Conto corrente con la posta. Mjrttitc co>r*'*nt AGOSTO 1926 (RIVISTA MENSILE.) GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro. teto V. Štev. S Avgust 1926 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSivnliNiv. Posnemajmo, nadkriljujmc. Živinoreja in živihozdravništvo: Zvr* ženje krav (dr. Ravnik.) Guinejska ali morska kokoš. (Fr. Magajna). Mlekarstvo: Osrednia mlekarna v Trs stu (Inž. Rustja.J Slepota sira (A. Pevc.) Sadjarstvo: Trganje sadja (Just Ušaj). Poljedelstvo in vrtnarstvo: Spravlja nje trave ob dežju (Inž. Pegan.'' Splošno znanstvo: Kemiia v modernem kmetijstvu (Fr. Magajna.) Zadružništvo: Zapisnik XX. rednega občnega zbora Zadružne zveze v Gorici Splošno gospodarstvo: Ali so zadruge dolžne dati pregledati mere in uteže? (dr. Stojan Brajša.) Kako široke obroče mo* rajo imeti kolesa pri vozovih? i ržni pregled. Vprašanja in odgovori: 33. Kako nai očistim sodček od škisanefa vina? 34. Ali je romunska koruza dobra za moko? 35. Kaj je vzrok, da je junica zvrgla v šestem tednu? 36. Ali smem gnojiti zelje s čil* skim solitrom? Gospodarski koledar: Kmetovalec v avgustu. Gospodarski drobiž in razno: Zakon o sindikatih in naše zadruge. Kongres Glavnega zadružnega saveza v Jugosla* viji. Izvoz vina iz Italije v Nemčijo. For* dova bilanca. Proti čebelni uši. Listnica uprave: Kdor ni plačal lista ■ drugo polletje, ne dobi več avgustove številke. Opozarjamo zadruge na notico o sin* dikalnem zakonu, ki se nahaja na zadnji strani lista. Mlekarne 1 Vse potrebne knjige dobite že koleko* vane pri Zadružni zvezi v Gorici, Corso Verdi 37. Istotam dobite najceneje tudi vse mlekarske potrebščine. Cena oglasom. Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L • 7, 60 „ 200 „ 300 „ ‘A 40 „ 120 „ 180 „ ‘/s 25 „ 65 „ 100 „ Kdor želi lanski letnik »Gospodarske* ga lista«, ga lahko naroči pri upravi. Cena vseh 12 številk, ki bo lepo vezana je samo 15 lir. Širite »Gospodarski list"! Restavracija Central Gorica - Corso G. Derdi - Gorica poslopje Centralne posojilnice na dvorlSču Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev. Lastnica Postrežba točna. Josiplna Podgornik. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ZOBOZDRAVNIŠK1 ATEL1ER T ROBERT BERKA ♦ BIVŠI ASISTENT Dr. PICHLA ♦ GORICA - - CORSO VERDI 36 ♦ NASPROTI ZADRUŽNE ZVEZE ♦ SPREJEMA CD 9 - 12 IN OD 2 - 6 X OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ^ DOPOLDNE. ▲ RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČEM „fllla Transalpina" nasproti državnemu kolodvoru Pristno domače vipavsko in briško vino, izboren kraški teran, domača kuhinja, vedno gorka jedila. - -Velik vrt. Priporoča se IVAN GRUSOVIN StHMNNMMMNMtMNMMI PRISTNI 11 ropi novec!! dobiti! vedno o Dornbergu pri ..Zadružni žganjEkuhi" FURLAN ALOJZIJ SODAR GORICA - VIA ASCOLI 23 M mm razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. M fft Pozor! VINOREJCI Pozor! LEOPOLD KRALJ SODAR Gorica - Via Lantieri in Via Cipressi 2 Izdeluje: sode, kadi, lodrice, orne (žehtarice), škafe, brentače in vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejema popravila, po dogovoru pride tudi na dom. V zalogi ima raznovrstno novo in staro posodo. AAAAAAAAAAAAAAAA A A A A A A A A A LA FONDIflRIi) Zavarovalna družba proti požaru, nezgodam, tatvini in za življenje. Generalno zastopstvo v GORICI, CORSO VITT. EMANUELE 111.20 Krajevna zastopstva v vseh občinah A A A A A A A A A AAAAAAAAAAAAAAAA BREZIGAR IN SIN GORICA - VIA CARDUCCI 19 (prej Gospodsko ulica) v dvorišču Zaloga vsakovrstnih kmetijskih strojev, čeških in nemških tovarn. C® K O fk O fk fii Hi K» ^Restavracija pri „Treh kronah" GORICA ^^ARjDuca 12 Domača kuhinja. Toči pristno briško, vipavsko vino in specialiteto „kraški teran". Prenočišča za potnike. — Priporoča se občinstvu za obilen obisk Anton Malnič. IBS H S H S 0 H H SSBiaBOBOOOBOBOBSSISOOOBOBOBiaSICBOSSiaiS r Naš zobozdravnik specialist za bolezni v ustih in na zobeh M. U. dr. LOJ PAim z nemškim zobozdraunišhim izpitom za zobozdravniška in zobotehnlšlia dela j gorici, na Travniku št. ZO, I. naJ^| ■F* Edini zastopnik za Goriško za stolpne ureprvo-vrstnih nemških tovarn najnov.j-šega in najfinejšega sistema (se navijajo same). JAKOB ŠULIGOJ URAR IN ZLATAR GORICA.- Via Carducci 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših švicarskih ur .UNION' In .ALPINA*. NajveCJa zaloga vseh drugih ur as jamstvom 2 leti časa po najnlžjlh cenah. Hf “te Tvrdka m •v. :rc -mi viHonsHflfiin v Gorici Piazza 1/ittoria (Travnih) št. ¥ Ha s M m m m prodaja Quassia-trske najboljše in najcenejše sredstvo za pokončavanje listnih uši na breskvah, svinčeni arzenijat, najboljše sredstvo za zatiranje grozdnih in sadnih moljev, trakce iz lastike za cepljenje trt, cepilne nože znamke „ Kunde," razna semena, orodje in panje za čebelarje ter druge potrebščine za sadjarje, vrtnarje, vinogradnike, živinorejce in kletarje :::::::: Posebnosti mali In veliki posnemal* nlkl za mleko, dunajske ftkropllnlce za trte, s pumpo od zunaj Blaao zajamčeno dobre kakovosti —— Cene konkurenčne ■ -■ Lastnik JUST U&AJ f ¥ kr m m m JjSS* m m m K 'm & & enolehnlk in agronom •* 1 ZOBOZDRAVNIK L MERM0L3R špecijaiist za ustne in zobne bolezni ordinira od v GORICI na Travniku 5/11. 9. do 12. in od 3. do 5. ^ g 5 Naša zavarovalnica proti požaru I„L’UNI0M„1 sp - - . _ . 8 m Ravnih Avgust-Gorica Via B a r z c 11 i n i štev. Z I. nadstropje. tisam ALOJZIJ BONNES flUTORIZIRBN ELEKTROTEHNIK GORICA - VIA CARDUCCI 1 (nasproti Montove hiše) ' Inštalacija vodovodov in plinovih naprav itd. Bogata zaloga raznovrstnega električnega materijala. Kupujte domače vino! Najpristnejše dobite vedno pri .Vinapshi Zvezi* v Gorici ^ Via Formica št. 1 ob Hornu. Podpirajte lastnega kmetovalca. - TEOD. HRIBAR Gorica - Corso Verdi št. 32 Vedno bogato založena manufakturna trgovina. Sukno za moške in ženske obleke, preproge, zavese, voščeno platno, linolej in dr. iz italijanskih, prvovrstnih čeških in francoskih tovarn. Neveste! Tu dobite vse potrebno po ugodnih cenah! Janiči se za solidno blago - Postrežba točna ! Cene izven vsake konkurence! ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. Trgovina manufahturnega blaga in izgotovljenih oblek Andrej Mavric Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica Conto corrente con la posta. AGOSTO 1926 (RIVISTA MENSILE.) GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro. Leto V. Štev. S Avgust 1926 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: Posnemajmo, nadkriljujmo! Danes imate pred seboj celotno po= točilo o obenem zboru naše goriške Za* družne zveze. Zadružni pionirji! Ali se spominjate začetkov naše Zveze pred dvajsetimi leti, ko ste se Vi vsi zbirali okrog naših vodilnih mož in započeli, mladi na letih in ognjeviti v svojem mladeniškem nas vdušenju, novo žilavo akcijo, ki je zas nesla zadružno misel v zadnjo našo vas sico? Naše vrste so se v teku dvajsets letja zredčile, marsikterega hrabrega tos variša je ljubi Bog v tem času poklical k sebi, a Vi, ki ste preostali, dozoreli na letih in izkušnjah, ste žive priče, kako je seme, ki smo ga takrat sejali, vzklilo, raslo, poganjalo, postalo drevo, v kteres ga sadovih bodo mladi rodovi uživali uspehe Vašega truda in Vaših žrtev. To drevo je sedaj močno in kljubuje viharjem, ker njegove korenine segajo daleč v srce in dušo našega ljudstva. Saj je bila njegova hrana srčna kri nas ših najboljših mož. To drevo je zraslo iz ljubezni nas vseh, ki smo se okrog njega trudili. Pos Mar bero grozdje s trnja ali smokve z osatu? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad... (Mat 7, 16—17.) žrtvovalnost in nesebičnost sta mu dali rast. To drevo se razvija še nadalje in zas hteva od nas še vedno nege, skrbi, žrtev in ljubezni. Spoznavajmo sami čim jasneje in glos bokeje, kako je to drevo sad plemenite vzajemnosti in glejmo, da bo.raslo, cves telo in rodilo, dokler bo obnavljalo živs ljenjske sile iz tal, iz katerih je pognalo. Zato mora biti naša skrb, da zbiramo v njegovi senci novi rod, našo mladino, da se tudi ona priuči resnemu delu, da se ne bo bala niti žrtev niti truda in da bo z vsem ognjem svoje mlade duše vzljubila to našo skupno stvar. Mladina! Daj si pripovedovati, kako je bilo takrat pred dvajsetimi leti. Kot po nevihti osveži prijeten veter soparno ozračje, je zavelo takrat novo življenje, sveže veselje po naši deželi. Sledi očes tom, posnemaj jih, ne, nadkriljuj jih in posveti svojo mlado, silno ljubezen stvas ri, ki so ji oni prinesli toljko žrtev, in, kar so oni začeli, nadaljuj z neupogljivo voljo in nepremagljivo vztrajnostjo. Živinoreja in živinozdravništvo Zvrženje krav. Pripeti sc včasi, da krave predčasno povržejo. Krava postane nemirna, stopiš ca z zadnjimi nogami sem ter tia. v kri« žu se vpogne. Vsi znaki bližajočega se poroda so tu, čeravno ni še čas za to. Zgodi se celo, da povrže krava, ki je bila nosna le nekaj tednov; take vrste zvrženje se izvrši včasi popolnoma neo« paženo. ' Vzroki zvrgavanja utegnejo biti udar* ci na trebuh nosne krave, ravnotako pa* dec krave. Tudi krmljenje z močno na« penjajočo, zmrzlo, pokvarjeno in plesni* vo krmo povzroča zvrženic. Zvrgavanjc nastopa tudi v obliki kuge; takrat je zelo nalezljivo in zamore okužiti več hlevov daleč naokoli. - Krave, ki so po« vrgle, se težje ubrejijo, hirajo nekaj ča« sa in njih produktivnost mleka sc zmanj« ša. — V slučajih kužnega zvrgavanja mora biti poklican živinozdravnik, ki ukrene vse potrebno. Mrtev plod se mo« ra skupno s trebilom takoj spraviti iz hleva, politi z apneno vodo in zagrebsti po naročilu živinozdravnika. Onesna« žena stelja mora biti odstranjena in staja na onem mestu očiščena z vrelo vodo in apnenim beležem. Če dopuščajo okolnosti, naj se loči kravo, ki je po« vrgla, od ostalih krav in junic. Dr. Ravnik A. živinozdravnik. France Magajna. Guinejska ali morska kokoš. Guinejska kokoš, doma v Afriki in na Madagaskarju, vdomačena pa že povsod po svetu, kjer se ljudje pečajo s perot« ninarstvom, je pri nas še zelo malo po« znana. Tu pa tam se najde kak posame« zen posestnik, ki jih ima par ali morda tudi več, a smatra jih morda samo za ne« kako gospodarsko igračo, dasi ima ta vrsta ptičev tudi odlične vrline. Po rodu spada guinejska kokoš nekam med faza? na in purana. Ako se želi kdo čitateljev seznaniti z njo, bo našel v naslednjem nekoliko na« vodil, ki mu bodo prišla prav. Guinejska kokoš je bisernograhast ptič, velikosti navadne kokoši, in lahko leta po zraku. Čeprav je več ali manj pri« števana med domačo perotnino, je ven« dar videti, da se ne da povsem vdomačiti in se kaj rada potepa okoli svobodno. Baš radi teh svojih potepuških lastnosti se počuti mnogo bolje, če živi prosto in neomejeno, kot pa če >e primorana ži« veti zaprta v ozkem dvorišču. Iz tega vzroka je pesebno primerna za tiste kme« te, ki imajo svoja posestva skupaj in niso v večni nevarnosti, da bodo kregani od sosedov. Sicer pa kokoš ne dela znat« ne škode, koder se pase. Pozoblje tu pa tam kako žitno zrno, okljuje kak para« dižnik in če zaide na vrt napravi na so« lati precej »lepe« čipke, »a jour«, zato pa na drugi strani pozoblje toliko mrčesov in plevelnega semena, da s tem daleč od« tehta škodo. Glavna hrana za guinejsko kokoš so žuželke in zelenjava, ako si jo išče sama. Guinejska kokoš daje izredno dobro in okusno meso in ko jo enkrat na trgu spoznajo, prinaša visoke cene. Ko bi mo« gli redoma zalagati hotele v Trstu in Go« rici z njo, bi kmalu spoznali, da je jako koristinosna živalica. Zlasti piščanci od guinejske kokoši, tehtajoči od pol do enega kilograma, so prava delikatesa. Meso je temne barve in se ga lahko ser« vira kot divjačino. Ker ima guinejska kokoš navado skrb« 110 skrivati svoje gnezdo in ker ga deli z drugimi kokošmi svoje vrste, ni mogoče pričakovati posebnih dohodkov od njih jajec. Ta so prilično za polovico manjša od kurjih, zelo koničasta in temnob&rv« nih, zelo trdih lupin. Ko so sveža, so zelo okusna, v splošnem so pa bolj primerna za uporabo v kuhinji, kakor pa kot jed sama zase. Slabe strani guinejske kokoši so tri, namreč njihovi vriščeči in prodirljivi kriki, pred katerimi ni človek varen niti »v sredi noči, ko naj slajše spi«; njihovo bojevito razpoloženje, ker rade vodijo srdito vojno z drugo perotnino in nji? hova potepuška narav. Mladiči se izležejo iz jajee po 26 do 30 dneh, jajca se pa lahko podložijo na* vadnim kokljam, dasi jih vali tudi gui* nejska kokoš. Novoizvaljena piščeta so izredno živahna in kratkočasna. Jesti ho* čejo, ko hitro se rešijo lupin in tudi po* zneje jih je treba krmiti pogosteje kot navadna piščeta. V tem času jih je tre* ba varovati vlage, kar velja seveda tudi za piščeta navadnih kokoši. V toplem vremenu, ko ni nevarnosti pred dežjem in ko ni rose, pa smejo begati svobodna kakor jih je volja. Ako se jih hoče imeti v zaprtem prostoru, jih je treba krmiti kakor druga piščeta, daje se jim n. pr. kaše, riža, zelenjave, žitnega zdroba in na svežo vodo ne pozabiti. Nekateri pri* poročajo v mleku namočen kruh, namo* čeno proso, zdrobljenih trdokuhanih jas jec, ovsenega zdroba in sesekljane čebu* le. Kdor ni preskop, jim bo lahko pre* skrbel tega. Ker je guinejska kokoš ve* lika žužkojedka, je nujno potrebno, če jo imamo v zaprtem prostoru, da redoma dobiva primerno količino živalske hra* ne (zdrobljeno meso, zmlete kosti itd.). Guinejska kokoš najraje