. Do- v . LONDON, 6. februarja (ON- bro obveščena oseba pripovedu-' a P"80 , 36 " ° S' A-JČO, Edward L. Deuss) - je da so nekatere bolgarske če- Nlkollc radozd mednarodno sta Iz današnjega uradnega jugo- te_ ki naj bi nadomestile nem- U1 položaj Jugoslavije, pou- slcvanskega poročila o napre- gk sadl;, u ile in s ri darjajoc junaško delei 27 mar- dovanju vojne v Srbiji je raz- iružile srbvkim rodoljubom pod ca m borbe Draza Mihajlovica vidno, da jugoslovanska vl^da poveljništvom generala Draža tef razl^^oc sPlofao sPrTeme" svojega vojaškega prizadevanja Mihaji0viča, jugoslovanskega n,ltev. PolouzaJa ^.vstopom Jugo- --- * ° clotmn tt hnrhn in 7Qrmnnp Ha ne bo omejila samo na osvobo- vojnega ministra. slavi je-v borbo in zatrjujoč, da ditev jugoslovanskega ozemlja,. ^ 2ato so Nemci morali odhod siJe s.tem ^fslavija zagoto-ki je sedaj pod nadzorstvom o-' SV0J-ih č?t iz jug0slavije preloži- Vlla slJaJno b°docnost. sišča, temveč, da bo zahtevala ti> čeprav jih potrebujejo na prenovitev svojih meja, med vzhodnem bojišču. drugim Reko, mesto ob dalma- Nadaljna poročila pravijo, da: tinski obali, ki ga je Italija do- so Mihajlovičevi četniki vrgli iz bila po prvi svetovni vojni. Poročilo, ki opisuje posrečeni napad četnikov na italijansko tira vlak z nemškimi četami. Pri tem je našlo smrt 200 nem- ! ških vojakov. Poškodovana je Mix Lemon Juice w AT HOME :|| TO RELIEVE RHEUMATIC PAINS vojašnico na Reki, pravi, da je bila veiika tovarna za aluminij bilo ubitih 124 Italijanov, pet-1 v Hrvatski in sedaj prideluje sa- rtLS jMve^Wbl adding two tablespoonfuls of Allenru to one tablespoonful of Lemon Juice In a glass of water, they get faster relief for the aches and pains caused by rheumatism, lumbago. It's no surprise either, for Allenru Is a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pains. In fact—If it does not help —your money back. What could be fairer? Get Allenru today at any live druggist. Only 85 cents—Do it Now deset med njimi iz Reke. Poro-jmo p0lov;co\ čilo dodaja, da se je vest kakor blisk razširila med italijanskim LONDON, 7. februarja (CH- Getting Up Nights ;esManyFeelOld Do you feel older than you are or suffer from Getting Up Nights, Backache, Nervousness, Leg Pains, Dizziness, Swollen Ankles, Rheumatic Pain" — ----" quent passages? Kidneys are • vojaštvom in povzročila grozen M) _ Berg Holt, londonski do-strah med Italijani, ki so se pisnik christian Science Moni-tam naselili pred prvo svetovno torja opisuje važno vlogo Bal- v°.in0- j kana in Srednje Evrope in go- Reko so napadli iz maščeva- j vori Q vztrajni borbi Jugoslav!- - - £j " E T Al J nja za požiganje jugoslovan- je 0 oboroženem odporu jugo-1 I^SgJpF|9S]¥|CClUlU skih vasi blizu Ogulina. Tam so slovanskih rodoljubov Berg S. .....1 --------- Italijani prvič na nacijski na- Holt med drugim pravi: čin odgovorili na napade četni-j . . . «V mnogih predelih Ju- ^ yjtal t0 ................... kov s kaznovanjem prebival- ■ goslavije, zlasti v Bosni, Herce- ^^^r^r^c^fe/^d^B.^?