Družbeno planiranje v KS
Velikokrat razmišljamo in razpravljamo o družbenem pla-nlranju. Pri tem imamo v mislih celovito družbeno planira-nje, ki posega na vsa področja človekovega dela in življe-nja. Le usklajen napredek družbe lahko pripomore k temu, da se bomo vse manj srečevali z neskladji, ki že dolga leta, pa tudi še sedaj bremenijo naš gospodarski in družbeni razvoj.
Prav zaradi tega je pomembno, da v mesecih, ki so pred nami, ko bomo razpravljali o dosežkih plana v minulih letih, se pogovarjali, kako do leta 1980, začeli obllkovati nadalj-nje plansko obdobje do leta 1985, da pogledamo, kaj smo uresničili od družbenega načrta v naši občini, v slehemi organizaciji združenega dela, interesni skupnosti in krajevnl skupnosti.
Tokrat bi se zadržali predvsem pri družbenem planiranju in uresničevanju družbenega načrta na ravnl krajevne skupnosti. Alf smo lahko zadovoljni z doseženim? Da in ne. Družbeni načrt, razvojni načrti krajevnih skupnosti so vse premalo zajeti v družbenem načrtu občine. Torej bo treba v krajevni skupnosti družbenemu planlranju v prihodnfe po-svetiti večjb pozornost, če bomo hoteli doseči, da ne bo ostalo samo pri žel]ah delovnih Ijudi in občanov, marsikaj pa potem ni našlo zaradl takih ali drugačnih vzrokov svoje mesto v načrtih iirše družbene skupnosti. Ne gre samo za odnos med krajevno skupnostjo marveč tudi za odnos na tem področju med temeljno organizacijo združenega dela in krajevno skupnostjo, pa do enot interesnih skupnosti.
To ne govorimo zaradi tega, ker bi hoteli ugotovitl slabe strani dosedanjega sodelovanja na tem področju med omen]enimi činitelji, marveč zaradl tega, ker bi morali v prihodnjih letlh v teh odnosih dosyeči bistvene spremembe, ki bodo celoviteje izražale usmerjenost naše družbe, da morajo načrti naše širše družbene skupnosti, pa naj zač-nemo pri občini, temeljiti na temeljnih delovnih subjektih.
Sistem dohodkovnih odnosov, položaj delovnega člo-veka in občana v celoviti družbeni reprodukciji terja tako družbeno planiranje, ki bo na eni strani izraz realnih eko-nomskih in materialnih možnostih naše družbe, na drugi strani celovitega družbenega planiranja, v katerem bodo na prvem mestu celoviti interesi delovnega človeka in ob-
fcsna.                                                                                   Vojko Novak