prenočuje na vejah dreves in celo mlada piščeta dobijo kmalu poželjenje po tako »visokih ei* ljih«. Radi te svoje lastnosti ne potre* buje kurnikov; vsaka lopa, ki jih zava* ruje pred slabim vremenom zadostuje. Seveda, kjer pa obstaja nevarnost, da pridejo v temnih nočeh na obiske h ko* košim vecelcnjeni uzmoviči, je treba urediti nekoliko drugače. V tem slučaju so primerni visoki kurniki, ki se dajo za* kleniti ali zavarovati kako drugače. V teh naj se napravijo tudi skrbno skrita gnezda, ker drugače bodo kokoši same poskrbele za to in tako temeljito, da jih ne bo našel niti gospodar. Ako pa najde* mo skrito gnezdo in poberemo iz njega vsa jajca, ga bo kokoš takoj zapustila in si napravila drugo. Ako bomo pa pre* meteni in pustili v njem dve ali tri, ne bo opazila in bo še nadalje nesla v njem. Guinejskih kokoši ni potreba odebeliti za trg. V oprsju je največ mesa, v ozadju malo. In kakor sem že rekel, meso, če je pravilno napravljeno, je zelo okusno in ima izreden, posebno prijeten duh. Kdor hoče začeti z rejo guinejskih ko* koši, naj ne kupuje starih, ker te najrajši odletijo nazaj, odkoder so prišle. Kraj, kjer so se izvalile, smatrajo za svoj dom, ki ga nočejo zapustiti pod nikakim po* gojem. Iz tega razloga je najbolje pre* skrbeti si jajee od njih in jih podsaditi domači koklji. Samca ie zelo težko raz* ločiti od samice, družijo se pa včasih pa* roma, včasih pa dve, tri ali več kokoši na enega petelina. Mlekarstvo Osrednja mlekarna v Trstu. V »Gospodarskem listu« smo že več* krat omenili, da se v Trstu zanimajo mnogi merodajni krogi za ustanovitev centralne mlekarne, ki naj bi zalagala tržaško mesto s svežim mlekom. Skozi to centralno mlekarno bi moralo iti vse mleko, to je okli 500 hi na dan. ker pri* bližno toliko ga rabi dnevno tržaško mesto. Ker se o ti mlekarni že dolgo go* vori, bi gotovo naši krogi radi vedeli, kako daleč je to vprašanje dozorelo: Centralna mlekarna v Trstu bi bila ustanovljena pod okriljem važnih gospo* darskih organizacij in sicer: Federazio* ne agraria Giuliana (Osrednje kmetij* sko udruženje za Julijsko krajino), Coo* perative Operaie (Delavske zadruge — zelo važna konsumna organizacija), Tr* žaška občina, Istituto Nazionale di Cre* dito per la Cooperazione (banka za pod* piranje zadružništva) itd. Umljivo je, da bo pri Centralni mlekarni sodelovalo tudi naše zadružništvo, predvsem pa mlekarske zadruge, ki se pečajo z nabi« ranjem in oddajo svežega mleka. Ker bi morala biti Centralna mlekar* na v Trstu eno najvažnejših gospodar« skih podjetij v celotni naši deželi, je potrebno pred ustanovitvijo dobro pro« učiti vse predpogoje, ki so važni za uspevanje mlekarne. Vprašanje se pro« učuje že skoraj eno leto. Vse delo vodi posebni pdsek, ki je ustanovljen pod okriljem Federazione agraria Giuliana. Danes še ni popolnoma gotovo, kdaj se bo Centralna mlekarna ustanovila, gotovo pa se bo, samo se ustanovitev lahko zakasni za nekaj mesecev. Bolj pametno je namreč z ustanovitvijo od« lašati, samo da bo mlekarna v resnici zi« dana na dobro podlago. Centralna mlekarna v Trstu bo sode« lovala z že obstoječimi mlekarskimi za« drugami na deželi, od katerih bo pre« vzemala mleko. Kjer še ni ustanovljena mlekarska zadruga, so pa predpogoji za to, jo bo treba ustanoviti. Nekatere mlekarske zadruge bodo imele stroje za pasterizacijo in ohladitev mleka, pone« kod pa bodo samo zbirališča in ohlaje« vališča mleka, od katerih bo mleko ta^ koj prepeljano v Trst v Centralno mle« karno. Ureditev mlekarskih zadrug za« visi pač od razdalje in prometnih sred« stev do Trsta. Po naši deželi bo potrebno ustanoviti še nekoliko mlekarskih zadrug oziroma zbirališč svežega mleka. Zato je nujno potrebno, da se naši brihtni živinorejci v vseh vaseh za to vprašanje zanimajo. Potrebno bi bilo, da bi se v vsaki občini izvolili odseki, ki bi proučili vprašanje mleka v občini in okolici ter izrazili po« tem svoje nasvete in želje. Takih odse« kov je po deželi že več, a žalibog so ponekod že zaspali, ker so ljudje mislili in mislijo, da iz te moke ne bo kruha. Dejstvo je danes, da tvori mleko v na« ši deželi najvažnejši dohodek, katerega je mogoče še povečati in zagotoviti. V tem oziru pa je potrebna močna in smotrena organizacija na zadružni pod« lagi, ker le taka organizacija je poklica« na,.da ne koristi samo sedanjemu rodu, temveč tudi našim potomcem. Pameten gospodar itak ne živi samo za danes, ampak misli tudi na jutri. Kot že rečeno, idealno bi bilo. da bi v vsaki vasi, kjer ni nobene mlekarske or« ganizacije, bil ustanovljen poseben od« sek, ki bi se za to najvažnejše gospo« darsko vprašanje zanimal. Odseki, ki so že ustanovljeni, lahko dobijo vse potrebne informacije pri uredništvu »Gospodarskega lista«. Kjer pa takega odseka še ni in bi ga hoteli ustanoviti, tam bo šlo naše uredništvo v vsakem oziru na roko in dalo vsa po« trebna pojasnila in nasvete. Zaenkrat lahko izdamo to tajnost, da je že napravljen načrt za ureditev po« slopja Centralne mlekarne, da nabava potrebnega kapitala ne povzroča težkoč in da se bo v jeseni Centralna mlekarna že najbrže ustanovila. Inž. Rustja. A. Pevc: Slepota sira. »Slepe« zovemo sire, ki nimajo nikakih, ali pa prav redke, majhne ali večje podol« govate luknje ali razpokline v testu: prvi so popolnoma »slepi«, drugi pa »poslepi«. Kadar jih režemo, razpada testo v kosce in ni mogoče odrezati lepega, celega ko« sa: je drobljivo in neelastično. Okus ima« jo največkrat zelo fin; včasih je boljši kot pri siru s pravilnimi »očesi«. V trgovini jih vsled njih drobljivosti in nelepe zu« nanjosti testa manj cenijo in nižje pla« čujejo. Slepota je napaka, ki se je emendolski sirar najbolj boji in ki napravi največ škode. Na zunanjosti hleba je ne opazi« mo vselej, vsled tega ne moremo pravo« časno ukreniti potrebnega, da bi jo od« pravili oziroma preprečili; zato ne nasto« pi samo mimogrede, ampak dela škodo vedno dalj časa. Vzroke je iskati v mleku, v izdelovat nju in v ravnanju s sirom v kleli. Nepo« sredni vzrok slepote je ta, da zaostane v siru preveč sirotke, ki povzroča, da izgubi testo svojo elastičnost in ne more kipeti vsled nastale drobljivosti. Kiselnato, zadušeno mleko, ki se še gorko daleč prevaža in v sirnem kotlu dolgo čaka na obdelavo, ali ki se vsled so* parnega, hudournega vremena hitro kva« ri, podeli siru »kratko«, kiselnato, drob« ljivo testo, ki je vedno bolj ali manj sle* po. Če zasirimo tako mleko s prekislim si« riščem, ne da bi ga z vodo zadostno raz« redčili, bo napaka še močnejša. Tovarni« ško sirišče je zelo pogosto vzrok slepote, tudi če je mleko dobro in sladko. Odpo« moči moremo v tem primeru z dodatkom 3—4% vode, ki se primeša mleku pred pridatkom sirišča; z vporabo manj kisle« ga sirišča, z zasirjenjem mleka pri nižji toploti v daljšem času, s pričetjem ob« delovanja še zelo mehke strdi, in pa z ne premočnim osušenjem drobljenčevih zrn. Predvsem pa skrbimo za boljše mleko. Slepi sir. — Radi očes spodaj slepota ni povsem Popolna, vendar predstavlja slika vso tipičnost prave slepote. Vsled nepravilnega ali nepazljivega iz« delovanja dobimo slepe sire iz dobrega mleka, iz zgoraj omenjenih, ali iz drugih vzrokov, osobito v zimskem času in ob hladnih dnevih sploh. Prešibko ali pre« malo kislo sirišče, prenizka toplota pri vsirjenju, preveč zdrobljena strd, previ« soko dogrevanje in premočno sušenje, sploh vse kar more pospešiti, da ostane v siru premalo sirotke in ž njo premalo kipelnih snovi, more biti vzrok slepote. Premočno stiskanje izpočetka, vsled če« sar sc napravi pretrda skorja, ki ovira iz« stop sirotke, ali premočno soljenje v pr« vih dneh, vsled česar se plasti pod skorjo Preveč napolnijo s soljo, moreta povzro« c*ti, da bo sirovo testo slepo v plasteh pod skorjo, v sredini hleba pa pravilno luk« njičano; istotako če so zrna preveč ne« enakomerno drobna ali ako smo maso pri dviganju iz kotla prevrgli. — Ob vročih poletjih in ob hudournih dneh, ko mleko zelo hitro zori, je paziti, da ostane v siru čim manj sirotke. Vporabljati je srednje kislo sirišče, strd je pričeti obdelovati še zelo mehko in zdrobiti v enakomerna, zelo fina zrna, ki jih primerno osušimo. Predno dvignemo drobljenec iz kotla, ga ohladimo na 48—50° C s tem, da zlijemo v kotel primerno množino vode. Premoč« no str j en j e, predebela zrna in kratkotraj« no predsirjenje povzročijo, da ostane v siru preveč sirotke. Sir bo izpočetka lepo kipel, in se bo v hladni skladiščni kleti lepo obdržal; ko pa pride v gorkejšo klet trgovca, bo pričel zopet kipeti, morebiti tudi napihovati se, vselej pa bo testo po« stalo drobljivo, »očesa« pa zverižene raz« pokline. Slepota nastane vsled nepravilnega ravnanja s sirom v kleti, osobito v kipelni kleti. Med časom, ko sir kipi, je ohraniti kolikormogoče enakomerno toploto in skrbeti za enakomerno in primerno vlago v kipelnem prostoru. V gorki, suhi kleti bo vlaga iz sira preveč izhlapela in se bo zmanjšala vsled tega kipelna moč: sir bo slep. V hladni kleti se zopet glivice ne morejo dovolj razvijati, zato nastane pre« malo plina za tvorbo dovolj velikih ena« komernih in okroglih lukenj: sir bo slep. Vsled tega tudi nc pustimo sira predolgo v mrzli solilni kleti, ampak največ 10 do 15 dni. Če je toplota v kleti enkrat viso« ka, drugič nizka, se kipenje ne more vr« šiti enakomerno: sir bo slep ali pa bodo nastopile še druge napake. Ce prenesemo sir iz gorke kipelne kleti v hladno skla« diščno klet predno je kipenje zaključeno, se pojavi čez čas takozvano zakasnelo kU penje, spremljano največkrat z napiho« vanjem: testo je tedaj manj voljno, se prične drobiti, očesa vpadejo, iz njih na« stanejo neenakomerne razpokline, sir po« stane slep. Zakasnelo slepoto imenujemo tudi »slepoto z luknjami«. Siri iz premastnega mleka so pogosto« ma slepi, ako se tako mleko ne obdeluje temu primerno. Tolščobnost mleka pri emendolskem siru sme biti do 4% (naj« la/je se dela vendar z mlekom, ki izka* zuje 3.4% tolšče): okus bo finejši, čim bolj tolsto je mleko in zunanjosti testa ne bo škodilo, če ne bomo taka zrna tako osušili kot pri manj mastnem mleku, bo sirnina v njih preveč izsušena. V siru bo premalo kipelnih snovi, in testo bo slepo. V splošnem pa ima sir iz mastnega mleka večje nagnenje do slepote, kot sir iz manj mastnega ali polmastnega mleka, ker ima slednji vedno bolj prožno in usnjato testo, ki je manj nagnjeno k razpadanju v kosce. Slepe sire dobimo največkrat tedaj, ka* dar hočemo preprečiti kako drugo napa* ko, osobito napihovanje. Zato je treba vselej trezno preudariti v koliki meri smemo uporabljati razna sredstva, da ne dobimo slepega sira namesto napihnje* nega. Sadjarstvo Trganje sadja. Pri nas sc pri pobiranju sadja obilo greši. Pri tem delu postopajo večinoma tako nemarno, da vsled prizadetih ran trpita drevo in sadež. Veliko sadja po* berejo pri nas tudi prezgodaj, vsled česar ne trpi samo kakovost sadja, ampak tudi drevo, ker prezgodaj obran sad se ne da od drevesa odtrgati, ne da bi sc pri tem ne odlomil s pecljem vred tudi košček vejice. Te vejice, ki jih v sadjarstvu ime* nujemo rodno brstje, so pa za bodočo rodovitnost dreves zelo važne. Na njih se nahajajo v veliki meri oči, ki v pri* hodnjem letu doprinesejo sad. Zato ne trgajte sadja prezgodaj in upoštevajte sledeča glavna navodila: Trgajte sadje, če je le mogoče, samo z roko, kjer to ni mogoče, uporabljajte obirač, palico in gorjačo pustite doma. Palico smete rabiti v skrajni sili in sicer samo pri pobiranju orehov in kostanjev. Kdor postopa pravilno, je tudi pri tem delu ne bo rabil, ker dozorel oreh in ko* stanj padeta sama raz drevo. Vendar smo večinoma prisiljeni klatiti to sadje s palicami, ker radi tatvin katerim je zla* sti to sadje vsled navadne oddaljendosti od hiš podvrženo, ne moremo čakati, da bi sad popolnoma dozorel in sam odpa* del. Včasih je opravičeno tudi otresanje sadja. To pa velja samo za tako sadje, ki se ima kmalu unorabiti v tehnične svrhe bodisi za sušenje, marmelado, za žganjekuho, ali za sadjevec. Vendar bo* mo tudi pri tem delu ravnali pazljivo, pod drevo postlali nekoliko slame in od* padli sadež večkrat pobrali. S postlanjem s slamo in z večkratnim pobiranjem od* padlega sadja dosežemo, da se sad ne potolče. Potrebne so sledeče priprave: koš s kljuko za obešanje, jerbas ali oprtnjak ali večji koš za odnašanje nabranega sadja, prikladne lestve, kljuka za pripo* gibanje visokih vej in obirač. Vsa posoda v to svrho bodi pletena in za boljše sadje tudi od znotraj obdana s slamo in obšita z vrečevino. Prekladanje iz manjšega nabiralnega koša v večjo posodo naj se pri boljšem in občutljivejšem sadju vrši z roko in ne s pretresanjem. Splošno mo* ramo zelo paziti, da se sadje ne potolče. Glede lestve omenjam toliko, da so naj* boljše tiste, ki so opremljene z dvema podpornima palicama. Takih ni treba na* slanjati ne na deblo, ne na veje. Če so dovolj visoke, lahko beremo sad, ne da bi morali lezti na drevo. Če pa že mora* mo, ne lezimo nikdar na drevo s čevlji, ampak samo bosi ali pa v copatah. Pri plezanju na drevje moramo biti previdni, da ne pademo, ker pri nas sc zgodi vsako leto veliko takih nesreč. Pri določitvi zrelosti sadja, se držimo sledečih navodil: Koščičasto sadje bomo trgali v glav* nem, ko je popolnoma zrelo, le če je na* menjeno za izvoz ali sploh za kupčijo, ga bo treba brati nekaj dni prej. To radi tega, da bolje zdrži prevoz. Če