^0- stva in rušenjem vasi. ! govini in Črni gori sovražnika gSs&SS1 ° --lV«f I.TT hclntnar *nHni"VR flush OUC You have m lose in guarantee "'.... , "t v v i i^l u^ci J" ' wrapped around each package assures a re- maciji iz strahu pred masceva- ljajo Srbij pa tudi Hrvati in Slo- f^ot &money njem ne ubogajo ukazov, naj vencii je vedno boljše oborože- ^TuarSSte^ Šo^ZT^t tc£teil požgo jugoslovanske vasi. Ne- na (odkod dobiva orožje ni Pwel|aY Ss^toto^lSS miri v teh krajih rastejo od dne znano) in močne zasedne po- ' proctecTtscyosul!arailteo do dne in Italijani se boje vsta-| je zaradi njihovega delovanja | v zadnjih tednih. Predeli okjrog Crikvenice povzročajo Italijanom največ skrbi. Tam so namreč ustrelili mnogo uglednih oseb, med drugimi priljubljenega zdravnika Sobola, ki so ga ubili zaradi ko- jo Ameriške čete na holandskem otoku sta dva kamuflažiram hk*1 ZU Preva*anie °lja> ki je V. 0 potrebno za tanka in leta-M Bpodnia slika Va kaže, kako " bila irul&u zadeta po bombah n3leških letalcev. TRAD What a joy to get Relief from a cough due to a cold. Get it with Smith Brothers Cough Drops —the famous drops that contain a special blend of soothing ingredients. Two kinds, Black or Menthol. Only a nickel checks thai tickle. SMITH BROS. COUGH DROPS BLACK OR MF.NT,HOl-5$ MA.RK rYOU GIRLS WHO SUFFER^ Distress From MONTHLY FEMALE WEAKNESS Prizor na ulici mesta Willenstad, glavnega mesta otoka ' Curacab, ki je v posesti Holandije in ki leži ob obali Venezuele. Na sliki vidimo več ameriških Vcfjakov, ki se zdaj nahajajo tam. AND NEED TO BUILD UP RED BLOOD! TAKE HEED if you have all or any one of these symptoms: do you suffer headache, cramps, backache, nervousness, weakness, crankiness, distress of "irregularities," periods of the blues, a bloated feeling-due to functional monthly disturbances? Then start at once-try Lyalft Pinkham's Compound Tablets (with added iron). Pinkham's Tablets are famous for relieving monthly pain and distress. Thousands of girls and women report remarkable benefits! Taken regu-larly-they help build up resistance against such annoying symptoms. Lydia Pinkham's Compound Tablets are also especially helpful in building up red blood and thus aid in promoting more strength and energy. Follow label directions. WORTH TRYING! STRAN 4 ENAKOPRANVOST 25. februarja. da se mi je nekdo obesil za laket svoj greh!" t še. V svoji razdraženosti se ni- in me potegnil nazaj. Obrnil] Molčal je in trepetal. Strast,'sem zmenil zanj; trenutek nato STANLEY WEYMAN: Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije Dva ali trije so se zdrznili in nekaj jih je klavrno odvrnilo oči od mene; toda kovač je samo skomignil z rameni... Vendar pa nisem obupal; hotel sem še govoriti, pretiti in celo prositi, če bi bilo potreba; a v tem je čden izmed mož stopil k oknu in dvignil roko, češ, naj utihnemo. Culi smo, kako je oddaljeni hrup ponehal in kako j,e sredi trenutne tišine ostro počil strel — najprej eden in za njim drugi in tretji. Nato se je vzdignilo besno, razločno rjovenje, polno vseh grožnja. "O Bog!" sem vzkliknil in pogledal okoli sebe, drgetaje od ogorčenja. "Ne razumem vas! Ali res ne bo nihče ničesar storil? Neka oblast vendar mora biti nad temi ljudmi. Ukrotite sodrgo — če ne, to vam povem naprej, bo poklala nazadnje tudi vas; da, vas, gospod notar, in vas, gospod Doury!" "Imeli smo nekoga, ki bi jih bil ukrotil, a tisti je mrtev," me je zavrnil Buton. Ostali člani odseka so sedeli kakor na žarečem oglju. "Mar je bil on edini?" "Umorili so ga," je trpko rekel kovač; "naj zdaj trpe posledice!" "Oni?" sem vzkliknil iz dna svojega gneva in usmiljenja. "Da, oni — a tudi vi! Vi ste krivi! Vsi, ki uporabljate najnižjo sodrgo, da bi štrli svoje sovražnike! A vrsta