# (#  Glede na svetopisemsko pripoved o bo- gatinu, kameli in šivankinem ušesu (Mt 19,24) bi lahko sklepali, da je revšèina `elena vrednota in je vsakršen socialni nauk znotraj katolištva nepotreben. Vendar je bogastvo samo na sebi brez moralnega predznaka in ga problematizira šele njegova neštetokrat aplicirana moè, da èloveka zasu`nji. Nave- zanost na premo`enje ni znaèilna le za bo- gatega, paè pa tudi za revnega, kadar vso po- zornost in moè usmerja v pridobivanje ma- terialnih dobrin. V obeh primerih — ne gle- de na razlièno moralno hipoteko — bogastvo zamegljuje pogled na prese`ni smisel èlove- kovega zemeljskega bivanja. Zato je Cerkev dol`na posredovati svoj dru`beni nauk in svariti pred polariziranim oz. nepravièno razporejenim bogastvom.1 Razmišljanje se namenoma izogiba nepo- srednega napajanja iz cerkvenih dokumentov in predstavi nekaj poudarkov katoliškega dru`- benega nauka prek del gospodarstvenika in mi- sleca dr. Marka Krem`arja. Zanj je znaèilen jasen in daljnoviden pogled, ki se niti ne trudi, da bi “z lastnimi moèmi izdelal posnetek `e obstojeèih izroèil”,2 paè pa harmonira z mo- goènim in preverjenim sistemom, ki ga motri in nadgrajuje skozi prizmo izjemne razgleda- nosti in bogatih `ivljenjskih izkustev. Èeravno porabniška dru`ba blagostanja lahko boleha za hudimi oblikami duhovne revšèine, se v tem sestavku omejujemo na materialno revšèino3 oz. na kratko razmišlja- nje o nekaterih postavkah gospodarstva, ki ima velik vpliv na njeno zmanjševanje in prepreèevanje. /" Gospodarstvu je treba dati mesto, ki mu v èlovekovem `ivljenju pripada.4 Harmonièen razvoj gospodarstva je posledica ubranosti v èloveku in gospodarska uspešnost prispeva k celotni rasti, kadar imajo osebe, ki dru`bo se- stavljajo, vredno osmišljeno `ivljenje. Zapi- sana misel v zelo zgošèeni obliki pove vse bis- tveno. Ne spušèa se v suhe tehnièno-ekonom- ske zakonitosti, ampak nas opozori, da tudi gospodarstvo ni nekaj loèenega od èloveko- vega duhovnega bistva. Gospodarska veda, veda o upravljanju ma- terialnih dobrin, je sredstvo, ki ga mora po- litièno vodstvo vsake dru`be obvladati v teo- riji in odgovorno uporabljati v praksi, v okviru naravnih meja.5 Omejenost naravnih dobrin in danost èloveške narave ne dovolita presko- kov v gospodarski rasti brez velike nevarnosti za skupno blaginjo. Nepotrpe`ljivost je za zdravo rast vsake skupnosti prav tako nevarna kakor brezbri`na malomarnost. Zato je oèitna potreba po strokovni sposobnosti in pošte- nosti v naèrtovanju in pretresanju novih poti; pa tudi po razsodnosti pri cenitvi last- nih moèi v politiki in v gospodarstvu.6 Gospodarsko dejavnost presojamo navad- no po njeni uspešnosti. To sicer ne dr`i ved- no, a izjeme niso zastonj. Kadar se namreè odloèimo iz “strateških” ali “socialnih” raz- logov za vzdr`evanje neuspešnih podjetij, po- meni, da mora nekdo, bodisi “potrošnik”, bo- disi “dr`avljan”, plaèevati gospodarsko neus- pešnost. Strokovnjaki, ki trdijo, da je v urejeni dru`bi uspešnost najva`nejša gospodarska lastnost, vprašanje preveè poenostavljajo. 4 /+ 0""        (#  Upravièeno pa bi rekli, da smemo gospodar- ska dejanja presojati po njih uspešnosti, ka- dar ima gospodarstvo v dru`bi pravilno do- loèeno mesto.7 “Kadar motrimo èloveka iz- kljuèno pod vidikom uspešnosti, opazimo v njem le slabo karikaturo robota. Naravno je, da nam tak èlovek ne vzbudi posebnega spo- štovanja. Nasprotno pa tudi èlovek, oropan osebnega dostojanstva, potem ko so ga nau- èili, da je uspešnost njegov edini ponos, priè- ne dru`bo kmalu prezirati, veèkrat pa jo celo na razliène naèine rušiti.”8 Poglejmo še, kako je