je pa to sadje namenjeno za uporabo v tehnične svrhe. mora biti popolnoma zrelo, ker drugače ni dovolj sladko. H koščičastemu sadju prištevamo črešnje, češplje, slive, marelice in brek ve. Črešnje pri nas pra« vilno trgajo. Zato o njih tukaj niti pisal ne bom. Slive in češplje za uživanje v svežem stanju, borno pobirali le z roko s pecljem vred in tako previdno, da ne ob* rišemo voščene moke s sadeža. Češpje za takojšno uporabo za sušenje, marme« lado in žganje pa otresamo. Marelice in breskve imajo to lastnost, da na enem in istem drevesu ne dozore obenem. Zato jih moramo seveda večkrat v presledkih brati in potrgati samo zrel sad. Za izvoz moramo breskve in marelice pobirati ka« kih pet dni predno popolnoma dozorijo. Pečkasto sadje h kateremu štejemo hruške, jabolka, kutnje in nešplje in oškurže, trgamo v različnih dobah zre* losti. V glavnem moramo ločiti med god* nim in zrelim sadjem. Sadje je lahko za trganje godno, čeravno še ni zrelo. Zreš lost in godnost za trganje sta torej čas sovno lahko različni, kar velja vedno za zimsko in jesensko pečkasto sadje, ki do* zori šele pozneje v srambi. Poletno peč« kasto sadje pa mora že na drevesu dozo* reti in zato bi ga smeli samo zrelega trs gati. Za izvoz pa tudi to sadje trgamo nekaj dni predno je popolnoma zrelo. Pečkasto sadje je takrat godno za trga« nje, kadar se z lahkoto odlomi od vejice. Takrat začne sadje tudi samo cepati z dreves. Zimsko pečkasto sadje trgamo kolikor mogoče kasno vendar pri neka« terih vrstah ne smemo predolgo odlašati, ker imajo to lastnost, da postane .njih sadje mokasto in zgubi sočnost in topi ji« vost v ustih, če visi predolgo na drevesu. Kasno bomo trgali tudi kutnje, najkasne« je, nikdar pred prvim mrazom, nešplje. Nešplje mora osmoditi slana in šele po* tem jih smemo pobrati. Spravljanje lupinastega in ježičastega sadja (orehov in kostanjev) sem omenil že v prvih odstavkih. Če smo že primo« rani ta sadež klatiti, moramo uporabljati samo vitke in tanke palice. Just Ušaj. Poljedelstvo in vrtnarstvo Inž. Fr. Pegan: Spravljanje trave ob dežju. (Konec.) Sladka ensilaža. Amerikanci so prvi. spoznali velike koristi, ki jih daje poljedelstvu uporaba ensilaže, zato se je pri njih priprava sladke krme najprej razširila. Danes se ceni število silosov na amerikanskih farmah (posestvih) na 2 milijona 500 ti« soč. Takoj za Amerikanci so začeli upo« rahljati silose Švicarji. Visoke gorske le« ge, kjer je malo solnca in mnogo dežja, so spravile Švicarje na to pot. Od njih se je razširilo silo po sosednji Nemčiji in potem polagoma po celi Evropi. V Povojnem času so začeli vpeljavati z ve« likim uspehom ensiliranje na Češkem. V pripravljanju sladke ensilaže razlo« čujemo dva načina: amerikanski in švi« carski. Pri prvem načinu se meče zelena krma v visok okrogel stolp, ki ie po ve« čini iz betona. Njegov premer ie navad« no 5 m, višino ima različno veliko, kot je pač potreba. Krma se dobro stlači in na vrhu pokrije s senom, ali plevo in za« teži z opeko. Ponekod deneio na vrh stlačene krme oves in ga polijejo z vo« do. Vsled toplote, ki se razviie v krmi, zmočeni oves skali in tvori nepropustno plast, katera zabranjuje pristop zraka k oni krmi, ki se nahaja pri vrhu. Pri drugem načinu mečemo krmo v štirioglate betonove prostore, podobne majhnim sobam. Njnh širina in dolžina meri navadno 4Va metre, višina nima biti večja od 5 m. Glavni razloček med amerikanskim in švicarskim načinom ensilirania je ta, da deluje na pravilnost sprememb, ki se vršijo v krmi v prvem slučaiu teža krme sama (ker je stolp precej visok; do 15 m in še več), v drugem slučaju pa pokrov, ki izvaja s pomočjo raznih na? prav velik pritisk na krmo. Med prvim in drugim načinom so razni prehodi, ta* ko na primer italijanski, tip. takozvani kremonski tip, ki ga je proučila in uved* la poizkusna stanica za poljedelsko bakteriologijo v Cremi. Glavna pred* nost silosa kremonskega tipa je, da se vanj lahko naklada tudi krmo. ki ni več sveža, ampak je že napol suha. V zad* njem času so začeli v Nemčiji uporab* 1 jati za konzerviranje krme v silosih z velikim uspehom tudi električni tok. V obeh vrstah silosov podlega krma kvašenju, vslcd česar se u.greje. Velik tlak, ki ga izvaja pri amerikanskih silo* sih visoka plast krme, pri švicarskih pa pritisk pokrova, povzroča, da se krma ne skisa (kot na primer ona, ki jo naklada* mo v jame, kar jč bilo opisano v prej* šnji številki »Gospodarskega lista«). Na razloček od kisle krme dobimo v ame* rikanskih in švicarskih silosih prijetno dišečo sladko ensilažo. (Nemci jo ime* nujejo sladka prešana krma — Siiss* pressfutter.) Mesto oetove in maselne kisline, ki sta zastopani v kisli krmi v večii meri, prevladuje v sladki ensilaži prijetno di* šeča mlečna kislina, ki blagodejno upli* va na prebavo. Sladko ensilažo podajamo brez skrbi lahko tudi mladim in brejim živalim in se nam ni treba bati kostolomnice, ali zvrženja, ki lahko nastopi pri preobil* nem krmljenju s kislo krmo. Zakaj pa se je ensilaža, ali na sladko skvašena krma tako hitro razširila? Ka* ke so njene prednosti pred navadno sin ho krmo (senom)? Na kratko lahko označimo prednosti sladke krme sledeče: 1. Pri nakladanju zelene krme v si* lose krmo bolj izkoristimo. S sušenjem sena je vedno združena izguba njegove redilne vrednosti. Najboljši deli vsake krme so listi, ki pri sušenju po večini odpadejo, posebno v deževnem času, ko traja sušenje več časa. Razni strokov* njaki so preračunali, da ohrani seno le približno 75% redilnih snovi, ki jih je imela zelena krma. Pri pripravljanju sladke ensilaže_se izgubi samo 10, naj* več 12% redilnih snovi. 2. Manj vredna krma, kot so razne močvirne trave, dalje gozdna trava in Ojstrice iz suhih rebri se pomešajo med dobro, sočno deteljo, ali travo v silo in postanejo tako uporabne za živino. 3. Ker v silose nakladamo zeleno kr* mo, nismo odvisni od dežja in zato lahko travnike kosimo pravočasno. Na ta način povečamo množino druge koš* nje in s tem pomnožimo pridelek krme. 4. Poizkusi so neizpodbitno dokazali, da molzne krave, ki se v zimski dobi krmijo s sladko ensilažo, povečajo mno* žino mleka za V2 do 1 1. V slučaju, da so imele prej slabo krmo, celo za 2 litra in še več. S tem je seveda povečan tudi dohodek živinorejca. 5. Živina, ki se krmi pozimi s sladko ensilažo, je mnogo bolj zdrava, kot ona, ki dobiva samo suho krmo. Živina, ki je ensilažo, je rejena, dlaka ima lep masten lesk, sploh je zelo v dobrem stanju in zdrava. Če ji odvzamemo sladko krmo, je nemirna in le nerada žre seno. 6. Pri nakladanju zelene krme v silose postanemo popolnoma neodvisni od vres mena. Če nam vreme dopušča, pustimo krmo na polju, da uvene, če pa je dež, jo spravljamo kar tako v silo. Ker mora imeti krma v silosu samo 75 do 80 od* stotkov vode, mešamo premokro kr* mo s suho rezanico, ali s plevami. Travo iz suhih leg sploh ni treba puščati da uvene, ker ima itak malo vode. To je glavni in na j večji razlog, zakaj so se sila tako hitro razširila. Koliko skrbi prihrani silo kmetovalcem v onih kra* jih kjer mnogo dežuje in se seno le red^ kokdaj dobro posuši. Koliko muke in dela odpade s sušenjem in neprestanim obračanjem mokrega sena, ki mu dežne pusti pod streho. To so kratko naštete prednosti, ki jih ima sladka ensilirana krma pred suhim senom. So sicer še druge, toda te popol* noma zadostujejo, da začne vsak na* predka željen gospodar razmišljati o njih in se znimati zanje. Opomba uredništva: Stalno deževje, ki onemogoča letos sušenje in spravljanje trave, nam je dalo povod, da smo pri* občili v treh številkah »Gospodarskega lista« nekaj navodil, ki naj opozorijo na* šega kmeta na razne načine, s katerimi si pomagajo v takih slučajih napredni gospodarji drugih dežel. Nekateri nači* ni so enostavni in jih lahko uporablja* mo brez denarnih izdatkov. Drugi so združeni z večjimi stroški, ker zahtevajo drage betonove zgradbe. Eni in drugi so dobri in v krajih, ki imajo mnogo padavin (kot so večinoma naši) neopo* rečno koristni. Opozarjamo vse kmetovalce, ki so vzeli pri nas jugo* slovanski semenski krompir, da bo zoril kasneje, kot naš domači, zato nai ga ne kopljejo prezgodaj . Splošno znanstvo Kemija v modernem kmetijstvu. Po naukih profesorja H. F. Buttona napisal F. Magajna. (Nadaljevanje.) Kako dobivajo koreninice rastlinsko hrano. Rastlina dobiva mineralije žveplo, fos* for, kalij in apno iz prsti. Te mineralije so poleg drugih snovi za rastlino hrana. Ampak rastlina ne more ugrizniti v to hrano in jo požreti, kakor napravi na pri* mer glista deževnica s prstjo, rastlinska hrana mora biti popolnoma raztopljena in šele v takem stanju jo vsrkajo drobne koreninice vase skozi kožico, ki jih na koncu pokriva. Kako to stori rastlina? Vzemimo suho uVelo češpljo (sad) in jo denimo v vodo. Kmalu, se bo začela na* penjati in končno bo počila. Voda, ki je pronicala skozi njeno kožico v notra* njost, jo je razgnala. In kaj je bila tista sila, ki je vlekla vodo v suhi sad? Sladkor v češplji. Gosta sladkorna raztopina v njej je srkala vase čisto vodo in slednja si je znala najti vhod skozi navidezno celo kožico češplje. In ravno tak proces se vrši pri koreninicah rastlin v zemlji. Dokler je rastlinski sok v koreninicah gostejši kot rudninska raztopina zunaj, sili slednja skozi koreninsko kožico v notranjost in to prejenja, ko hitro se go* stoba obeh izenači. Ampak predno se to zgodi, že odda koreninica vsrkano razto* pino naprej sosednjim celicam in vsled tega neprestanega delovanja pronica v koreninice neprestan tok rudninske raz* topine. Za vsak kilogram suhih rudnin je treba od 200 do 500 kilogramov vode, v kateri so raztopljene. Torej za vsak kilogram suhih snovi, ki jih je dobila rastlina iz zemlje, je dobila tudi 'od 200 do 500 ki* logramov vode. Ta poslednja reveda ne ostane v rastlini, nego izhlapi skozi listje v zrak. Neverjetno je, kakšne množine vode porabi na primer koruza tekem svoje rasti. Ena sama koruzna rastlina je porabi od štiri do šest hektolitrov; čim* bolj suh je zrak, ki jo obdaja tem več vode izhlapi iz njenih listov. Ako bi se vsa voda, ki jo naše poljske rastline ra* bijo v enem letu, nenadoma in hkratn pojavila na vrhu zemlje, bi stala od 30 do 50 centimetrov visoko. Rastlina ne more goste raztopine vsrkati vase. Ako bi na primer potrosili po njivi preveč umetnih gnojil, bi ta rastlino pomorila ali »poparila«, kakor navadno pravimo pri nas. To se je pripetilo že vsakemu kmetu pri nas. V letu suše kar zgorijo rastline na tistih njivah, ki so bile močno pognojene. Učinek nekaterih prvin na rastline. — Sicer so vse prvine, ki jih rastlina dobiva iz zemlje, za njen popolni razvoj potreb* ne, vendar se njih funkcije med seboj razlikujejo. -Železo dobiva rastlina v zelo majhni meri, a brez njega so rastline blede, ker ne morejo napravljati klorofila. Fosfor. Poleg tega, da fosfor pomaga napravljati beljakovine (proteine) in po* maga pri »prevozu« škrobovih delcev, je tudi glavni sestavitelj semena. Ako rast* lina nima na razpolago obilice fosforja, ne more napraviti številnega in popolno razvitega zrnja. Kadar je mernik pšenice na tehtnici lažji kot bi moral biti, je zna* menje, da je pšenica, ko je rastla, dobila premalo fosforja. Več fosforja' na njivo in zrnje bo debelo in kleno. Seveda, poleg pomanjkanja fosforja so prerevnemu zrnju lahko vzrok tudi bolezni ali škod* ljivci. Ako je koruza zadostno gnojena s fosforjem, mora dati en kilogram suhega zrnja za vsak kilogram suhe koruzne sla* me. Toda če bi ji pognojili z dušikovimi gnojili, s forsorjem pa nič, bi »zdivjala« v steblovje in potem bi dobili na vsak kilogram zrnja dva do tri kilograme suhe slame. Fosfor pospešuje tudi zorenje. Kalij. — Kalij je rastlini nujno potre* ben v njeni mladosti; .