pride tudi na vas!"' Nihče mi ni odgovoril; vsi so trdovratno molčali in vse oči so se umikale mojemu pogledu. Spoznal sem, da jim ne morem reči besede, ki bi jim šla do živega; zato sem se molče obrnil in planil po stopnicah. Vedel ali vsaj slutil sem, kam se je bila zagnala tolpa in odkod se je slišalo hrumenje in streljanje. Ubral sem jo naravnost proti Saintalaiškemu dvorcu. Po mirnih ulicah, koder me je vodila pot, so se ženske z bledimi obrazi radovedno sklanjale skozi okna; minil sem nekaj osamljenih postopačev; ves konec mesta je imel nasmejano lice, le jaz sem tekel vso pot, z ušesi polnimi zloveščega hrupa in s srcem težkim od neznosnega strahu. Naskakovali so Saintalaiški dvorec!... Kaj se je godilo z Denizo? In kaj z njeno materjo? sem se, da bi pobil samovoljne- ki se je budila v meni spričo sem stal na ulici, sam sredi ža na tla, zakaj bil sem kakor .ljudske okrutnosti, mu ni da ja-.praznega, žarko osolnčenega izuma; ko pa sem spoznal abbe- la opore in nedostajalo mu je prostora. Na vsaki strani, petja Benoita, sem z radostnim'poguma. j deset korakov od mene, so se vzklikom pobesil vzdignjeno ro-i "Dajte, popravite!" sem sr-1 raztezale strnjen je vrste mno-ko in dovolil, da me je odvel iz'dito ponavljal. j žice, a pred menoj se je dvi-gneče. j "Saj ne morem do njih," je galo pročeljte saintalaiškega so me samo neusmiljeno zbili in Njegov bledi obraz je bil mrk za jecljal. j dvorca v svoji mrki belini. Ko pahnili v stran. Izgubil sem se v in prepaden; toda čudovito na-1 "Tedaj vam jaz utarem pot!" |sem se pojavil, je šinil iz njega vrtincih človeške reke, ki je bu-ključje, ki naju je bilo zvelo, mi'sem neusmiljeno odvrnil. "Za blisk muškete in kosmič belega tala ob vrata, padala vse vprek Ta burja ogorčenja je porušila nevidne zatvornice; množica se je usula z obeh strani in navalila na vrata v strnjeni gruči, ki me je mahoma pogoltnila in odnesla s seboj. Mislil sem, da me bodo raztrgali na kose; a namestu tega Njiju dveh sem se spomnil šele pozno ;a kakor hitro je prišla ta misel v moje možgane, je ni moglo nič več pregnati. Srce se mi je krčilo, kakor bi hotelo zastati. Tedaj sem bil rešil Denizo samo zato? Sam v smrtni nevarnosti, sem jo bil iztrgal blaznim seljakom, da pade zdaj v oblast mestne sodrge, tega izmečka človeške družbe? Prestrašna misel! Zame tem strašnejša, ker sem se spotoma še bolj zavedel, da jo ljubim. Od "Treh kraljev" do Saintalaiškega dvorca je bilo največ dve sto sežnjev, a meni se je zdela ta razdalja brez konca. Bilo mi je, kakor da je minilo sto let, preden sem se ves zasopel ustavil na kraju množice in pogledal preko mrgolečih človeških glav, da vidim, kaj se gGdi na oni strani. Odleglo mi je; množica še ni zmagovala. Obakraj Saintalaiškega dvorca je zalivala vso širino ulice; toda pred dvorcem je bil prazen prostor, ki so ga obvladovali obleganci s svojim streljanjem. Zdaj pa zdaj je planil iz množice poedinec ali gruča ljudi, da bi se s sekirami in železnimi drogovi zagnali na vrata; toda vselej je bruhnilo iz strelnih lin, ki so bile napravljene v zaprtih oknicah, nekaj oblačkov dima, in napadalci so odleteli nazaj ali pa so v krvi obležali na razbeljenem tlaku. Strašno je bilo gledati ta prizor. Čeprav se truma ni upala navaliti, jo je ob pogledu na ubite vodje vendar obhajala zverska besnost, pred katero bi se bil zgrozil največji junak. Ječanje ranjencev