z gospodarsko rastjo. Dokler je bila mlada gospodarska veda še pro- sta vsakdanjih te`av in se je gibala v svetu teorije in neposredne eksperimentalne prak- se, ni bilo te`ko iskati z njo globlje resnièno- sti, ki se je skrivala za vsakdanjimi dru`be- nimi odnosi.9 Kmalu pa so stvari zaèele uha- jati iz rok in cena nemogoèih gospodarskih poskusov je vedno poèasnejša gospodarska rast, nato pa vedno hitrejše razvrednotenje denarja. Krivde za tako stanje ni iskati pri po- sameznih gospodarskih ministrih te ali one dr`ave, temveè pri neuèakanosti ljudstva in šibkosti vlad, ki se tej nepotrpe`ljivosti vda- jajo. Zaverovani v svoj lastni svet ne priznajo ne prvi ne drugi, da vsaka rast, tudi gospo- darska, zahteva svoj èas in da je prek neke mere10 ni mogoèe umetno, pospeševati. Stvar- nost je prva meja vseh gospodarskih ambicij in vsak prestop te meje se kaznuje sam.11 Pri gospodarstvu ostaja vedno aktualno vprašanje njegove odprtosti. Ima namreè ve- lik vpliv na dru`beno `ivljenje. Politièno `ivljenje v dr`avi je svobodnejše, kulturna dejavnost pa `ivahnejša v okviru odprtega gospodarstva. Z zaprtim gospodarskim si- stemom je navadno oboje bolj nadzorovano. Za rast odprtega gospodarstva, ki je sad osebne samozavesti in iznajdljivosti, je treba zagotoviti veèjo osebno svobodo, kar pomeni tudi manjšo omejitev osebnega premo`enja. Odprto gospodarstvo oblikuje znaèaj posa- meznikov in skupnosti s tem, da jim veèa sa- mozavest, previdno zaupanje pa iznajdlji- vost, uspešnost in smisel za tekmo.12 Nega- tivne posledice tega naèina pa so premoèno cenjene materialne dobrine, pohlep, ki hitro rodi tako zlorabo zaupanja kakor nezaupa- nje v vseh mogoèih oblikah, in preprièanje, da je na svetu vse mogoèe kupiti in tudi pro- dati.13 Skromnost ni cenjena in ekonomska propaganda, ki je sama na sebi lahko dobra, se more spremeniti v pretiravanje in la` ter priène jemati skupnosti in posamezniku spoštovanje do resnice. Ustvarjanje umetnih potreb je morda eden od najbolj nepotreb- nih, a zato niè manj usodnih virov nezado- voljstva v èloveku. Ravnovesje med pozitiv- nimi lastnostmi odprtega in pozitivnimi last- nostmi, zaprtega gospodarstva je primeren temelj dru`bi, ki podreja vsak sistem skupni blaginji. Sklep je jasen. Skupnost mora vzgojiti v svojih èlanih lastnosti, ki so po- trebne za so`itje v odprti dru`bi, obenem pa kazati na gospodarsko zaprtost kot na sredstvo, ki ga moremo vèasih izjemoma in zaèasno uporabljati, ne da bi si jo postavili za dokonèen vzor. A tudi za èas izjemnih razmer in zahtev je treba èloveka pripraviti.14 Svobodno gospodarstvo je osnova miru. Znati moramo `iveti v miru in vzdr`evati mir tudi za ceno `rtev. Kadar pa razmere zahtevajo, da branimo osnovno imetje svoje skupnosti, je treba odloèno seèi po izrednih sredstvih, ne da bi s tem zavrgli ideal miru in so`itja. Noben gospodarski sistem ne sme imeti na skupnost toliko vpliva, da bi ji vzel smisel za stalne, skupne vrednote, da bi na- rodu zameglil politiène cilje ter da bi ose- bam, ki skupnost sestavljajo, zabrisal pogled na smoter lastnega `ivljenja.”15 Poleg svoje lastne omejenosti mora èlovek sprejeti tudi omejenost dru`be. Sprijazniti se je treba tudi s preprostim gospodarskim pravilom, da so vse dobrine omejene in da je brez stalnih mer nemogoèe pravilno meriti  # (#  in pravièno deliti. To je zdravilo proti infla- ciji, ki razjeda sodobne gospodarske sisteme. Kajti èeprav je v današnjih èasih te`je ugo- toviti “denarju pravo vrednost”,16 tudi sodob- na inflacija ni le gospodarski, ni le monetarni pojav, marveè globok moralni problem, ker jemlje ljudem zaupanje in jih