čimbolj rastlina dorašča ali dozoreva, tem manj kalija po* trebuje. V semenu je kalija zelo malo, v nižjem steblovju ostane skoro ves. Apno je velike važnosti vsled vpliva* nja na zdravje rastline. Tista rastlina, ki strada apna, ni utrjena in postane zelo rada plen ali žrtev raznih bolezni. Sicer pa nekatere rastline rabijo zelo mnogo apna, druge pa zelo malo. Detelja in grah na primer potrebujeta trikrat več apna kot fosforja, koruza pa rabi mnogo več fosforja nego apna. Dušik. — Dušik je glavna hrana ze* lenjave. Tam, kjer je obilo dušika, raste vse bohotno. Listje je veliko in temno* zelene barve. Ako je dušika preveč, za* stane razvoj semena, ker rastlina preveč divja. Zadržana je tudi zrelost. Nedozo* rele rastline pa rade pozebejo pozimi. Z dušikom preveč gnojeni sadovnjaki nam dajo velika, zelena in kisla jabolka in v njih (sadovnjakih) se rade razširijo glivi* časte bolezni. Dasi dušika ne sme v pri* mernih množinah primanjkovati nikjer, je vendarle zelenjadni vrt, kjer največ koristi. Strupeni plini rastlini škodujejo. Člo* vek ali žival se lahko umakne iz kraja, v katerem se razvijajo strupeni ali sploh nezdravi plini, rastlina je pa prikovana na svoje mesto in mora trpeti. Ako sc male odprtinice na površini listov zama* šijo, ne more rastlina več vsrkavati vase oglikove kisline in ne more uspevati. To stori dim in v manjši meri tudi prah s cest. Dež, ki opere listje in odstrani z njega prah, pomenja torej za rastlinstvo več nego samo zalivanje. Skoro vsi plini, ki so strupeni za človeka, so strupeni tudi rastlinstvu. V nekem cvetličnjaku na Slovenskem je par let pred vojno napra* vilo majhno uhajanje dima in ogljikovega monoksida iz grelne cevi za več tisoč kron škode. V nekem ameriškem mestu so imeli modern in krasen cvetličnjak. Nenadoma so v njem brez vidnega vzro* ka začele dragocene rastline hirati in usi* hovati. Nihče ni mogel odkriti vzroka za to. Skozi dve leti se ni dalo gojiti v njem cvetlic. Končno so odkrili, da velika cev s svetilnim plinom, ki je ležala pod ulico poleg cvetličnjaka, pušča, in da si je plin skozi zemljo in temelje cvetličnjaka znal najti pot v njega. Nikoli ga ni bilo toliko, da bi ga ljudje zavohali v cvetlič* njaku in vendar je pomoril na stotine dragocenih cvetlic in drugih rastlin. Ti* ste, ki so bile toliko trdne, da niso usah* nile, niso naredile cvetja. Če so rastline tako občutljive napram plavajočim strupom v zraku, so še bolj občutljive napram strupom v zemlji, ki se dotikajo korenin. Ponekod imajo vrt* narji navado, da napravijo posebno raz* topino iz belega arzenika, iz navadne so* de in vode in polivajo z njo stezice na vr* tovih. Raztopina je tako strupena (tudi za ljudi in živali), da na taki stezici ne raste nobena rastlina več, dokler tisti strup popolnoma ne izgine iz nje. Pra* vijo, da je na neki kmetiji v severnem delu ameriške države Virginije še danes majhen prostor, na katerem noče rasti nobena božja stvar. Pred šestdesetimi leti sc je tam zvrnil voz žveplene kisline, ki se je razlila po tleh. Takrat je divjala ondot državljanska vojna med severiVmi in južnimi državami Unije in žvepleno ki* slino so rabili za napravljanje vodika, s katerim so napolnjevali opazovalne ba* Ione. Torej tekom šestdesetih let ni mo« gel dež izprati kisline iz zemlje toliko, da bi zamogle tam zopet rasti rastline. Kiselkasto a ne prekislo zemljo imajo nekatere rastline rade. Kjer najdemo v gozdu »sladke koreninice«, zimzelen in lavor, tam je zemlja kiselkasta. Na polju in travniku, kjer raste mnogo marjetic, kislice, ščevja in slakaste, plazeče robide, je zemlja tudi kisla in ji primanjkuje ap* na. Nekatere rastline, kot jc na primer lucerna, sploh ne trpijo kisline v zemlji, rdeča detelja tudi ne, a je vendar bolj po* trpežljiva. Zadružništvo ZAPISNIK XX. rednega občnega zbora Zadružne zveze v Gorici, ki sc jc vršil dne 15. julija 1926. ob 10. uri predpoldne v zvezini hiši. Corso Verdi 37, v pritličju na desni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o poslovanju v le* letu 1925. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o računskem zakliučku za leto 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Po svojih legitimnih odposlancih so bili zastopani sledeči včlanjeni zavodi: 1. Mlekarska zadruga, Šempas — Peršič Lojze; 2. Ljudska posojilnica Vipava — Premrou Rafael; 3. Kmetijsko društvo, Vipava — Premrou Rafael; 4. Km. posojilnica, Velike Zabije — Štokelj Vinko; 5. Gospod, zadruga, Idrija ob Bači — Balon France; 6. Gospod, zadruga, Hudajužna — Torkar Nikolaj; 7. Gospod, zadruga, Šmarje —• Samec * Fdvard: 8. Ljudska posojilnica, Hudajužna — Mavrar Ivan; 9. Mlekarska zadruga, Straža — Jeram Franc; K). Čevljarska zadruga, Miren — Vuk Anton; 11. Gospodarska zadruga, Rihemberg — Piščanc Franc; 12. Ljudska posojilnica, Šempeter Cornic Franc; 13. Kmetijsko drušitvo, Šempeter — Černič Franc; 14. Ljudska posojilnica, Doirnberg — Borce Franc; 15. Mlekarska zadruga,' Travnik — Razpet Franc; 16. Kmečka Posojilnica, Podmelec — Golja Viktor; 17. Konzumno društvo, Ročinj — Vidič Vincenc; 18. Ljud- ska posojilnica, Cerkno — Bevk Gabrijel; 19. Kmetska posojilnica, Osek — Franke Franc; 20. Gospodarska' zadruga, Batuje — Vetrih Anton; 21. Kmetska pos. in hran., Šempolaj — Škerk Josip; 22. Stavbena zadruga, Prečnik — Škerk Josip; 23. Kmetska pos., Trnovo pri Gorici — Rebek Jožef; 24. Ljudska pos., Prvačina — Primožič .Jožef; 25. Gospodarska zadruga, Dornberg Br,:c Ivan; 26. Šebreljska posojilnica, Šebrelje — R^jec Anton; 27. Gospodarska! zadruga, Reka — Rejec Anton; 28. Ljudska posojilnica, Trnovo-Notranjsko — Jenko Ivan: 29. Kmečka posojil- nica, Pliskovica — Abram Filip; 30. Kmetska posojilnica, Grgar — Dr. Josip Ličan: 31. Aloizijevišče, Gorica! — Dr. Josip Ličain; 32. Kmetska posojilnica, Kozana Blaško Alfonz; 33. Okrajna posojilnica, Kanal — Mežan Vinko; 34. Gospodarsko društvo, Števerjan — Bratuž Jernej; 35. Zveza slov. kolonov, Goniča — Bratuž Jernej; 36. Ljudska pos., Šempas — Križman Franc; 37. Mlekarska zadruga, Plužnje — Zajec Valentin; 38. Gospodarska zadruga, Spodnja Idrija — Kogej Ivan; 39. Mlekarska zadruga, Šentvid — Kovač Ivan; 40. Ljudska posojilnica, Šentvid — Kovač Ivan; 41. Kmečka posojilnica, Števerjan — Ciril Sedej; 42. Kmotska posojilnica, Šmartno — Pcršolja An- ton; 43. Posojilnica, Biljana-Medana — Milanič Josip; 44. Ljudska posojilnica, Kamnje — Batagelj Anton; 45. Kmečka posojilnica, Sv. Križ — Cer-irgoj Karol; 46. Kmetska pos. — Komen; Lozej Ivan; 47. Vinarska zadruga, Šempas — Savelli Julij; 48. Gospodarsko društvo, Renče — Rusjau Jostp; 49. Kat. tisk. društvo, Gorica — Šček Virginii; 50, Kmečka in delavsika posojilnica, Sovod-nje — Lukežič Ivan; 51. Čebelarska' zadruga, Gorica — Hrovatin Ksist; 52. Centralna posojilnica, Gorica — Budin Anton; 53. Posojilnica, Pevma Klanjšček Josip; 54. Kmetska posojilnica. Sv. Lucija — Abram Jože; 55. Kmetijsko društvo, Crnivrh — Tratnik Franc; 56. Kmetska posojilnica, Črnivrh — Tratnik Franc; 57. Kmetska posojilnica, Opatjeselo — Pahor Karol; 58. Kmetska posojilnica, Kojsko — Marinič Franc; 59. Ljudska posojilnica, Miren — Pahor Oskar; 60. Ljudska posojilnica .Solkan — Dr. Bitežnik Josip; 61. Društvo za štednju i zajmove, Beratn — Ciril Sedej; 62. Hranilnica in pos., Kostanjevica — Pahor Peter; 63. Kmetijsko društvo, Bilje — Orel Anton; 64. Ljudska posojilnica, Drežnica — Rakušček Franc; 65. Občno konsumno društvo, Idrija — Hreščak Alojzij; 66. Kmečka posojilnica, Šentviška g(;ra — Pirec Valentin; 67. Mlekarska zadruga, Volče — Kodermac Alojzij; 68. Kmečka posojilnica, Volče — Kodermac Alojzii; 69. Ljudska posojilnica, Otalež — Kos Josip; 70. Km. hran. in pos.. Lokve — Wiiikler Ferdinand; 71. Gospodarska zadruga, Avče — Kovačič Avgust; 72. Posojilnica, Bilje — Zamar Ciril; 73. Gospodarska zadruga, Dobravlje — Bone Miroslav; 74. Gospodarska zadruga, Prvačina — Budal Josuk 75. Kmetsko-ribarska posojilnica, Barkovlje — Starec Dragotin. — fizični člani: — 76. Cernic Franc, Šempeter; 77. Vuk Anton, Miren; 78. Rejec Anton. Šebrelje; 79. Abram Josip, Sv. Lucija; 80. Rutar Anton, Gorica; 81. Černigoj Karol, Sv. Križ.-Cesta; 82. Dr. Stojan Brajša, Gorica (ga zastopa Anton Rutar); 83. Dr. Bitežnik Josip, Gorica; 84. Mnsgr. Berlot Anton. Predsednik gospod Anton Vuk ugotovi, da le bil občni zbor sklican v fimislu .§ 22, pravil po okrožnicah, ki so bile poslane vsem pridruženim zadrugam, društvom in fizičnim članom, — Nadalje ugotovi, da je občni zbor z ozirom na število prisotnih in zastopanih članov sklepčen. — Zapisnikarjem imenuje zvezinega ravnatelja g. A-loizija Bajec, skrntinatorjem za štetje glasov pa Josipa Abrama in Rafaela Premrou-a. — Nato pozdravi prisotne zborovalce in preide k prvi točki dnevnega reda. 1. Poročilo načelstva o poslovanju v letu 1925. u) Predsednikovo poročilo o delovanju načelstva v dobi od leta 1921. do 1926. O poslovanju Zveze v preteklem letu bodo posamezni poročevalci podali po« drobna poročila, zato se bom v svojem poročilu omejil na spložne zadeve v razvoju Zadružne zveze tekom petletne dobe načelstva, katerega doba ic danes pretekla. Zadružna zveza in naše celotno za* družništvo je bilo ob nastopu sedanjega načelstva v težkem položaju. Več milijo« nov, ki so tvorili tri četrtine zadružne« ga denarja, je bilo naloženih preko meje v kronah. Zadružna zveza sama je imela 2,600.000.— kron naloženih pri Zadružni zvezi v Ljubljani in od tega >ncska 1,800.000.— v avstroogrskih kro« nah brez obresti v blagajni Zadružne zveze. Zveza je morala za znesek, ki je bil pri njej naložen po članicah, istim priznati v lirah po 60% ter iim plače« vati letno 60.000.— lir obresti, medtem ko je dobivala od naložb v Ljubljani le 3.000.— lir obresti letno. Imela je pri tem 57.000.— lir letne zgube na obrestih. V celoti je imela pri tem do dneva za« menjave nad 150.000.— lir zgube na ob« restih. Poleg toga si je morala zveza v kritje obveznosti izposoievati denar pri bankah ter plačevati do 9% obresti ter je imela pri tem nadaljno obrestno zgubo okroglo 40.000.— lir. K temu je sedanje načelstvo pred petimi leti prc« vzelo zalogo orodja in žebljev, ki so tvorili v bilanci vrednost 60.000.— lir, a je moralo načelstvo to blago prodati za okroglo 15.000.— lir t. j. na gubo v zne« sku 45.(KM).— lir, ker ni bilo več vredno. Vse te zgube v znesku okroglo 230.000.— lir je sedanje načelstvo krilo z dobrim gospodarstvom ter poleg tega izroči bo« dočemu načelstvu še lepe rezerve. Kakor sem rekel, je bil položaj, ko je prevzelo vodstvo Zveze sedanje načel« stvo, težak. Vprašanje zamenjave ni bilo samo vprašanje letnih zgub na obrestih, ampak obstojala je nevarnost, da naše zadružništvo zgubi sploh vse svoje na« ložbe preko meje. Poleg Zveze same so imele tam še posamezne zadruge več milijonov naloženih. Odbor se ie dobro zavedal, da bi pretil našemu celotnemu zadružništvu popoln polom, ako ne bi prišlo do zamenjave. Vsled tega si je postavil kot glavno nalogo reševanje tega Vprašanja, Po eni strani je pomagal prizadetim zadriigatrt po možnosti s po* sojili. ki so jih potrebovale V kritje svo* jih obveznosti, po drugi strani započel akcijo za zamenjavo. Ne bom opisoval na dolgo Vsega dela, ki je bilo potrebno. To delo je danes za tlami in bo polago* ma zapadlo pozabljenosti, Da je prišlo do zamenjave, se zdi marsikomu samo na sebi razumljivo, dosedanje načelstvo pa ve, da bi brez neumornega dela bilo z denarjem naloženim preko meje ravno tako kot z vojnimi posojili le z razliko, da bi bil ta vendar nekaj več vreden nego vojna posojila. Zveza je imela tež* koče tudi z naložbami v tukajšnjih za* vodih, pri Centralni posojilnici in po* dfužnici Ljubljanske kreditne banke, ki sta se oba upirala priznati zamenjavo. Pri Centralni posojilnici je imela Zveza, ko je prevzel vodstvo sedanji odbor, po eni strani naložbe po 4%, po drugi strani izposojila po 6%, ker ji Centr. pos. ni hotela vračati naložb, ampak ji je dala posojilo. Tudi zadeve naložb pri Cen* tralni pos. in podružnici Ljublj. kreditne banke so dale načelstvu mnogo opraviti, da jih je rešilo ugodno za Zvezo. Druga velika naloga sedanjega načel* stva je bila ureditev pri njej včlanjenih zadrug, ki so bile pri njegovem nastopu neurejene, med njimi nekatere za celo vojno dobo. Priznanje pristojnosti za* drug ter prenos listin za zadruge iz sta* rc Kranjske od sodišča v Ljubljani, so dale Zvezi tudi mnogo dela. Danes je, v kolikor je bilo od Zveze odvisno, vse urejeno, ter se z ozirom na poročila Prejšnjih občnih zborov omejujem da* nes, ko polagamo mandate v Vaše ro* ke, na to ugotovitev. Sedanji odbor pa se ni v svojem delu omejil na urejevanje prej navedenih težkih zadev, ampak je svoje delo po* svetil vsesplošnemu razvoju našega za* družništva. Talenta, ki ste mu ga izro* čili, ni načelstvo zakopalo kakor sveto* Pisemski človek, tudi ga ni samo nalo* žilo na obresti, ampak je z njim, da zo* net govorimo s svetopisemskimi bese* dami, kupčeval ter Vam ga sedaj vrača v dvojni meri. To se pravi, po eni strani je sedanje načelstvo naše zadružništvo širilo, po drugi strani je temu zadružni* štvu pomagalo, da se je moglo razvi* jati. Tekom petletne dobe se ie na po* budo Zveze ustanovila cela vrsta no* vih zadrug raznih panog. Posebno velike važnosti je ustanavljanje gospodarskih zadrug z namenom cenejše dobave po* trebščin oziroma razpečavanje izdelkov in pridelkov. Brez takih zadrug je bila naša zadružna organizacija le denarna centrala hranilnic in posojilnic ter se na trgu pečala samo z denarjem, ki je po* sredovalno sredstvo v gospodarstvu, gospodarstvo samo pa bi zanemarjala. Dobro je v našem zadružništvu naložen in svojemu namenu služi le tisti denar, ki pomaga ustvarjati in vzdrževati bo* disi zasebna gospodarstva ali skupne organizacije, ki dobrodejno služijo za* sebnim gospodarstvom oziroma social* nemu položaju zasebnikov. Sedanji od* bor se je tega dobro zavedal ter svoje zanimanje posebno posvetil zadrugam, ki svojim članom nudijo zaslužka, za* drugam, ki skrbe, da sc predmeti, sad truda njihovih članov pošteno razpeča* jo, po drugi strani zadrugam, ki skrbe, da pridejo njih člani po primerni ceni do potrebščin. Načelstvo _se je pri tem zavedalo, da to delo ni lahko in tudi ne brez nevarnosti, a se mu kljub temu ni moglo odreči, ker je prejelo na. občnem zboru leta 1921. nalog, da se mora za to delo posebno zanimati. Upamo, da izvršeno delo na tem polju ustreza na* ročilu, ki ste ga tedaj dali načelstvu. Vse delo, ki ga je vršila Zveza tekom petletne dobe pod vodstvom sedanjega načelstva, je marsikdo dobro opazoval. Zveza se ni bavila samo z notranjimi težkočami, ampak tudi z zunanjimi. So* vražniki in konkurenti našega zadružni* štva so nagajali, kjer so mogli. 2e v letu 1920. so hoteli Zvezo na lep način s tako* zvano centralizacijo likvidirati. Ko je Zveza na robu pronada izmenjala 1 mi* lijon 800.000.