in pokanje strelov (zakaj tudi na strani ljudstva jih je bita nekaj, ki so imeli orožje in so iz sosednjih hiš streljali na okna saintalaiškega dvorca) je delalo sliko oblege še strahotnejšo. Komaj sem verjel svojim lastnim očem, da gledajo vse to v Cahorsu, tem miroljubnem mestecu, ki že toliko let ni pomnilo nasilja; vpraševal sem se, ali bedim ali sanjam. Toda moja osuplost ni dolgo trajala; s krikom sem se zagnal med množico in jel na vse krip-lje pehati s komolci, da bi se preril do praznega prostora, čeprav nisem vedel, kaj naj tam storim. A tisti mah sem začutil, je vrnilo upanje. "Vsaj vi lahko nekaj storite!" menoj! Slišite, kako divjajo? dima. in udrihala drug po drugem v sreča mi je dala, da sempj med prvimi v dvorec, ne bil pal, kakor se je zgodil°| katerim. Moj namen je bil, da pre* ostale in dospem pred «»■ vrh, tako da bi se vsaj Denizo, če je že ne bi nog*! azSurjeao* I ti. Zakaj obča r je bila lotila tudi mene m je kar vrela v žilah. Nikon® bolj hotelo^ množice se 111 čas je, da zaigrava tudi midva i ti nego meni . Toda ko sem F Okoristil sem se z osuplostjo besnosti svojega zaleta. Na sto-jvgj znogja stopnic> si iHAn!/in Tv* /1 x ti r«*vi ? 1 v»/-»1rr\ AJo rv n nrv i n a 1 nvoirl/o vun t ' -t J„1 nVll set množice in dvignil roko. Nad tine nog je teptalo pravkaršnje mojo glavo je počil strel, za ranjence, toda nihče se ni zme-za drugim, skoro kakor salva.'njim drugi; kos lesa je odletel nil za njihovo vpitje. Še dva- , m videti ;toda zversko tuljenje'strani. Nato je nekdo iz mno- oba sta zadela; a gneča pred sem mu kriknil na uho, krčevito sv°.l° vl°g° . , , . , , > stiskaje njegovo desnico "Od- Tucat strelov -ie P°cilo drug mojo glavo je počil strel, za ranjence, toda nihče se m zme- sek noče ničesar ukreniti, če- , , . , v. v. (Njihovega učinka nisva mogla od zelenih okmc hise na oni krat je počil iz hise strel, m prav vedo, da je zločin. Zločin, . ft , , J .. . i , . ,T , , , . , ; , , v , ^ 'videti ;toda zversko tuljenje strani. Nato je nekdo iz mno- oba sta zadela; a gneča pred množice me je opajalo. Kriknil žice kriknil, naj prestanejo vrati je bila tolikšna in beshost je, prijatelj! To menda izpre-vidite?" "Kaj pa morem?" je zastokal., ... , v T . . . J. , i planil v metez. Iz vil mi je roke m obupno r n vzkrilil z njimi proti nebu. "Ogovorite jih." "Ogovorim naj jih?" je od-i vrnil. "Kakor da stekli psi od-j "Če hočete za vsako ceno tja, j Prijel sem se za železno ogra nehajo, če jih ogovorite! To ni'pojdite skozi hiše! Skozi hiše,g \ ' „ , . j jo stopnic, kamor so me bili mogoče, gospod. Danes bi ubili!na oni strani!" mi je šepnil najx. Nat° Pa- ko.je vstaJ;a- pritisnili, in se z jeliko težavo sem abbeju, naj mi sledi, ter streljati; za trenutek je vse ob- naskakovalcev tako slepa, da ni Jmolknilo. Brez diha v ustih sem nihče opazil ranjencev, ko sta se Spet me je zgrabil, da bi me 'stal z vzdignjeno roko sredi zgrudila na tla in izdihnila, po-hstavil, in se z neizprosno trmo žarke soparice. Prilika je bila teptana po svojih lastnih tova- čudežna, toda usta so mi bila riših. izprva kakor nema in piso mogla izdaviti besede. ostalimi vred zagledal ovir* nas je ustavila na mesta (Dalje prihodnjič) obesil name. "če hočete za vsako ceno tja, očeta in mater, če bi stopila uho med nje in njihovo osveto." "Kaj pa hočete napraviti?" Ko je to drugič ponovil, sem ga razumel; imel