peha na pot ci- niènega relativizma.17 Tako postane èlovek, dr`avljan, soodgovoren za veliko prevaro so- dobne dru`be, ki proizvaja veè kot potrebu- je, kupuje veè kot zmore, se zadol`uje veè, kot bo mogla vrniti. Kdo bo konec koncev plaèal dolgove, ki jih z inflacijo pehamo pred seboj? Plaèevati jih bodo morali prihodnji rodovi s posplošeno gospodarsko krizo, ki bo uravno- vesila to, kar so pretekle generacije z razvred- notenjem mere spravile iz ravnovesja.18  Stvarem v resnici gospodujemo s tem, da jih uporabljamo. Vendar èlovek èuti, da mu to ne da popolne oblasti nad njimi, in hoèe svoje gospostvo poudariti in poglobiti. “Nih- èe drug kot jaz nima pravice nad to stvarjo!” oznani èlovek in se èuti povezanega z ne`ivim predmetom, zemljo ali `ivaljo mnogo tesneje kot prej, ko je vse to le uporabljal. Postal je lastnik in je pripravljen ta novi odnos do stva- ri tudi braniti. Èlovekova naznanitev lastniš- tva v bistvu ni spremenila razmerja med njim in stvarjo. Še vedno jo uporablja ali zlorablja, le da dela to navadno z veèjo pozornostjo. Prilašèene stvari so njegove in zato vredne veè- je skrbi in nege.19 “Pri vsem tem pa se veèina lastnikov ne zaveda, da je prav ta dodatna skrb za uporabljene stvari, ki izvira iz “last- ništva”, tudi moèno opravièilo za prisvajanje gospostva nad njimi. Èlovek prenese na stva- ri, ki si jih prisvoji, del ali vsaj odsev ljubez- ni, ki jo goji do sebe in ki bi jo smel v resnici èutiti le do oseb. Èe imetje ne zmanjša naše ljubezni do bli`njega, ga moremo uporabljati velikodušno, kadar pa prenesemo del te na- vezanosti na svojo lastnino, zapademo sko- posti. Kadar lastnina ne zamegli v nas odno- sov do ljudi in do Stvarnika, jo uporabljamo spoštljivo in smotrno, sicer postopamo z njo samovoljno, kar je znak napuha.”20 Lastnina v polni meri dose`e svoj namen, kadar ohrani v skupnosti vsem osebam èim veèjo svobodo in pomaga doseèi èim veèjo uspešnost pri uporabi ne le produkcijskih sredstev,21 marveè vseh stvari.22 Dru`beni do- govor v obliki zakona naj pazi, da se zaradi èloveške slabosti uporaba in pojmovanje last- nine nikdar ne oddaljita od njenega pravega namena. Moralna vzgoja je poglavitno sreds- tvo, ki pomaga èloveku, da v lastnini vidi po- leg pravic tudi dol`nosti. Brez vzgoje, brez priznanja višjih vrednot nas lastninska pravica lahko zapelje, da priènemo skrbeti predvsem za ohranjanje in veèanje imetja, ne pa za nje- ga uspešno in pošteno uporabo.23 Zloraba lastnine je lahko dvojna: “uporabljati imetje nesmotrno in neuspešno je prav tako nespre- jemljivo in slabo kakor obraèati sadove imetja brezobzirno le svoji sebiènosti v prid. Nes- posobnost in nepoštenost imata na daljšo dobo v gospodarstvu podobne in vedno tra- giène posledice.”24 Še nekaj besed o dru`beni, dr`avni in za- sebni lastnini.25 Tako imenovana dru`bena lastnina je posredno vedno doloèena pravica doloèenih oseb za uporabo doloèenih dobrin. Tudi dr`avna lastnina se spremeni v praksi v lastnino upraviteljev dr`avnega imetja, z raz- liko, da èutijo ti do nje le pravice in prav malo osebne odgovornosti. Nevarnost dr`av- ne lastnine produkcijskih sredstev ni le v tem, da razprši osebno odgovornost, marveè še posebej v dejstvu, da je nihèe ne omejuje. Dr`ava potegne z zakonom “svojo” lastnino navidezno iz podroèja gospodarstva, kjer se neuspešnost sama kaznuje, na politièno po- droèje, kjer je neuspešnost prikrita in se spre- meni v dru`beno breme. Dr`avna podjetja dopolnijo vsakokratno izgubo kapitala iz last- nine vse skupnosti ter so tako vir splošnega     # (#  obubo`anja. Hkrati pa pomeni dr`avno last- ništvo koncentracijo