— kron in se s tem rešila, so ji posredno javno v listih očitali iz* dajstvo ter vso deželo proti niej huj* skali. Na občnem zboru leta 1923. so poskušali delati kalno vodo, a po tem ponesrečenem poizkusu so nadaljevali proti Zvezi deloma odkrit deloma pri* krit boj. Še nedavno je pisal neki list, da služi krščanskim socialcem tudi go* spodarstvo samo v politične namene . .. Ni čuda, ako je napravila vlada pri Zvezi revizijo, ko je bila informirana, da se pri njej uganja politika. Prepri* čali smo se tudi, da je imel revizor rav* no v tem oziru posebno nalogo. Pri re* viziji se je gonja zvezinih sovražnikov podvojila. Ta gonja gre kakor povodenj po vsej deželi in je prekoračila že dr* žavno mejo. Razne govorice o zgubah in predstoječem polomu Zadružne zve* ze gredo od ust do ust gotovih ljudi, ki nam niso prijazni. Žal najdejo take go* vorice več ali manj odmeva tudi v naših lastnih vrstah. To dokazuje da boleha* mo tudi mi na bolezni večnih pomislekov in nezadovoljnosti, ki prekoračijo vča* sih mejo previdnosti ter so zmožni za* družništvu škodovati. V tem oziru rc* čem le: več dela in manj besed, edino to more koristiti našemu zadružništvu in sploh vsakemu delu v dobrobit našega ljudstva. Končam z ugotovitvijo, da stoji Za* družna zveza v vsakem oziru na trdni podlagi ter da njen gospodarski položaj nudi jamstvo za zaupanje, ki ji ga iz* kazujete. O tem se boste prepričali iz nadaljnjih poročil o poslovanju, v koli* kor spadajo pred občni zbor, o ostalem se pa bodo prepričali tisti, ki jih boste izvolili v bodoče načelstvo. Ostanimo zvesti našemu zadružni* štvu, ki je zidano na temeljnem kamnu posvečenem po našem apostolu Kreku in delajmo tako, kakor nas je on učil. Po končanem poročila, ki so mu zborovalci z vidnim odobravanjem sledili, opozarja predsednik, da se bo otvorila debata o vseh poročilih še-le po poročilu nadzorstva, če temu nihče ne ugovarja, ker se nihče ne oglasi z ugovorom, pač pa vsi to odobravajo, pozove predsednik tajnika Davida Doktoriču, naj prečita svoje poročilo. b) Tajnikovo poročilo. Vsi povojni občni zbori so poudarjali to željo, naj Zadružna zveza posveti vse svoje sile povzdigu tistih gospodar* skih panog, ki morejo našemu kmetske* mu ljudstvu v sedanjih razmerah naj* bolj koristiti. Ker prihaja v prvi vrsti v poštev ži* vinoreja, je bilo Zvezi treba obračati glavno skrb, da na tem polju udejstvi želje naših zadrugarjev. Če je hotela prispevati k povzdigu živinoreje, je bilo treba na eni strani vzbuditi zanimanje ljudstva za izboljšanje živine in na dru* gi strani tudi skrbeti, da sc živina in njeni proizvodi čim lažje in čim dražje spravijo v denar. Za izboljšanje živine ni mogla doslej storiti drugega, kot da v Gospodarskem listu in s predavanji, sestanki in razgovori širi izobrazbo, kar delata z vso vnemo in kjerkoli se jima nudi priložnost naša strokovna uradni* ka. Najbolj pa bomo našega kmeta pri* dobili za naprednejše gospodarstvo, če bo sam v lastnem žepu čutil koristi. To se je skušalo doseči z organizacijo od* da je masla, ki jo je začela Zveza marca meseca lanskega leta in ki se ic tako razširila, da danes prevzame vsak me* sec za čez 100.000 Lit. masla. Sedaj pro* učujemo oddajo sira in upamo, da se nam bo tudi to posrečilo. Mnogo dela je bilo treba, da smo do tega prišli. Stare mlekarne je bilo treba izboljšati in marsikje smo zadeli na ne* razumevanje novih potreb, mnogo novih mlekarn je nastalo. Zveza je pomagala pri ustanovljen ju, z nasveti in kreditom. Tisti, ki so se v vsem naslanjali na Zve* zo, so z najmanjšimi stroški uredili naj* lepše mlekarne, ki organizatorično in strokovno odgovarjajo času. Drugi, ki so brez Zveze zidali, so se-kasneje ve* činoma kesali. Večini novih mlekarn je stroje dobavila Zveza po najnižjih to* varniških cenah. Napravili smo nalašč za mlekarne posebno skladišče najnuj* nejših potrebščin. Mlekarnam je bilo treba voditeljev. Prvi korak za vzgojo naraščaja smo na* pravili pri tridnevnem tečaju v Cer* knem, kateremu bodo morali slediti dru* gi. Na tem tečaju smo napravili poiz* kus, da vpeljemo tudi v te naše naj* manjše zadruge sicer enostavno a mo* dfcrnb in natančno knjigovodstvo. Čas bo pokazal, ali smo uspeli. — Ko je davčna oblast začela pritiskati na mle* karne, smo takoj intervenirali, da pre* prečimo prehudo obremenitev, in Zveza je vložila polno rekurzov, v prvi inštan* ci smo zmagali, najbrže bo pa treba še v Rim. Še celo zadrugam, ki niso pri nas včlanjene, smo pomaigali. V dveh spornih slučajih smo se postavili zanje proti izkoriščanju trgovcev in dosegli s zvezinim ugledom ugodno rešitev pravde. Če pri našem delu za koristi naše ži* vinoreje ni šlo vedno vse gladko, mo* ramo pomisliti, da smo šele pred enim letom začeli in da potrebuje vsaka do* bra stvar nekaj časa, da dozori. Nikakor pa nismo zanemarili radi mlekarstva drugih panog, v katerih smo se že poprej udejstvovali, pač pa smo za povzdigo kmetijstva zraven običaj* nega nakupovanja umetnih gnojil, mo* dre galice in žvepla, vpeljali še večje akcije za obnovo važnejših semen. Do* ha vili smo vsej goriški, tržaški in istr* ski deželi nov semenski krompir, nekaj vagonov smo ga prodali tudi v Furlani* jo in še več bi ga, če bi ga mogli še kaj uvoziti. Mnogo gorskih posestnikov se je poslužilo semenske ajde, ki smo jo z velikim trudom deloma pokupili po našem Krasu, deloma dobili iz Kranjske. Pričeli smo tudi z dobavo važnih vrst semenske pšenice in koruze. Polagoma mislimo razširiti svoi semenski oddelek na vsa važnejša semena. V zaščito koristi svojih članic ic Zve* za pristopila delniški družbi »Fedcrazio* ne Agraria Giuliana« v Trstu, ki hoče na Primorskem organizirati nakup kme* tijskih potrebščin, prodaje pridelkov, posebno pa preskrbovanje Trsta z mle* kom. Včlanila se je tudi v zadrugi »Goo* perativa Perfosfati« v Vidmu, ki ima lastno tovarno super fosfata v Porto* gruaru, da tako pride po nainižjih ce* nah do tega važnega gnojila. S tovar* no »Cementi Friuli« v Vidmu ie letos sklenila na željo nekaterih zadrug zelo ugodno pogodbo za dobavo cementa, svetovno znana tvrdka mlekarskih po* trebščin »Alfa Laval« ji je izročila glav* no zastopstvo. Živa potreba, da je z velikimi dobavi* telji v ožjih stikih in lažje izvrši organi* zacijo oddaje pridelkov naših zadrug, je prisilila zvezo, da je letos odprla v Trstu poslovalnico, ki jo vodi inž. Rust* ja. Upamo, da bomo prihodnjemu obe* nemu zboru mogli poročati o uspehih te poslovalnice. Večina naših zadrug se obrača v vseh sodnijskih in davčnih zadevah do Zve* ze, kar omogoči smotreno in enotno po* stopanje. V večjih notranjih sporih so poklicale nektere zadruge Zvezo na pomoč in v vseh slučajih se nam je posrečilo urediti nastale težave potom osebne udeležbe zvezinih pooblaščencev pri občnih zborih. Po svojem revizorju g. Fcgicu je Zveza v 1. 1925. pregledala poslovanje 43. po* sojilnic, 3. konsumnih, 12. stavbnih, 6. kmetijsko * prodajnih, 9. gospodarskih in ene obrtne zadruge. Sej je imelo načel* stvo 43 od zadnjega občnega zbora do danes. V začetku poslovnega leta 1925. smo imeli 158 članic, med letom je pristopilo 2(1 novih, 2 sta izstopili, 15 jih ie prene* halo s poslovanjem, tako da smo jih imeli ob koncu leta 161 in sicer: posojilnic 68 konsumnih 21 mlekarskih 37 vinarskih 7 stavbnih 11 obrtnih 7 Skupaj 161 posojilnic 68 konsumnih 21 mlekarskih 37 vinarskih 7 stavbnih 11 obrtnih 7 Skupaj 161 Do današnjega občnega zbora je pri* stopilo še 12 zadrug, 3 so napovedale likvidacijo, tako da obsega naša Zveza danes 170 članic in sicer posojilnic 70 konsumnih 22 mlekarskih 45 vinarskih 6 stavbnih 9 obrtnih 7 raznih 11 Skupaj 170 Predsednik da nato besedo ravnatelju Alojziju Bajcu, ki predloži sledeče računsko poročilo. c) Poročilo k računskemu zaključku za leio 1925. 1. Promet: Celokupni promet Zveze ie znašal v računskem letu 1925: na bremenopisih Lit. 39,473.465.48 na dobropisih » 39.473.465.48 skupaj Ako primerjamo z le* tošnj. prometom pr os met 1. 1924., ki je znašal ugotavljamo, da se je v 1. 1925. povečal za 2. Blagajna: Začetkom leta 1925. blagajne Prejemkov v 1. 1925. je bilo Izdatkov pa Stanje blagajne kon* Ves promet v 1. 1925. pa Ker je znašal blagajn niški promet v letu 1924. le- 3. Vloge članic: Vloge članic so znašale začetkom 1. 1925. Tekom 1. 1925. je bilo vloženih dvignjenih pa Stanje vlog koncem le= ta 1925. Lit. 78,946.930.96 . » 70,143.295.90 Lit. 8,803.625.06 je znašalo stanje Lit. 38.422.58 » 18,466.881.40 Lit 18.505.303.98 » 18.427.933.53 Lit. 77.370.45 » 36,894.814.93 » 33.990.214.71 Lit. 2.904.600.22 Lit. 7.454.184,— » 3.739.806.31 Lit. 11,193.990.31 » 4.445.116.61 Lit. 6.748.873.70 4. Posojila: Posojila včiarijeliiitl zadrugam so znašala začetkom 1. 1925. Lit. 4.428.313.72 tekom leta 1925 se je posodilo na novo » 5.594.295.33 Lit. 10,022.609.05 » 4.620.210.61 vrnjenih pa je bilo Stanje posojil ob kon= cu 1. 1925. je znašalo Lit. 5.402.398.44 Iz tega sledi, da so se vloge članic v letu 1925. znižale od Lit. 7.454.184,— na » 6.748.873.70 torej za Lit. 705.310.30 posojila članicam so se pa zvišala v letu 1925. od Lit. 4,428,313.72 na » 5.402.398.44 Lit. 974.084.72 torej za Vzrok tiči v tem, da se je v drugi po« lovici leta 1925. jelo čutevati občutno pomanjkanje denarja, kar je imelo za posledico, da so zadruge, ki imajo pri Zvezi naložbe, del svojega denarja dvig* nile; — druge pa, ki niso imele denarja, so v svrho razposojevanja najemale pri Zvezi večja posojila. 5. Naložen denar: Začetkom leta 1925. j eimela Zveza na* loženih pri bankah Lit. 2,640.719.87 tekom leta je bilo na* loženih na novo » 7.338.096.92 dvignjenih pa Lit. » 9.978.816.79 9.043.279.66 Stanje koncem 1. 1925. je znašalo Lit. 935.537.13 Iz tega poročila sledi, da so se Zvezinc naložbe v letu 1925. znižale od Lit. 2.640.719.87 na » 935.537.13 torej za Lit. 1.705.182.74 'Pa dvig še pojasnuje š tem, da ie Zveza v letu 1925: a) dala novih posojil Lit. 974.084.72 b) članicam vrnila na vlogah » 705.310.30 34.597.30 Vsled tega so se izpo« sojila Zveze v 1. 1925. znižala na » 7. Blagovni promet: Zveza je nakupila in razprodala v le« tu 1925. sledeče količine blaga: 2710 q tomaževe žlindre 2010 » superfosfata 110 »> kalijeve soli 300 » čilskega solitra 21 » krompirja 920 » modre galice 68 » ajde 1200 » koruze 40 » pšenice 5 » amonijaka 11 » apnenega dušika 10 >» sezamovih tropin 303 » čajnega masla skupaj 708 q ali 77 navadnih desetton« skih vagonov. Nakupna cena za to blago je znašala Lit 1,200.672.16 prevoz in carina pa » 59.001.44 skupni izdatek torej k temu je prišteti še blago, ki je ostalo v zalogi konec leta 1924. v znesku kar poviša zgornji iz* datek na konečno svo« to Lit. 1,259.673.60 3.360 50 Lit. 1.263.034.10 Prejemki za blago so znašali Lit. 1.270.578.09 blaga v zalogi konec leta 1925. je ostalo za » 19.293.50 Lit. 1.679.395.02 skupaj 6. Izposojila: Začetkom leta 1925. so znašala izposo« jila Zveze Lit. 126.070.40 Tekom leta 1925. se je vrnilo » 91.473.10 Lit. 1,289.871.59 skupni prejemki Če sedaj od skupnih prejemkov zna« šajočih . Lit. 1,289.871.59 odštejemo skupni iz« datek znašajoč » 1.263.034.10 dobimo preostanek Lit. 26.837.49 ki tvori dobiček pri blagu, dosežen v ra« čunskem letu 1925. V letu 1925. je Zveza organizirala prevzemanje in oddajo masla od naših mlekarn. To poročilo obsega samo mno« žino prevzetega masla in syoto, ki jo je izplačala Zveza mlekarnam za maslo. Podrobno poročilo o tej organizaciji po« da g. inženir Rustja. 8. Zvezina hiša: O tem predmetu nimamo letos nič po« sebnega poročati, ker je investirana svo« ta, ki je znašala po bilanci prejšnjega leta Lit. 585.617,- ostala nespremenjena, le v svrho zaokrožitve se je odpisalo od zgor« njega zneska » 617.— vsled česar se je zni« zala ta postavka v le« tešnji bilanci na o« kroglih Lit. 585.000,— Na najemščini za leto 1925. sc je prc« jelo Lit. 35.370,— Potrosilo pa se je: Lit. 19.487.97 Ako odštejemo od pre« jcte najemščine potro« šek, ostaja čistesja do« hodka od hiše Lit. 15.882.03 K temu dohodku je treba prišteti še najemŠčino tistih prostorov, ki jih Zve« za sama uporablja, to so: Pisarniški pro« stori, skladišča in stanovanje sluge. Ako bi najeli te prostore v tuji hiši, bi mora« la plačati Zveza najmanj 10.000 lir let« ne najemščine. In če bi prišteli še to svoto k zgornjemu čistemu donosu hiše, bi dobili približno 41-4% obrestovanje svote, ki je investirana v hiši. 9. Deleži: Vplačana deležna glavnica je znašala začetkom leta 1925 Lit. 17.004.— Tekom leta 1925. je vplačalo na novo 20 Zadrug 30 deležev v znesku Lit. 600.— Lit. 17.604.— Izplačalo se je pa dve* ma zadrugama » 200.— Stanje vplačane delež* ne glavnice konec leta 1925. je znašalo Lit. 17.404.— S tem je poročilo v gibanju posamez* nih računov izčrpano. Preidemo k bilanci in k računu zgube in dobička: 10. Bilanca: Aktiva: Gotovina v blagajni Lit. 77.370.45 Posojila zadrugam » 5.402.398.44 Naložbe pri bankah » 935.537.13 Terjatve pri zasebnikih » 196.545.01 Blago v zalogi » 19.293.50 Tiskovine v zalogi » 9.724.18 Zvezina hiša » 585.000,— Premičnine » 19.031,— Vojna posojila » 16.641,— Deleži in delnice dru* gih zavodov » 15.274.— Vsa aktiva Zveze Lit. 7.276.814.71 Pasiva: Deleži Lit. 17.404.— Vloge zadrug » 6,748.873.70 Hranilne vloge » 427.066.84 Dolgovi zasebnikom » 43.113.— lzposojila » 34.597.30 Rezervni zaklad » 1.742.99 Vsa pasiva Lit. 7.272.797.83 Ako sedaj odštejeitid od aktiv znašajočih Lit. 7,276.814.71 pasiva znašajoča » 7,272.797.83 dobimo preostanek v znesku Lit. 4.016.88 ki je čisti dobiček leta 1925. 