sem baš še to- sem vzkliknil. "Kaj mislite sto- ]iko pameti, da sem šel z njim. riti?" j Jadrno sva se izmotala iz gneče Zmajal je z glavo; razumel in planila v stransko ulico, ki je sem ga, da ne misli storiti ni- vodila ob zadnji strani hiš na-česar in tudi ničesar ne more. sproti Saint-ališkega dvorca. A Vse moje bitje se je uprlo temu. midva nisva bila prva, ki sva "Morate! Treba je!" sem krik-j ubrala to pot; tudi nekateri nil obupno. "Klicali ste vraga, podjetni uporniki so se je bili zdaj je vaša dolžnost, da ga domislili in so tako zasedli ok-ukrotite! Ali je to svoboda, ki na ,skozi katera so streljali. Za-ste nam govoričili o njej? Ali je,to sva našla vrata mnogih hiš to tisto ljudstvo, ki ste se po-j odprta; iz njih se je razlegalo tezali sanj? Odgovorite mi in vpitje in preklinjanje tistih, ki 'so jih bili zasedli. Toda najina recite, kaj mislite storiti?" Srdito sem ga tresel za komolec. župnik si je pokril obraz z roko. i "Bog nam odpusti!" je za-mrmral. "Bog nam pomagaj!" Prvič in edinikrat v svojem pot po ulici ni bila dolga. Zavil sem v prva vrata, ki so se mi videla pripravna, odrinil gručo prestrašenih žensk in otrok ter krenil naravnost proti izhodu na ulico. Več moških z divjimi, od življenju sem ga pogledal z;smodnika počrnelimi obrazi je gnevom m zaničevanjem. "Bog naj vam pomore?" sem vzkliknil ves iz sebe. "Bog pomaga tistim, ki si pomagajo sami! Vse to ste vi zakrivili! Vi, da vi! Vi "ste to oznanjevali! In zdaj je na vas, da popravite Dragocen tovor streljalo skozi okno v pritličju. Ko sem šel mimo njih, se je eden okrenil in me je zagledal. Zaklel je in kriknil, naj se ustavim, ker bodo aristokratje streljali name, če se pokažem iz hi- ti med množico zmedeno mr- ustavil na mestu. Toda ganiti se mranje, sem izpregovoril. -Inisem mogel nikamor; ostal "Možje cahorški!" sem vik-'gem bil> ter z grozo čakal raznih "V imenu trobojnice, pre-;pletka dran?e> med tem ko je stanite!" ! tolpa razsajala okoli mene. Na- Trepetaje od razburjenja sem i posled g0 ge pol$la v vratih kakor navdahnjen zdajci kre-; raziiaia |'n podrla. Najsprednji nil proti oblegani hiši ter vpri- j napadalci so planili v vrzel. Točo vseh odpel kokardo z zaleka jda okvirje vrat je še viselo na svoje suknje in jo obesil na tr- j tečajih in jih je oviralo, da niso kalo glavnih vrat. Nato sem se mogH v hi§0> Naposled je od- obrnil. 'nehala tudi ta zapreka in vrata "V ime trobojnice', naroda in ^ ge ropotaje podrla v vežo. OGLAŠAJTE V , "ENAKOPRAVNA Moško Bulova zapestno uro se * P* Waterloo tewing deljo zgubilo v lavskem domu na Ima zapestnico iz - ^ nja. Poštenega najditelj. vrne lastniku, se nagra ■ ročite na 1725 East 89tn GArfield 0251. St- Strežajka z nekoliko izkušnje dobi restavraciji. — i Vpraša' se V MARW 18800 St. Clair Ave. cahorškega komiteta," sem kriknil na ves glas, da bi me vsi slišali, "vzamem v last to hišo in vse, kar je v njej. Njeni prebivalci pridejo pred sodišče in pravici bo zadoščeno. Vas pa, ljudje cahorški, pozovem, da se mirno razidete na svoje domove. Komitet . . ." Delj nisem prišel. Komaj i sem bil izrekel to besedo, mi je ' prižvižgala mimo ušes svinčen- : ka in se zarila za menoj v stenski omet. In kakor da je njen žvižg razbrzdal ves gnev mno- Vrgel sem se v hudournik in Išče se 5» vaj VaB Trgovci, pozor! Proda se električno ledenico, izložbeno omaro za meso in e-no za grocerijo, dve