imetja in s tem tudi koncentracijo moèi. Relativno veèanje dr`av- ne lastnine pomeni relativno manjšanje za- sebne. Zato je razumljivo, da je dr`avno last- ništvo v skladu s totalitarnim dr`avnim us- trojem, a je popolnoma nesprejemljivo za skupnost, ki hoèe ohraniti osebno svobodo svojih èlanov.26 Prav kakor je nevarno neomejeno kopièe- nje imetja v rokah majhne skupine lastnikov, je usodno za svobodo dr`avljanov, èe se imetje kopièi v rokah upraviteljev dr`ave. V takem primeru kaj kmalu preneha biti vodilo po- litiènih delavcev skrb za skupnost in jo rada nadomesti `elja po obvladanju javnega imet- ja. Dr`ava, ki ni obte`ena z nepotrebno last- nino, la`je nepristransko presoja, razsoja in uravnovešeno posega na podroèja, kjer se kri- `ajo koristi dr`avljanov. Èe ni zaupati èlove- kovi slabosti, je pa dr`avna moè še manj vred- na zaupanja. Odtod potreba razdelitve vlog v dru`benem `ivljenju. Podjetniki naj uprav- ljajo gospodarsko imetje skupnosti in politiki naj z zakoni pazijo, da pri tem ne bo zlorab.27 Obe skrajnosti sta nevarni ne le za gospo- darsko uspešnost, temveè predvsem za javno moralo in osebno svobodo. Vendar dokler dru`bo vodijo ljudje, ki imajo dovolj moralne sile, da se upirajo skušnjavam navidezne pre- prostosti dr`avnega monopola v gospodars- tvu, je mogoèe ohranjati v dru`bi zdravo rav- novesje med gonilno silo osebnega lastništva produkcijskih sredstev v okviru svobodnega trga in med dr`avnim nadzorstvom ali us- merjanjem skupnega gospodarstva.28 ,  Delo je brez dvoma vrednota. Vendar èu- timo v njem neko ambivalenco. Èlovek ima prirojeno potrebo po delu, po drugi strani pa je povezano z naporom, z vztrajnostjo, dis- ciplino in utrujenostjo, èesar vsega bi se `elel ogniti.29 Kompromis je slab in mnogokrat Pablo Picasso: Opekarna v Tortosi, 1909, Eremitage, St. Petersburg, zbirka S. I. Šèukin  # (#  pripelje do prazne vsestranske aktivnosti, ki morda danes prej `anje obèudovanje kot mo- drost in kakovost, pa vendarle ni znamenje `ivljenjske moèi.30 Zapisanemu navkljub pa delo v skladu s èlovekovimi sposobnostmi ne bi smelo nikdar predstavljati èezmernih na- porov in utrujenosti, saj tako tudi ne more biti vir sreèe.31 V èlovekovem delu se prepletajo nevidne silnice ljubezni do sebe, do dru`ine, do naro- da, do èloveškega rodu, pa tudi do Stvarnika. Vendar gre za isto v razliène smeri obrnjeno neizèrpno silo, ki se z uporabo veèa in krepi.32 Z zmo`nostjo za delo smo prejeli ljudje èudo- vit, a hkrati odgovornosti poln dar, kajti omo- goèa nam ne le soustvarjanje, marveè prav tako tudi unièevanje zaupane nam narave.33 Zelo pomembno je torej, da pride delo iz podroèja gole gospodarske uspešnosti v po- droèje èloveških odnosov,34 iz katerega ga je iztrgal svobodomiselni individualizem mo- derne dru`be. Zanimivo je, da poudarjanje skrajne individualne svobode ni pripeljalo do moènejšega osebnostnega `ivljenja in povred- notenja osebnega dela, temveè da se je èlovek, iztrgan iz kroga naravnih skupnosti, prièel bli`ati brezimni mno`ici, ki je iskala svojega smisla v umetnih kolektivizmih. Tu pa je èlo- vekovo delo postalo brezoseben35 izraz dru`- bene energije, katere zadnje merilo je bila spet uspešnost.36 Komaj loèimo èlovekovo delo od njegove celotne osebnosti in ga od- trgamo od naravnega obmoèja dru`ine in na- roda, smo ga `e osiromašili.37 V kontekstu zgoraj zapisanega je treba omeniti še vrednotenje èloveškega dela.38 “Delo ni tr`no blago, ker je neposredni izraz èlovekove osebe. Zato povraèilo za delo ne sme biti prepušèeno le mehanièni igri tr`nih zakonov. Dela ni mogoèe pravilno vrednotiti in plaèati, èe ne upoštevamo