11. Račun zgube in dobička: Dobiček: Prejete obresti od po* sojil zadrugam Lit. Prejete obresti od na* ložb pri bankah » Prejete obresti od za* sebnikov » Prejete obresti od vrednostnih listin » Čisti donos hiše » Prejete pristopnine » Dobiček pri blagu » Vse postavke, ki tvo* rijo dobiček, znašajo torej skupaj Lit. 544.105.49 Temu nasproti stojijo postavke, ki tvorijo Zgubo: Plačane obresti od vlog zadrugam Lit. 401.630.29 Plačane obresti od hranilnih vlog )) 12.324.32 Plačane obresti od izposojil » 5.049.75 Plačane obresti za* sebnikom » 143.60 10% odpis od vredon* sti premičnin » 1.812.76 Odpis od vrednosti Zvczine hiše » 616.99 Upravni stroški » 109.296.45 Plačani davki » 9.214.45 skupaj Lit. 540.088.61 Ako sedaj odštejemo od postavk, ki tvorijo dobiček, zna* šajočih Lit. 544.105.49 postavke, ki tvorijo zgubo, znašajoče » 540.088.61 dobimo prebitek Lit. 4.016.88 335.681.55 155.433.45 9.527.22 218.75 15.882.03 528___ 26.837.49 ki soglaša z onim, ki ga izkauie bilanca in ki tvori, kakor že pri bilanci poveda« no, čisti dobiček za poslovno leto 1925. S tem je izčrpano računsko poročilo. Na predsednikovo naročilo prebere nato inž. Josip Rusija sledeče č) Poročilo o mlekarski organizaciji. V naši deželi je danes najvažnejša go« spodarska panoga živinoreja z združen nim mlekarstvom. To važnost nam izpri« čuje veliko število mlekarskih organizacij ki so nastale širom naše dežele, vsled če* sar je nujno potrebno, da se nekoliko po* razgovorimo o mlekarski organizaciji tudi na občnem zboru Zadružne zveze v Gorici, ki je danes brez dvoma najvaž« nejša ustanova za gospodarstvo našega kmetskega stanu, hrbtenice našega ljud« stva v deželi. Mislim, da ni nobenega med Vami, ki ne bi priznal, da tvori danes mleko v splošnem zelo važen, ponekod celo edini dohodek. Mnogo je kmetskih hiš, kjer ne dobijo niti stotinke, razen za mleko. Zato pa so tudi naši kmetovalci začeli po* svečevati mlekarstvu zelo veliko pažnjo in najlepši dokaz temu je velikansko šte« vilo mlekarskih zadrug, ki obstojajo in delujejo danes po naši deželi. Po statistiki, ki jo je podpisani sestavil, imamo danes v deželi okoli 125 mlekar* skih zadrug in sicer okoli 115 maslarn in sirarn, ostale pa prodajajo sveže mleko. Slednjih je sicer zelo malo, a njih obseg je širši. Mlekarska organizacija je danes že razpletena več ali manj po vsej deželi, tako da ostane le še malo okrajev, kjer bi ne bilo nobene mlekarske zadruge. Zato nam ni treba več ustanavljati novih mlekarskih zadrug, pač pa obstoječe iz* popolnjevati in s pametnimi ukrepi jim zajamčiti obstoj. Poglejmo sedaj nekoliko na posamezne vrste mlekarskih organizacij. Na zaseb« na mlekarska podjetja se tukaj ne bomo ozirali, ker bodo morala prej ali slej iz« giniti, seveda če bomo naše gospodarske sile pravilno uporabljali. Mleko je zelo važna hrana za mlade in stare; kdor sam nima krave, ga mora kupovati. To opazujemo v vseh vaseh. Najbolj se kupuje mleko v bližini tr« gov in mest. Najvažnejše konsumno sre* dišče za sveže mleko je in ostane Trst, kamor najde pot tudi večina našega mleka. Obstoječe mlekarske zadruge, ki trgu« jejo s svežim mlekom so navezane pred« vsem na Trst, ki porabi dnevno preko 50() hi mleka. To mleko prihaja v Trst na raz« lične načine in iz različnih krajev. Precej ga prodajo tja še mlekarske zadruge, mnogo pa tudi zasebni trgovci, mnogo ga pride v Trst v zgoščeni obliki iz Sorezine pri Kremoni, največ ga pa še vedno pri« našajo mlekarice na glavi v jerbasih, v vrčih in na oslih. V Trstu je srednja cena mleka 1.80 L za liter, kar je gotovo zelo visoka cena, posebno ako pomislimo, da ni to mleko takšno, kot nam ga da krava, temveč da je več ali manj krščeno in posneto. Dejstvo je, da se v Trstu proda zelo mnogo vode nod imenom mleka. K temu se pridruži še dejstvo, da prihaja na tr« žaški trg tudi zelo nečisto mleko, vsled česar se je rodila ideja, da se v Trstu usta« novi centralna mlekarna, ki bi morala v bodoče sama kriti vso potrebo Tržača« nov na svežem mleku. Vprašanje centralne mlekarne sedaj proučujejo, računajo pa, da bo to vpra« šanje dozorelo v jeseni in takrat sc bo ustanovitev pospešila. Gotovo bi bilo dobro, da bi se mlekarna ustanovila, ker bi na ta način prišlo do veljave pristno mleko, voda bi z mleka izgi« nila in na eni strani bi bilo pomagano kmetovalcu«živinorejcu, ki ne bo oddajal svojega mleka po 60 stotink, kot ga mora dajati danes marsikje, pomagano pa bi bilo tudi Tržačanuskonsumentu, ker bi dobil pristno mleko po primerni ceni. Ra« čuna se, da bo po ustanovitvi centralne mlekarne mogoče znižati v Trstu ceno mleka za 10 stotink, živinorejcu pa ga plačati nekoliko dražje. Seveda so potrebni za ureditev tako velike mlekarne ogromni kapitali ki ne bi bili nižji od milijona; mogoče za celot« no organizacijo centralne mlekarne niti 2 milijona lir ne bi zadostovala. Kapital sam na sebi danes ne dela preveč skrbi, ker se centralna mlekarna dela pod okri* ljem delniške družbe Federazione Agra* ria Giuliana. to je Julijske kmet. zveze, katere članica je tudi naša Z. Z. Fi= nanciacijo centralne mlekarne bi vzele v roko močne organizacije, predvsem ban* ka Istituto Nazionale di Credito per la Cooperazione, potem Delavske zadruge tržaška občina itd. Koliko se bo v tem oziru napravilo, boste slišali na prihodnjem občnem zboru. Važno je to, da se bo Centralna mlekarna v Trstu posluževala obstoječih mlekar* skih zadrug in da bodo ponekod ustano* vili nove mlekarske zadruge, ponekod pa samo zbirališča in shlajevališča svežega mleka. (Cesta, Komen, Dutovlje, Divača itd.) Sveže mleko pa more oddajati samo določen del dežele, drugod morajo živi* norejci svoje mleko vnovčiti v obliki ma* sla in sira. Mlekarskih organizacij, ki se pečajo z vnovčenjem mleka v obliki mlečnih izdelkov (masla, sira) imamo v deželi nad 100. Približno polovica vseh teh mlekarskih zadrug izdeluje samo mas slo, četrtina samo sir, ostala četrtina po* snet sir in maslo. Ako računamo, da ima povprečno voaka mlekarska zadruga dnevno samo 200 litrov mleka, ga imajo vse mlekarske zadruge skupaj dnevno okoli 20.000 litrov ali 200 hi. Ako raču* namo mleko po 70 stotink liter, je to mleko dnevno vredno 14 tisoč ali letno okoli 5 milijonov lir. Na vsak način je to važen dohodek. Ali se danes bolj izplača delati maslo ali sir? To vprašanje muči načelstvo mar« sikatere mlekarske zadruge. Odgovor na to vprašanje ni vedno enak. Ako je sir drag in maslo poceni, se izplača bolj sir, ako pa je maslo dražje, se bolj izplača maslo. Računajmo: 100 1 mleka da 4.25 kg masla, če računamo kg po 17 L. dobimo L 72.25, sira pa napravimo iz iste množine mleka 9.5 kg, kar nam prinese, če sir pro* damo po 9 L kg, L 85.50. V splošnem pa naši mlečni izdelki ni* majo odgovarjajočih cen. Temu je krivo dvoje, predvsem slaba trgovska organi« zacija in slabo blago. Glede sira je potrebno sledeče: Enot* nost sira, izdelave, sirišča, oblike, teže itd. Danes nimata niti dve mlekarni ena* kega sira. Zveza bo izdala letos strokov* no Pevčevo knjigo »Sirarstvo«, ki je še nimamo v slovenskem slovstvu, da se temu zlu nekoliko odpomore. Organizi* rati je pa treba tudi trgovino, kar je zelo težavno, ker zahteva to delo ogromnih kapitalov. V tem oziru ni mogoče delati čudežev kar čez noč, pač pa si ie treba postaviti cilj in temu orgovarjajoč na* črt: 1. V naših Gorah bi morali izdelovati samo dvojen sir, in sicer polnomastnega in polmastnega. Prvi naj bi bil za imovi* tejše, drugi pa za delavske sloje, ki ne gledajo toliko na kakovost, ampak na ceno in količino. Oblika mora biti enot* na, izdelava in sirišče enotno. 2. Organizirati bi morali trgovino, zato bo treba v bodoče misliti na Ureditev ve* like zorilnice za sir, ker bi dosegli višje cene, ako bi prodajali starejšega. Masla se izdela danes v naših Gorah okoli 40—50 q na teden. Približno polo* vica ga gre skozi Zadružno zvezo, ki ga prevzema danes od 30 mlekarn, medtem ko ga je lani jemala samo od sedemnaj* stih. Zakaj je začela Z. Z. nakup in prodajo masla? Iz dveh važnih razlogov in sicer, da odpravi izrabljanje mlekarskih zadrug po zasebnih trgovcih in da organizira prodajo (v Trstu, Opatiji, Benetkah, Gr a* dežu, Portorose itd.) ter tako zagotovi našim mlekarskim zadrugam gotov od* jem blaga in jim jamči primerno ceno. Glede izrabljanja mlekarskih zadrug smo videli najlepši dokaz lansko leto, ko je cena masla zrastla takoj, ko je Zveza nastopila, od 16 lir na 18 in še več. Kes je, da so pozneje zasebni trgovci plačevali še višje cene nego Zveza, a samo zato, da bi mlekarne zopet odtujili Zvezi. To se jim pa ni posrečilo, čemur je najlepši do* kaz porast števila tistih mlekarskih za* drug, ki so ga dajale Zvezi lani in ki ga dajejo letos. Glede odjema bi pripomnil toliko, da so letos mnogi trgovci pustili marsikatero mlekarno na cedilu, Zveza nobene. (La* dra, Smast, Libušnje, Krnica, Sela pri Volčah, itd.) Kar se pa tiče cene, smelo trdim da bi bilo danes v Gorah maslo po 12 lir, če bi se Zveza umaknila. Tudi Zve* za danes ne plačuje zelo visokih cen, ker jih ne more, in sicer iz naslednjih raz« logov: Trg je prenapolnjen, izvoza malo, nadprodukcija, tujcev malo, pomanjka« nje lastne prodajne organizacije; velika krivda tiči v kakovosti masla. Da se de« loma odpomore, se je odločil odbor Z. Z., da ustanovi v Trstu lastno poslovalnico, ki naj se peča poleg drugega predvsem z oddajo sira in masla. Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj se je izbral Trst, in se ni ta stvar izvedla iz Gorice? Vzroki so predvsem v tem, da je Trst važno konsumno središče in je v bližini vseh drugih trgov. Poslovalnica v Trstu se še ni razvila, ker še nima lastnega skladišča in ima pravzaprav samo urad. Potrebno pa je, da ima poslovalnica lastno skladišče z »magazzino fiduciario«, lastno prevozno sredstvo za dostavljanje masla tvrdkam, drugo prevozno sredstvo za zbiranje ma« sla in dovažanje v Trst in več drugih stvari, ki so bolj postranskega pomena. Ako bomo imeli lasten kamjon, ki bo prevažal mlečne izdelke v Trst, ga ne bomo pošiljali praznega iz Trsta v Gore, temveč ga bomo nalagali s sladkorjem in kavo, rižem, milom in makaroni, ter tako začeli reševati tudi še drugo vprašanje, to je skupno dobavljanje blaga našim konsumnim zadrugam. Ako bo poslovalnica dobro urejena in pod spretnim vodstvom, bo mogla gotovo v par letih zagotoviti odjem vseh mlečnih izdelkov od vseh mlekarskih zadrug, ki že obstojajo ali se bodo komaj ustano« vile. Ker bomo istočasno skrbeli tudi za ka« kovost mlečnih izdelkov, bo gotovo za« vladala naša znamka »Latticini Alto Isonzo« v Trstu in na bližnjih tržiščih. Brezdvoma bomo z dobro organizacijo dosegli, da se bodo vse mlekarske zadru« ge priklopile Zvezi in da bomo s kako« vostjo in pristnostjo naših mlečnih iz« delkov vse manj vredno blago izpodrinili ter tako zajamčili našim mlekarskim za« drugam in našemu kmetskemu ljudstvu primeren in stalen dohodek. In še eno vprašanje bo mogoče rešiti, to je vprašanje produkcije. Letos je pre« več masla, premalo pa sira. Ako bo nek« do imel v rokah vse mlekarne, bo lahko svetoval: Vaša mlekarska zadruga naj izdeluje sir, Vaša maslo, Vaša na pol« masten sir in del masla. Mogoče je tudi to, da bo kedaj preveč mlečnih izdelkov in premalo mleka. Takrat bo mogoče ka« zalo napeljati vse mleko po Soški dolini do Sv. Lucije v Trst. Ni pa potrebno misliti, da se bo vse to zgodilo čez noč, dela je za leta in leta, a začeti je potrebno. Zato pa predlagam občnemu zboru naslednjo resolucijo: »Občni zbor Zadružne zveze v Gorici jemlje z veseljem na znanje, da se je Zveza začela pečati tudi z mlekarsko or« ganizacijo. Občni zbor nalaga Zvezinemu načelstvu, da vztraja pri započetem delu in da se ne straši trenotnih žrtev, ki so potrebne pri vsakem začetku, posebno pa pri začetku tako važne organizacije, kot je mlekarska, ki je poklicana, da daje glavni dohodek našemu kmetskemu ljud« stvu. Občni zbor jemlje na znanje ustanovi« tev poslovalnice v Trstu, ki naj se tako uredi, da bo sposobna odgovarjati nalo« gam, ki jih stavi na njo mlekarska orga« nizacija. « S tem poročilom je bila prva točka dnevnega reda izčrpana in na predsednic kovo prošnjo vzame zato besedo zastopc nik nadzorstva, g. župnik Josip Abram. 