električni tehtnici, stroj za rezanje mesa (meat slicer), dva bloka za sekanje mesa, omaro za shranjevanje računov in mnogo drugih predmetov. — Vse poceni. — Poizve se na 15815 Trafalgar Ave., KEnmore 7450. hišo za eno družino,* sobami, v okolici St. J"^ Kdor ima kaj takega ^ - po telefonu: H C1 8843 se Nova križarka , , Išče se žice, me je mahoma ogrnilo sr- i dito rjovenje. Nekateri so mi j dekle ali žensko za varstvo 6-žvižgaii, drugi so me psovali, letne deklice, od 7. zjutraj do 4. tretji sotulili: "Doli izdajalec!" "ure popoldne! — Zglasite se na in "Obesite ga na svetilnik!" 1075 E. 68 St. V ROKAH VSAKEGA SLOVENCA V AMERIKI BI MORALA BITI - - - Na sliki vidimo skupino letalcev, ki pripadajo posadki ameriškega bombnika. Dva izmed njih nosita napravo za ugotavljanje tarče, ki je ameriška iznajdba in najboljša na svetu. Ne, ni tornado DELAVCI IN DELAVKE! Ako se vaš sin, brat ali fant nahaja pri vojakih, spomnite se ga ob priliki s kakim trajnim darilom, kot uro, prstanom, cigaretno škatljico, itd. V naši trgovini vam radevolje nudimo priliko kupiti na lahka odplačila, ako ste zaposleni. 934 E. 152 St. — DAVID'S — GLenville 8287 oiini...................................... Išče se oskrba za Dom Zapadnih Si« na 6818 Denison * Stalno delo in P^ plača • U 8 uri^ Zglasiti se je ob »• ^ najkasneje do sobote, arja, pri tajništvu k°rr .....inii"iiiiiiiiEMiniinauDiumWlWMM Dohodninski ^ vsak L ^ p,}. I do str tra ža\ lije stv mu ja Voj izbi bil Voj aja lah. % iroi Daš, teli. iak % len Letos mora grocerist, mesar, sal^J^ vrator, lastnik slaščic , sploh vsak trgovec ter^ ^ nalec izpolniti Pole . ^ skega davka. — Za NAZNANILO Cenjeni javnosti sporočamo, da je dobro poznani parlor GREEN LANTERN BEAUTY SHOPPE 7405 St. Clair Ave. I pod vodstvom / MARY THERESA VILAR Naši prostori so urejeni, da vam nudimo najboljšo poslugo v vseh ozirih tega posla. -"PERMANENT WAVING" JE NAŠA SPE(jlALITETA- Pokličite nas po telefonu za "appointment" — ENdicott 3245 FOR VICTORY knjiga našega slavnega rojaka Louis Adamiča: ti Two-Way Passage Cena $2-50 (Po pošti 10c več) Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "To je knjiga, ki bi jo moral citati vsak Amerikanec," ... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav. V Camdemu, N. J. so te dni splovili v morje novo,ameriško' križar ko U. S. S. Montpelier.1 Voditelj republike j Čile MiMiMMjrowijg Vrtinca, ki ga vidite na gor- Juan Antonio Rios je bil iz-nji sliki, ni povzročil vihar, tem- voljen za predsednika republike več je to zmrznjena sled hlapov, čile na antifašistični glasovnici ki jih je pustilo za seboj v mrz- popularne fronte. Obljubil je, da lem zimskem dnevu neko voja- bo podpiral Zedinjene države v ško letalo. ' njihovem boju proti osišču. no in zanesljivo 4 nite na MR. MARl^, J LEVICH, 6424 St. ^ sleherni dan od 9. do 7. ure zvečer. # , MihaljevK* Bros. Co. 6424 St. Cia"^^ iiii»""l|! L «v0; sefat P, liž la ; s lot 'až, ..............................nuni........... pozo*; KLUBI, /E>RUŠ ^aH1 i »Hj P* xyJ-jUJD1, iti TWILIGHT BAP v NAJE*1 z« za plesne veselice, * Dovolj odprtih izbero. Vprašajte seM v* ^ Sš h s svw"J »i: TinoModic's^ 6025 St. Clair Telefon ENdico« Se priporoča, da S ^' l(, lUnVJ ^ * te vsak čas, podboju noči. Delo garanti ^ / tra postrežba, vsem zaupanje«1 starega znanca Obr"1 119 vr John Ot>l* 1126 E. 6l»* 6122 St. Cla»f * HE 2730