njegove socialne in individualne narave.”39 Delo je v zelo intenzivnem odnosu s èast- jo. “Ponos in zadovoljstvo, ki ju prinaša delo, pa tudi naravna te`nja po kakovosti izdelka izginejo tisti hip, ko smo èloveku vzeli èast. Ta mu pripada kot ustvarjeni osebi in kot odgovornemu èlanu konkretnih naravnih skupnosti, ki sestavljajo èloveštvo.”40 Vsako delo, telesno, umsko ali duhovno zahteva napor, ki je eden od pogojev oseb- ne in dru`bene rasti. Ob njem se èlovek zave, da je zmo`en razumevati in graditi, kar mu utrjuje zavest dostojanstva ter mu omogoèa telesno, umsko in duševno izpo- polnjevanje. Zato je delo tudi ena najna- ravnejših poti za doseganje veènega cilja, za vsakdanje posveèenje.41 ' Najbolj pogoste odgovore na vprašanje o vrednosti stvari bi mogli razdeliti v dve veliki skupini. Subjektivistièni odgovori išèejo vir vrednosti v èlovekovi `elji. Èim bolj si neki predmet `elimo, veè je vreden. Jasno, da je na ta naèin mogoèe vrednost stvari veèati iz dveh strani: ali storimo, da je blago boljše, ali pa ga predstavimo tako, da vzbudi veèje po`elenje. Liberalno kapitalistiène gospodar- ske šole si prisvajajo subjektivno teorijo o vrednosti v razliènih veè ali manj izdelanih inaèicah. Objektivistièni odgovori išèejo vzro- ke vrednosti v stvari sami. Stvar naj bi imela sama na sebi neko doloèeno vrednost in to predvsem zaradi èloveškega dela, ki je vanjo vlo`eno. Ker se delo da ceniti, naj bi bilo mo- goèe vrednost stvari toèno doloèiti ter zato racionalno naèrtovati njihovo izdelovanje in distribucijo.”42 Velika veèina sodobnih gospodarskih teo- retikov išèe rešitve dru`benogospodarskih problemov v okviru ene ali druge od omenje- nih smeri ter pozablja na tretjo mo`nost, ki jo odpira `e dolgo znana realistièna teorija o vrednosti.43 “@e v srednjem veku so uèili sho- lastiki, da imajo stvari svojo resnièno vrednost zaradi treh lastnosti oziroma sposobnosti. Prva je objektivna lastnost “virtuositas”. To      (#  pomeni, da ima stvar vrednost, kolikor more, uporabljena v skladu s svojim smotrom, za- dostiti èloveškim potrebam. Vendar konèna vrednost s to samo lastnostjo še ni doloèena. Druga je subjektivna lastnost “complacibi- litas”. Kolikor je stvar sposobna, da zadosti èlovekovi `elji in okusu, ne le potrebi, se nje- na vrednost veèa. Ta druga lastnost je dopol- nilo prve. Tretja je objektivna lastnost “ra- ritas” ali redkost. Tudi ta vpliva na vrednost stvari skupaj s prvima dvema lastnostma.44 Cena (tr`na vrednost), vrednost blaga in storitev, izra`ena v denarju,45 je pravièna, ka- dar je povpraševanje izraz naravnih potreb in ponudba posledica neprisiljene proizvodnje. Ustvarjanje umetnih potreb, na primer s po- moèjo propagande, in neuravnovešena proi- zvodnja, bodisi zaradi izrednih dr`avnih pod- por, bodisi zaradi monopolov, ustvarjata na daljšo dobo cene, ki niso nujno praviène, èe- prav so lahko tehnièno neoporeène. Resniè- nost povpraševanja in ponudbe, ki se izra`a v cenah, je posledica razmer pa èlovekovih `e- lja in odloèitev. Kolikor so te neurejene ali neuravnovešene, povzroèajo nepraviène cene. Vendar je vzroke nepraviènosti treba — kot smo videli — iskati globlje in ne v cenah, ki so tudi v tem primeru izraz resniènosti.46 * " Katoliški dru`beni nauk ni recept za us- pešno gospodarstvo, kolikor sploh `e uspe- šnosti same ne relativizira. Gotovo pa pomeni moralno referenco, vrednostno vodilo vsake- mu èlanu èloveške skupnosti; tudi javnim de- lavcem in strokovnjakom, ki stojijo pred raz- liènimi, mnogokrat usodnimi odloèitvami. Ker je oèitna èlovekova moralna krhkost, krh- kost medosebnih odnosov in ker je krhek tudi èlovekov socialnopolitièni in ekonomski sistem, je skrb Cerkve, izkazana v njenem so- cialnem nauku, globoko utemeljena. Èeravno nima ambicij za poseganje v avtonomijo stro- kovnih in mnogih drugih podroèij, pa vendar vsako od teh vsebuje tudi etièno razse`nost, kjer more upoštevati trud katoliškega dru`- benega nauka za dru`bo ravnovesja, praviè- nosti in blagostanja. 