2. Poročilo nadzorstva. Nadzorstvo je spremljalo s pozorno« stjo vse delovanje Zveze in izjavlja, da je našlo vse v redu. Pisarna je zelo lepo urejena. Knjigovodstvo odgovarja po« polnoma vsem potrebam Zveze. Računi soglašajo s knjigami in dejanskim sta« njem zaračunjenih predmetov. Urad« ništvo izvršuje točno svoje dolžnosti. Tajnik zasleduje vestno vse pojave na zadružnem polju. Z mirno vestjo predla« gam zato absolutorij načelstvu. Navada je, da nadzorstvo doda svoje« mu poročilu še kaj splošnih nasvetov, ki naj bi služili novemu načelstvu v ravna« nje. Želim povdarjati sledeče misli. Zas družna zveza v Gorici je najvažnejša go* spodarska ustanova na Goriškem, kakor za Trst in Istro tržaška Zadružna zveza. Od njih odvisi v veliki meri naš gospo* darski napredek, naša prosveta. Ker lju* bimo svoje ljudstvo, moramo želeti, da bi obe Zadružni zvezi uspevali, zato naj bi imel vsak sveto spoštovanje pred tema dvema zavodoma. Kdor se proti njima pregreši, greši kakor proti materi. Če ima kdo kaj proti kaki osebi naj se ni* kar ne dotakne radi tega naših gospodar* skih ustanov. Da se Zveza in njeno delovanje ojači in razvija, je potrebno, da so v vodstvu Zveze najsposobnejši možje, zato se pri volitvah ne smemo ozirati na druge kas terekoli nagibe, ampak le na to, kdo bo Zvezi s svojimi zmožnostmi čim več ko* ristil. Zveza mora imeti pa tudi dobro uradništvo. O številu uradništva, ki je za* posleno pri Zvezi smelo ugotovljam, da ni nihče od več. Še povsod, kjer se je štedilo z uradništvom, kar trdim zlasti glede knjigovodstva, se je to pozneje kruto maščevalo. Vse mora biti kolikor mogoče na naj višji stopinji. To velja tudi za vse naše zadruge. Zveza bi morala imeti toliko oči, ko* likor vasi. Inž. Rustja je omenjal, kako se širi mlekarstvo — le naprej, ni še za* dosti! Saj tudi mlekarne se dajo še usta* noviti po Vipavskem in na Krasu. Zveza mora še bolj raztegniti svoje delovanje tudi na vse ostale panoge zadružništva. Ohranimo in utrdimo to, kar imamo, da se vedno bolj razširi zadružna misel. Po vojni opazujemo med ljudstvom strašno sebičnost in nestalnost. Ni po* trebnega zaupanja v naše ustanove. Če pride kak zasebnik, se naš človek kmalu da pregovoriti in odvrniti od naših za* drug. Naše ljudstvo bi moralo take ljudi takoj zavrniti, ker bi moralo biti prepri* čano o globokem pomenu našega zadruž* ništva. Da bodo pa tudi druge panoge za* družništva še bolj oživele in da se bodo dela s pridom udeleževali vsi naši za* drugarji, predlagam naj se pri Zvezi usta* novijo za vsako panogo posebni odseki, tako n. pr. mlekarski konsumni, posojil* niški, kmetijski in po potrebi tudi drugi, v katerih bi se shajali zastopniki dotičnih strok. Priporočam slednjič, naj bo Zveza v čim ožjih stikih z okrožnimi kmetijskimi uradi. Občnemu zboru predlagam, da odobri predložene račune za leto 1925. in da iz* reče načelstvu svojo zahvalo in prizna* nje za njegovo delovanje. Po izvajanjih zastopniku nadzorstva g. Abrama otvori predsednik debato in vpraša prisotne ali želijo kakih pojasnil k poročilom načelstva in nadzorstva. Ker se ne oglasi nihče k besedi, zaključi de? bato in preide k 3. točki dnevnega reda. 3. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1925. Predsednik izvaja: Ker obsega poročilo k računskemu zaključku tudi bilanco in račun zgube in dobička, ki nam jih je že prebral in obrazložil ravnatelj Bajec, nam preostaja le še sklep o uporabi čiste* ga dobička, ki znaša L 4016.88. Jaz pred* lagam, da se ta znesek nakaže rezervne* mu fondu. Stavim torej na glasovanje najprej predlog poročevalca nadzorstva proč. g. Abrama, naj se odobrijo računi in podeli absolutorij načelstvu in poziv* ljam tiste, ki bi bili proti temu predlogu, naj dvignejo roke. Ker se ni odzval nih* če, smatram, da je ta predlog soglasno sprejet. Nadalje stavim na glasovanje svoj predlog, naj se bilančni dobiček poslov* nega leta 1925 znašajoč L 4016.88 nakaže rezervnemu fondu in poživljam tiste, ki bi bili proti temu predlogu, naj dvignejo roke. Ker se ni odzval nihče, smatram da je tudi ta predlog soglasno sprejet. Preide k 4. točki dnevnega reda: 4. Volitev načelstva in nadzorstva. Predsednik naznanja, da je letos pote* kla triletna doba načelstva, istotako eno* letna doba nadzorstva zato bo dolžnost, današnjega občnega zbora, da si izvoli novo načelstvo sestoječe iz 7 članov in novo nadzorstvo sestoječe iz 5 članov. Prekine zborovanje v svrho razgovora za 5 minut. Po preteku 5 minut otvori zopet zbo« rovanje. K besedi se oglasi preč. gospod Frančišek Švara, kurat v Vrtojbi, in pred* laga, naj se izvolijo v načelstvo sledeči gospodje: dr. Bitežnik Josip, Gorica, dr. Brajša Stojan, Gorica, Rejec Anton, Šebrelje, Černič Franc, Šempeter, Rutar Anton, Gorica, msgr. dr. Josip Ličan v Gorici in dr. Vladimir Glaser v Gorici. V nadzorstvo pa naj se izvolijo gg.: Msgr. Berlot Anton, Gorica, dr. Tonkli Nikolaj, Gorica, Abram Josip, Sv. Lu« cija, Golja Viktor, Podmelec in Černigoj Karol, Sv. Križ«Cesta. K besedi se oglasi g. Pahor Karol iz Opatjegasela in predlaga, naj sc sprej« meta v listo načelstva: Klanjšček Josip iz Pevme in Škerk Josip iz Šempolaja. Pri* šotni Škerk Josip izjavlja, da izvolitve ne sprejme. Nato stavi predsednik najprej predlog g. Švara na glasovanje in poživlja tiste, ki bi bili proti temu predlogu, naj dvignejo roke. Ker se ne odzove nihče, ugotovi, da je bil predlog soglasno sprejet, vsled če* sar odpade glasovanje o predlogu gosp. Pahorja Karola. S tem je 4. točka dnevnega reda izčr« pana. Predsednik preide k 5. točki dnevne* ga reda 5. Slučajnosti in povabi prisotne naj se udeležijo de* bate in stavijo resolucije. 1. Na vrsto pride najprej resolucija inženerja Rustja, ki se glasi: »Občni zbor Zadružne zveze v Gorici jemlje z veseljem na znanje, da se je za« počela Zveza pečati tudi z mlekarsko or* ganizacijo. Občni zbor nalaga Zvezinemu načelstvu, da vztraja pri započetem delu in da se ne straši trenotnih žrtev, ki so potrebne pri vsakem začetku, posebno pa pri začetku tako važne organizacije, kot je mlekarska, ki je poklicana, da daje glavni dohodek našemu kmetskemu ljud« stvu. Občni zbor jemlje na znanje ustanoviš tev poslovalnice v Trstu, ki naj se tako uredi, da bo sposobna odgovarjati nalo« gam, ki jih stavi na njo mlekarska orga« nizacija.« 2. resolucijo poda preč. gosp. župnik Abram, ki se glasi: »Načelstvu se nalaga, naj razmišlja vprašanje ustanovitve odsekov pri Zve* zi učlanjenih zadrug po posameznih pa* nogah t. j. odsek za mlekarne, odsek za konsumne zadruge itd. in po svoji pre« vidnosti temu primerno sklepa.« 3. resolucijo poda gosp. Hreščak, rav« natelj Občnega konsumnega društva v Idriji, ki se glasi: »Načelstvo naj posveti konsumnemu zadružništvu posebno skrb, naj ustanov« lja nove konsumne zadruge, naj se bolj zanima za že obstoječe konsumne za« druge in naj poskrbi za vzgojo in za na« raščaj voditeljev in službenega osobja konsumnih zadrug.« 4. resolucijo poda g. dr. Josip Bitežnik, ki se strinja z resolucijami preč. g. žup« nika Abrama in ravnatelja Hreščaka in predlaga, naj občni zbor naloži načelstvu, da nastavi strokovno moč za konsumno zadružništvo. 5. resolucijo poda g. Jenko Ivan iz Tr* novega na Notranjskem, ki stremi za tem, naj se tudi mladina pritegne k sode« lovanju na zadružnem polju. 6. rcsolucijo poda g. Premrou Rafael iz Vipave, ki se glasi: »Zadružna zveza« naj dela na to, da sc bo zakon o prodaji po« narejenih vin tudi v praksi izvajal — želi naj bi bilo več stika med gorami in vino« rodnimi kraji. Gore naj bi dobavljale vinorodnim krajem maslo, sir in druge pridelke, vinorodni kraji pa naj bi do« bavljali goram vino, sadje in druge svoje pridelke. 7. resolucijo predlaga g. Balog, pred« sednik Gosp. zadruge v Idriji pri Bači, in sicer, Zadružna zveza naj ob ugodnem času pošlje izvežbano osebo v Banat, in nakupi potrebno množino koruze iz pr« vega vira, da jo potem odda svojim konsumnim zadrugam. Vse te predloge in resolucije je dal predsednik na glasovanje; občni zbor jih sprejme soglasno. Gospod Anton Rejec opozarja, da se na novi listi načelstva ne nahaja več g. Anton Vuk. Ker je skozi dve načelstvcni dobi kot predsednik načelstva neumorno deloval za procvit in razvoj zveze, pred« laga, naj mu občni zbor izreče zahvalo. — Soglasno sprejeto z glasnim odobravaš njem. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, za« hvali predsednik prisotne za udeležbo in zaključi zborovanje. Splošno gospodarstvo Dr. Stojan Braiša: Ali so zadruge dolžne dati pregledati mere in uteže? »Zadružna zveza« se je začela baviti s tem vprašanjem že začetkom leta 1925. Zgodilo se je namreč, da so bile -ozvane razne naše posojilnice, da nredložijo v pregled svoje mere in uteže. Posojilnice niso tega storile, ker niso imele in nimajo ne mer, ne utežev. Vsled tega je metrični urad v Gorici nekatere predsednike na« ših posojilnic ovadil sodniji radi pre« stopka čl. 31. št. 2. zakona o utežih in me« rah od 23. 8. 1890 št. 7088, češ da niso predložili svojega metričnega orodja v periodičen pregled. Zadeva je splošne važnosti za naše zadruge, zato moramo o njej nekaj več spregovoriti. Enotni zakon (testo unico) za uteže in rnere je zakon od 20. jul. 1890. št. 6991 in nravilnik za metrično službo, odobren s kr. dekretom od 31. 1. 1909 št. 242. Glasom teh zakonskih predpisov so dolžne vse zadruge, kakor vsak drugi tr« govec, dati pregledati uteže in mere, ki jih rabijo, ko prodajajo blago svojim od* jemalcem. Tem predpisom so podvržene tudi zadruge, ki prodajajo blago samo svojim članom. Pregled utežev in mer je dvojen: prvi in periodičen. Prvikrat se mere in uteži pregledajo predno pridejo v promet. Tisti ki izdelujejo mere in ute« že, jih morajo dati torej pregledati, pred* no jih spravijo v promet. Mere in uteži, ki so bili že pregledani, predno so prišli v promet, so pozneje podvrženi pregledu vsako drugo leto. Prc« gleduje jih kr. metrični pregledovalce, ki je odvisen od ministerstva za narodno gospodarstvo (Ministero deli’ Economia Nazionale, Ispettorato generale deli’ In« dustria, Divisione: Pesi e misure). V Go« rici obstoja metrični urad, ki se peča s takim pregledovanjem. Imenuje se: R. Ufficio Metrico e del Saggio e Marchio dei Metalli Preziosi. Pregledovalec obišče vsako drugo leto vse občine svojega delokroga in pregleda uteže in mere vseh fizičnih in iuridičnih oseb (zadruge so juridične osebe), ki f?o vpisane v seznamu tistih, ki rabijo mere in uteže. Ta seznam se imenuje »Stato degli utenti«. Važno je znati, kako se sestavlja ta seznam! Prvih 10 dni vsakega leta, ki sc ne da deliti z 2 (n. pr. 1925, 1927 itd.), občinski odbor (giunta comunalc) oziro« ma podeštat kjer je, objavi seznam ti« stih, ki rabijo mere in uteže. Pri vsakem ki je vpisan v seznamu, je napisan tudi razred (categoria), v katerega spada. Ta seznam mora viseti 8 dni na občinski deski. Tekom 30 dni se lahko vloži utok na občinski odbor, ali pa na podeštata, če ga ima občina. Tekom tega roka lahko rekurira tudi metrični pregledovalec. V tem slučaju bo utok naznanjem osebi proti kateri ga je pregledovalec vložil. Prizadeti, proti kateremu jc pre-gledova« lec vložil utok, lahko vloži protiutok, in sicer tekom 10 dni od dneva, ko mu je bil utok pregledovalca dostavljen. Proti odloku občinskega odbora ali podeštata je dovoljen tekom 15 dni utok na prefek« ta. Utoki nimajo suspenzivne (odložilne) moči), to se pravi, da moraš plačati pri« stojbmo vseeno, čeravno si vložil utok. Naše zadruge se niso držale teh pred« pisov glede utoka. Pustile so, da je rok za utok minul in so se zganile še*le, ko jih je občina pozvala, da predložijo pregle* dovalcu svoje uteže in mere. Metrični urad se pa ni mogel ozirati na njihove pritožbe, ker je samo izvršilni organ in je moral postopati na podlagi gori omes njenega seznama, ki je postal pravomo* čen. Ako torej kaka zadruga misli, da ni dolžna imeti utežev in mer ter plačati do* tično pristojbino, mora pravočasno vi. žiti utok proti vpisu v občinski seznam uporabljevaleev utežev in mer. »Zadruž* na zveza« se je obrnila na Ministrstvo .za narodno gospodarstvo z vprašanjem, ali so posojilnice podvržene pregledova* nju utežev in mer. Ministrstvo ie odgovo* rilo metričnemu uradu v Gorici, da so zadruge dolžne imeti mere in uteže, jih dati pregledati in plačati dotično pristoj* bino, samo ako te mere in uteže uporab* ljajo, tudi če le v poslovanju s člani, n. pr. ako jim prodajajo razne potrebšči* ne (umetna gnojila itd.) Glavno je, da si zapomnimo sledeče: Ako je zadruga ne* opravičeno vpisana v občinski seznam uporabljevaleev utežev in mer, mora pra* vočasno vložiti utok proti vpisu. Če je zamudila rok za utok, ni nobene pomoči več. Metrični urad ne more spremeniti seznama. Kako široke obroče morajo imeti kolesa pri vozovih? S 1. januarjem 1927 se bo začel izvajati kr. dekret št. 3043 od 31. decembra 1923, ki je bil objavljen v Uradnem listu od 26. januarja 1924. Omenjeni dekret urejuje promet po cestah, določa obliko in težo vozil, hitrost s katero smejo voziti, obsega določbe gle* de tablic, ki jih morajo imeti vozovi, gle* de razsvetljave po noči itd. Ministrstvo javnih del je poslalo vsem prefektom točna tozadevna navodila, ki so jih ti sporočili podrejenim občinskim uradom. Vlada namerava izvajati orne* njeni dekret v kolikor se tiče širine ob* ročev z vso strogostjo, zato opozarjamo nanj naše čitatelje. Čl. 17. Vsi vozovi, ki nimajo koles pre* vlečenih z gumo, ali kako drugo elastično snovjo, morajo imeti obroče primerne svoji kosmati teži (teži voza s tovorom), označeni na tablici, ki jo prepisuje čl. 20. in sicer« a) vozovi na dve kolesi: kosmata teža voza: širina obroča: 6 do 10 q 40 mm 10 do 15 q 50 mm 15 do 20 q 60 mm 20 do 30 q 80 mm 30 do 40 q 100 mm 40 do 50 q 120 mm b) vozila s 4 kolesi: kosrfiata teža voza: širina obroča: 10 do 15 q 40 mm 15 do 30 q 60 mm 30 do 50 q 80 mm 50 do 80 q 100 mm 2. Autovozila morajo imeti na vsakih 130 kg teže, ki jo nosi kolo, 1 cm obro* čevc širine. Najmaniša širina pa sme biti 10 cm. To se pravi: za autovozila, ki ima* jo do 60 q kosmate težine, znaša širina obroča (gumijevega) 10 cm, za vsakih nadaljnih 600 kg (to je 150 kg na 1 kolo), morajo biti gumijevi obroči 1 cm širši. Čl. 19. določa kazen za prestopke, ki znaša od 25 do 200, oziroma 300 lir. Do dneva, ko stopi v veljavo omenjeni kr. dekret je sicer še 5 mesecev, vfendar onozarjamo nanj že danes, da vsak lahko pravočasno spravi svoja vozila v soglasje z