1. Prim. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, Dru`ina, Ljubljana 1998, 60-61. 2. G. K. Chesterton, Pravovernost, MD, Celje 2001, 10. 3. Prim. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, 242-243. 4. Èeprav je gospodarsvo pomembno za razvoj, pa “razvoj ne pomeni le gospodarske rasti. Da je vreden tega imena, mora biti celovit, usmerjen mora biti v izpopolnjevanje vseh ljudi in celega èloveka. Kristjan ne sme loèevati med tem, kar je gospodarsko in tem kar je èloveško” M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, 152. 5. Prim. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, 129-132. 6. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, SKA, Buenos Aires 1984, 120. 7. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 38. 8. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 38. 9. Vendar kaj kmalu so prièeli ljudje upati, da jim bo ekonomija odprla vrata do “blaginje brez napora”. Tudi politika je odkrila v ekonomiji novo, èudovito sredstvo ki je obljubljalo rešitev vseh problemov, ki so tlaèili èloveštvo v preteklosti. Marsikaj je bilo res mogoèe zboljšati, a nihèe se ni zadovoljil z dose`enimi uspehi. ^loveštvo je vedno z novimi gospodarskimi teorijami, ki so sèasoma iskale le hitrih, praktiènih uspehov, prièelo ponovno hlastati za nemogoèim. 10. Podobno usodo do`ivi kršenje druge meje, ki je èlovekovo dostojanstvo. Vsako nespoštovanje do èloveka privede gospodarstvo do neurejenih in usodnih dru`benih pretresov in konèno do gospodarskega zastoja, to je prav tja, od koder smo hoteli brezobzirno, s prestopanjem naravnega okvira pobegniti. Nespoštovanje èloveka je star dru`ben in gospodarski pojav. Èe gledamo v bli`njem le delovno silo, smo se nevarno pribli`ali su`enjstvu. Kadar poskušamo skrèiti èlovekovo razse`nost zgolj na gospodarsko podroèje, je novi “homo oeconomicus” le še karikatura èloveške osebe. 11. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 118—121. 12. Ta je va`na, ki nagiba èloveka k nenehnemu izboljševanju in k sprejetju lastne omejenosti, navaja ga na `rtve in tudi na nagrade, na spoštovanje razliènosti, tuje in lastne svobode, pa tudi na spoštovanje lastnine.  # (#  13. Èe zaprtost na gospodarskem podroèju vpliva na dru`bo tako, da postane podobna obzidani trdnjavi, pa je gospodarsko odprta dru`ba kot pisano tr`išèe na kri`išèu pomembnih cest. Vsakdo ima dostop na trg, da ima le denar ali blago. Trgovanje je zdru`eno s tveganjem, s presojo ljudi, z zaupanjem in nezaupanjem, s samozavestjo, pa tudi zavestjo lastne omejenosti. Varnost na tr`išèu ni najvišje cenjena, kajti v vsaki trgovski operaciji je nekaj negotovosti. Spretnost, poznanje razmer in uspešnost so lastnosti, ki nagnejo jezièek na tehtnici, èeprav se marsikdaj zgodi, da pohlep, neurejena `elja po dobièku in poveèanju imetja zasenèijo pri posamezniku in pri skupnosti smisel za višje vrednote, pa tudi za trezno presojo dolgoroènih koristi. Vendar, èeprav gre v bistvu za dve sami na sebi enakovredni obliki gospodarskih odnosov, ima odloèitev za katerokoli od obeh globoke in dolgotrajne dru`bene posledice, ki se ka`ejo na zaèetku le na gospodarskem, kasneje pa predvsem na politiènem in kulturnem polju. 14. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 108—113. 15. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 113. 16. Za razliko od npr. èasa zlatnikov. 17. A. Capuder, Ob stoletnici Slovenske ljudske stranke (SLS) — pogovor z dr. Markom Krem`arjem, v: Celovški zvon 26 (1990), 68—69. 18. Prim. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, 236 in prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 124. 19. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 44. 20. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 44. 21. “Predvsem pa naj bi se lastniki produkcijskih sredstev zavedali svoje dru`bene odgovornosti. Praviènost v uporabi lastnine nalaga podjetniku skrb za kakovost blaga in uslug, za zmernost cen in za vestno preskrbo trga tudi takrat, kadar bi zgolj gospodarski vidiki dovoljevali drugaèe. Prav tako skrbi pravièen lastnik za primerno razdelitev prese`ka med vse, ki sodelujejo v podjetju, in za njihovo tvarno in moralno blaginjo. Ista krepost, ki se ne izèrpa v odnosu s sodobniki, temveè gleda tudi na bodoèe rodove, zahteva od podjetnika gospodarsko predvidevanje, uravnovešenost investicij in vlaganje sredstev v vzgojo osebja, pa tudi v raziskovanje in izboljšave produkcijskega postopka.” (M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 44.) 22. Prim. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, 153. 23. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 49. 24. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 51. 25. Kako velikega pomena je zasebna lastnina razèlenjuje J. Stanovnik na primeru aktualnega polo`aja post- v tem kontekstu bi skoraj lahko rekli re-komunistiènih dr`av. (Prim. J. Stanovnik, Aktualni kulturnopolitièni komentar nove slovenske zaveze, v: Zaveza 46 (2002), 3—4.) 26. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 47. 27. V praksi seveda stvar ni tako enostavna, kajti gospodarstveniki si hoèejo razširiti vpliv na politièno podroèje z namenom, da bi bili varni pred prevelikim nadzorstvom, medtem ko se politiki te`ko upirajo skušnjavi, da bi spremenili dr`avo v lastnico podjetij in s tem sami sebe v podjetnike. 28. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 47—48. 29. Prim. A. Stres, Oseba in dru`ba, MD, Celje 1991, 95. 30. Prim. M. Krem`ar, Prevrat in spreobrnjenje, MD, Celje 1992, 89—92. 31. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 122—123. 32. “Odgovorna mati številne dru`ine je bolj polna dobrote in jo more razdajati v veèji meri posameznim otrokom, kakor èe bi imela po lastni volji samo edinca. Predan vzgojitelj jo more posredovati v nezmanjšani meri, èeprav mu število gojencev raste. Medtem ko jo eni razdajajo iz rastoèe velikodušnosti, pa so tudi primeri, ko se v ljudeh, ki so obrnjeni le vase, ljubezen posuši in je nimajo niti do sebe.” (M. Krem`ar, Stebri vzajemnosti, SLOGA, Buenos Aires 1988, 43.) 33. Prim. M. Krem`ar, Stebri vzajemnosti, 43. 34. Prim. M. Krem`ar, Stebri vzajemnosti, 108—109. 35. Prim. A. Stres, Oseba in dru`ba, 93—95. 36. Prim. M. Komar, Razmišljanja ob razgovorih, 139—141. 37. Prim. M. Krem`ar, Stebri vzajemnosti, 46. 38. Prim. A. Stres, Oseba in dru`ba, 111-119. 39. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, 120. 40. M. Krem`ar, Stebri vzajemnosti, 46—47. 41. Prim. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, 155. 42. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 22. 43. Prim. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka, 215-216. 44. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 22. 45. Prim. Slovar slovenskega knji`nega jezika. 46. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 23.