zahtevami dekreta. Opomba: V uradnem listu od 21. julija 1926. je bila objavljena sprememba kr. odloka od 4. avgusta 1924. št. 1438, v za* kon. Po tem zakonu določba člena 17. (kr. odlok z dne 31. dec. 1923. št. 3043), tikajoča se širine obročev, ne velja za poljedelske vozove (carri agricoli) z dve* mi kolesi, ki imajo dol 20 q kosmate teže in za poljedelske vozove s 4 kolesi, ki imajo do 30 q kosmate teže. Z drugimi besedami: ker navadni kmetski vozovi ne dosegajo navadno skupne težine 30 q ni* so podvrženi zakonu, ki določa širino obročev. Tržni pregled Žita: V splošnem je danes že ugotov* ljeno, kako je izpadla žitna letina na se* verni polovici zemlje (na južni so sedaj končali s setvijo). Pridelek je bil v celoti nekoliko višji nego lansko leto, v Italiji pa je bil precej nižji. Cene v zlati valuti se torej ne bodo spreminjale. Ker pa mi kupujemo s papirnatimi lirami, katerih vrednost nasproti zlatu lahko zraste ali pade, ni mogoče predvidevati kakšne ce* ne bomo mi plačevali. Cene žit so se v zadnjem mesecu na splošno dvignile in sicer za okoli .5 lir, cena beli moki je porastla za 5 do 10 L pri kvintalu. V naši deželi se občuti najznatnejša podražitev koruze, ki je zrastla za naj* manj 10 lir pri kvintalu. Jugoslovanske koruze sploh ni več na trgu, ker je danes v Banatu zelo draga in bi stala tu približ* no 140 L. Namesto jugoslovanske koruze sc prodaja sedaj rumunska koruza (Fo* xani) in pa argentinska. Cena tem dvcm koruzam je okoli 125 L franko Trst (pla* čana carina). Živina je zelo poceni in trg se noče iz* boljšati, četudi bi bilo pričakovati. Je pač mizerrja po mestih in raje uživajo ame* rikansko zmrznjeno meso, ki je bolj po ceni, kot sveže. Cena navadni goveji ži* vini se vrti od 3.25 L do 4 L za kg žive teže, višje cene je težko doseči. Tudi te* leta so po ceni. V Trst jih prihaja cele vagone iz inozemstva. Krma: Seno je drago in še dražje bo. Ni izključeno, da bomo tudi pri nas do* segli cene od 80 do 100 lir za q, seveda ne tako kmalu. Trenutno pa so nekateri kmetje vsled mizerije prisiljeni oddajati seno po vsaki ceni in tudi po 30 L, dru* god pa stane seno 50—60 L. Živinorejci naj štedijo s krmo in uporabljajo naj mnogo močnih krmil, predvsem oljnatih tropin, ki niso ravno zelo drage 120 do 135 lir za 100 kg). Srednja cena otrobov je 88 do 95 lir za q. Mlečni izdelki: V tekočem letu se je dosedaj sir zelo lahko prodal, maslo težje, sedaj pa izgleda, da se bo trg z maslom vendar enkrat zboljšal, kljub temu da notira maslo v zgornjeitalijanskih pro* vincah še vedno 12 do 14 lir za kg in je tudi uradna cena v Milanu padla od 17.50 na 17 lir. Nekoliko težavnejši postaja trg s sirom. Naš tolminski sir, ako je dober, se lahko proda in sicer po ceni okoli 19 lir za kg! Računa se da bo cena tudi pri nas padla, ko bo prišel na trg sir iz pla* nin. Vino: V zadnjem času prihajajo od vseh mogočih strani vesti o velikih ško* dah vsled toče, poplav, peronospore itd., vsled česar so cene vinu precej visoke. V naši deželi so zaloge domačega vina majhne. Gornjevipavska vina stanejo okoli 240, spodnjevipavska 280 L za hi, briških vin je malo, kraški teran stane okoli 5 lir za liter. Umetna gnojila: Trenotno je precej* šnje povpraševanje po tomaževi žlindri, ki bo stala okoli 50 L za q. Tvornice su* perfosfata so že tudi poslale pole za pred* naročbo in superfosfat bo za približno 1 liro dražji pri q kot lansko leto. Kalijeva sol (40%) stane okoli 80 lir za q. Po osta* lih umetnih gnojilih je malo povpraše* vanja. Modra galica stane danes v tvornici okoli 3.20 L, v podrobni trgovini se pa jo še vedno dobi po isti ceni (celo nižje), ker so to ostanki prejšnjih zalog. ZADRUGE! Pošljite čimprej Zadružni zvezi v Go* “ rici naročila za jesenska gnojila: Tomaževo žlindro superfosfat in kalijevo sol, da si zagotovite ugodne cene. |] ~[| Vprašanja in odgovori J Vprašanje št. 33: Imam majhen sodček, v katerem se mi je skisalo vino letos že drugič. Kako naj ga očistim? Odgovor: Sumimo, da ste iz Vašega sodka točil vino zelo počasi. Posodo, v kateri se nahaja dolgo časa majhna mno« žina vina in ki se večkrat odpira, moramo včasih zažveplati, da uničimo škodljive glivice, ki pridejo iz zunanjega zraka v prazen prostor nad vinom. Če tega ne storimo, se nam vino skisa. Pazite zato, da v prihodnje tako postopate s posodo, da se Vam vino ne bo skisalo. Ker se Vam je vino skisalo v sodčku že drugič, je njegov les že tako prepojen z-glivica* mi, ki povzročajo skisanje vina, da mu bo težko več pomagati. Poizkusite ga iz* prati večkrat z 2% raztopino sode v vreli vodi in nato še s čisto vrelo vodo. Ko se osuši, ga zažveplajte in zaprite. Vprašanje št. 34: Naš trgovec prodaja neko romunsko koruzo. Ali je ta koruza dobra za moko? Odgovor: V naših krajih pride na trg takozvana Foxani*koruza, ki ima dokaj manjša in polnejša zrna od jugosl. zoba. Foxani daje dobro sladko moko in manj otrobi kot konjski zob. Vprašanje št. 35: Imam junico, ki se je obrejala, iz neznanega razloga pa je zvrgla že v 6. tednu. Kaj je temu vzrok? Odgovor: Vzroki so lahko različni. Prečitajte tozadevni članek dr. Ravnika. Svetujemo Vam, da pokličite živino* zdravnika in se posvetujete ž njim. Vprašanje št. 36: Ali smem gnojiti ze* lje s čilskim solitrom? Odgovor: Seveda ga smete, še celo do* bro je, če ga pognojite, ker v vašem kraju sadite zelje šele po krompirju. S tem, da potrosite na 100 m2 1 kg solitra, mnogo pomagate zelju, da se hitreje razvije. So* liter potrosite, ko se je zelje že »prijelo« in začelo rasti. 1 Gospodarski koledar i= i Kmetovalec v avgustu. Na njivi kopljemo krompir. Pazimo, da bo zrel in da ga spravimo pod streho su* hega. Zato ga pustimo na njivi, da se osuši na solncu. Šele potem ga spravljaj* mo v vreče. Napačno ravnajo tisti, ki me* eejo izkopani krompir v koš in ga takoj stresajo v vreče. Krompir, ki je spravljen Pod streho vlažen, rad podleže gnilobi. Doma ga držimo na suhem prostoru in v prevelikih kupih. Tam, kjer sadijo po krompirju zelje, je že izkopan. Če njiva ni posebno dobra, jo pognojimo s čilskim solitrom, da se bo zelje hitrejše in lepše razvilo. Tudi repi lahko prignojimo s so* litrom, če nismo dali krompirju dovolj gnoja. Solitra rabimo 1 kg na 100 m'-. Činkvantin naj ima vedno zrahljano zemljo, da se bo hitrejše razvijal. Ker ima od setve do zorenja le kratko dobo, zahteva dobro gnojeno zemljo. Vsak ki* logram solitra nam obilo poplača. Na senožeti je seno povečini že po* košeno. Letošnje slabo vreme je delalo koscem mnogo neprilik. Kdor je imel srečo, ima pod streho dobro seno, toda vsakemu se ni posrečilo ujeti pravi čas. Ko spravljamo pod streho seno, ki je bilo večkrat premočeno od dežja, vrzimo po njem malo soli, da bo živina rajše jedla. Kjer smo kasno kosili, lahko po* spešimo raščo otave na ta način, da po travniku potrosimo čilski soliter na vsa* kih 100 m- do 1 kg. V vinogradu: Skrbimo posebno za one vinograde, ki ji je pobila toča, da dose* žemo dozoritev lesa in si zagotovimo pri; delek vsaj za drugo leto. V vinogradih, ki so bili zgodaj okopani, je že vse polno plevela. Če hočemo, da bo grozdje lepo zorilo, moramo plevel odstraniti. V sadovnjaku: obiramo zrelo sadje. Pa* zimo, da ne bomo poškodovali dreves in lomili vejic, ker s tem si zmanjšujemo prihodnjo letino. Pobirajmo pod drevesi piškavo sadje in dajmo ga prašičem. S tem uničimo mnogo raznih škodljivcev, ki se skrivajo v odpadlih plodovih. Na vrtu: zalivamo zelenjavo ob toplih dneh. V tem mesecu sejemo na prazne lehe redič, špinačo in endivijo. Čistimo paradižnike in škropimo jih s galico, če vidimo, da jih napada peronospora. U Gospodarski drobiž in razno 111111 Zakon o sindikatih in naše zadruge. Za zadruge se morajo po tem novem zakonu ustanoviti posebni sindikati (strokovne zveze). Naše zadruge bodo prejele tozadevna navodila od Zadružne zveze. Vabila za pristop k Federazione fa-scista degli industriali in Federazione fascista dei commercianti v Gorici so s tem vprašanjem v zvezi. Kongres Glavnega zadružnega saveza v Jugoslaviji. Na kongresu Glavnega zadružnega saveza v Beogradu se je razpravljalo o poljedelski krizi in o prevelikem obdav* čenju poljedelstva. Udeleženci so bili mnenja, da ie iskati vzrok poljedelske krize v padcu cene žita na svetovnih trgih. Izhod iz te krize vidijo v povzdigi živinoreje in s tem združeni potrebi iz* boljšanja travnikov. Sejanje žitnih vrst se mora zmanjšati v korist krmnih rastlin. Tudi glede preobloženja kmetij z dav* ki se obračajo na ministerstvo. Kakor vidimo, jih tiščijo isti žulji, kot nas. PROTI ČEBELNI USI. priporočajo, da denemo v panj korenine kolmeža (latinsko acorus calamus). Ko* mur se nudi prilika, naj poskuša in po* roča o uspehu. Kolmežev duh ie močan, a ni neprijeten, zato se ni bati, da bi če« belam škodoval. (Leinzč. Bztg.) Fordova bilanca. Dobiček Forda je znašal, kot čitamo v raznih listih, 1. 1925. 94.56 milijonov dolarjev. Njegove tovarne so izdelale lansko leto 2,103.000 vozil. dne 15. avgusta 1926 ob 37s popol. v uradnih prostorih. DNEVNI RED: Poročilo načelstva. Poročilo nadzorstva. Odobritev računov za leto 1926. Slučajnosti. ODBOR. Ohrajna posojilnica v Kanalu bo imela svoj redni občni zbor rn O c a -4-> C/) O C cu CD U 3 O a J "3 o o. c*> O bJO CA O C o a >u a> > ‘S5 Z c« C S o a> > CO +-» ><*> •vm C s: o J3 Cl O »s •^4 CA J* >c« O O C u u -+-< C/5 cd > S O -*-» 15 o £ c cd N > O a) X! 'O V- o c« O #c o ** o M/) JSČ a> »a >a u o > x: •wm /-s * £ « s* >u 'S »v • X5 3 o £ 03 *® itž £: rt >CJ C bJO 2 = — v« \ >Cfl O-i— 1 S O ctf a> JsC v-O N V- m — 73 — DQ cs rt •5oi o «s • rt •£ - N £ i >3 c 1 :s 1 — 73 < 1 >M O 1 ^ X> Th *o o u rt O rt > c« o *C O O ©©- © GLAVNO ZASTOPSTVO PISALNIH STUDIEV „HHEINMETALL“ (NEMŠKI IZDELEK) Vseh vrst PEČATI n F* BLAGAJNE IN RAZMNOŽEVALCI If ^ I IT| »1 11^ REGISTRATORJI POSAMEZNI DELI ^ ŠOLA za STROJEPISJE preračunjevalci GORICA - Dl A Ul A Zalili 5 POPRAVLJALNICA OSE TOPLO PHIPOROtA ZA POPRAVILA PISALNIH STR03EV, CIKLOSTILOV IN REGISTRNIH BLAGA3N VSEH ZNANIH. DELO ZAJAMČENO. v DOMAČA črna triletna detelja; lucerna, trave čiste in mešane z deteljo, hrmilna pesa nemšha ..Mamuth" in ..Echendorf", čebuljčeh in vsa vrtna semena dobite v trgovini JOSIPA MUNIHA ===== SV. LUCIJA_______ Gospodarske knjige: ® Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami Jj| Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami Domači živinozdravnik Domači zdravnik Nasveti za hišo in dom Naše gobe Reja domačih zajcev Umni čebelar Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri Katoliški knjigarni v Gorici Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica) zfiDRuznfl zoezfi d gorici upisana zadruga z omejenim jamstuom Urad v Gorici, Gorso Verdi 37 p"itni n/® = - Telefon interurban štev. Z83 Skladišče v Gorici, Via Morelli 36 Uradne ure za stranke ob delavnikih od 8 do 12 Podpira svoje članice v vsakem pogledu z nasvetom navodili in kreditom. - Posreduje zanje v vseh denarnih poslih. - Izvršuje nad njimi revizijsko oblast. | | | | | | | Sprejema hranilne vloge. | | [ | | I I Blagovni oddelek Zadružne zveze posreduje pri nabavi in oddaji vsakovrstnega blaga. - Nabavlja na debelo in. oddaja na debelo in drobno. - Sprejema Tomaževo žlindro, kalijevo naročila za jBSBIlSnfl pOjllfl. Soi. superf-sat itd. Ima na razpolago jugoslovansko in romunsko semensko koruzo po najnižjih cenah. V skladišču blagovnega oddelka dobite orehove tropine, najcenejše močno krmilo za živino in prašiče. Za mlekarne: ima zastopstvo svetovnoznane in neštetokrat odlikovane tvrdke: Alfa Laval-Nabavlja vse- potrebne stroje za mlekarne, maslarne in sirarne. Posreduje oddajo mlečnih izdelkov, predvsem masla. V zalogi ima razne potrebščine za mlekarne, kot Schvvartzove vrče, vrče za prevoz mleka, kre-inometre, toplomere, gostomere, obode za sir, cedila in mreže, različne mere, krtače in krtačice, sirne prte, sirišče v prahu in tekoče, olje za posnemalnike, golide, napajalnike za teleta itd. Mlekarne dobijo vsa potrebna navodila glede oblasti. Širite in čitajte »Gospodarski iist“, glasilo Zadružne zveze v Gorici. Antocar mm Impresa trasporti s. a g. 1. GORICA, Via Rismondo štev. 8 Telefon inter. 303 Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda. Zaloga bencina in petoleja ncina ■ ■ m- JLP« Mr m Nadomestni deli MSAURERM Pneumatike „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev. Prvapr^k^ovania za umeten marmor - kamnoseška in cementna dela Giou. nflaroni & F igli Dia flriosto 7 telef. inter. 294 Izdeluje plošče enobarvne, izklesane, marmorirane in beneški mozaik za tlak Stavbne in druge dekoracijske predmete-Kopalne banje. Cevi raznih premerov Stara, dobroznana tvrdka, specializirana za izdelovanje umetnega kamna, marmoriranih ploščic in beneš. mozaika - Prodaja cementa in mavca □ □ na plin [6M6t)lflUEKGfl5-ŠfM KoCHER1 Daje na zahtevo brezpfačno proračune Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici. Prodajne cene: na dva ognja L 190, na tri ognje L k70, na štiri ognje L 320; štedilniki imajo uglajeno ali crnalizirano ploščo. Izdeluje in napeljuje centralno kurjavo, vodo, plin, kopalnice, električne luči itd. — Velika zaloga žarnic za avto- — mobile, lestencev, kopalnic, Water itd. '\P CjtOlTMC^M Carlo Cumar Via Garibaldi 11 \!ia MarsHi Z1 Edina zaloga In prodaja GAGGENAUER so najboljši na svetu 30% prihranek.-p« Ne zamenjati s ponaredbami