STU IJSKA KNJ if-J-CA V CfcUU g vei je - aiuduiauB D-Per 249/1960 Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje Vsebina. 1. Dober začetek - F. Tilinger 2. Izvršenje plana proizvodnje za lr1959 po skupinah - V.Germadnik 3. Pregled planiranih in dejansko porabljenih sredstev po stroškovnih mestih za 1.1959. ~ J« Lednik 4. Obračun, v-■nje proizvodnje po ekonomskih enotah - J,Lednik . 5. Preseganje norm v 1„ 1958 in 1959 - J»Rancinger 6. Občni zbor sindikata je za nami - D.Suler 7. Tehnika in ljudje - S godič 8. Delo naših strelcev - F,Oblak 9. Vprašujte - odgovarjamo - F.T. - M,K, 10. Propaganda? razstava na Bledu 1959 v številkah - E, Sloser 11, Keramika in moderni umetniki - R,Sloser 12, Ali že veste..... ? - R»Sloser 13. Humor v delovni obleki - Ed Polanc F 5Tu 'S'.ca I I KHJuN CA I 1 ^ DOBER ZAČETEK. » / V z.dnjih dnevih zasledimo številne razprave o ravni proizvodnje v januarju in februarju in o vzrokih vsakoletnega nihanja proizvodnje v teh mesecih. Čeprav ima pretežni del industrijskih podjetij v tem času zn-tno nižjo proizvodnjo od lanskoletnega povprečja in le za nekaj odstotkov višajo od lanskoletne v teh dveh mesecih, smo mi z nivojem doseženo proizvodnja lahko več kot zadovoljni, To t .mbolj, saj nos je v teh dveh mesecih spremljala vrsta nevšečnosti, ki je negativno vpliv • la na potek proizvodnja, To so bile v prvi vrsti okvare bobnov, slabo sušenje v strugami, slaba kvaliteta Samotnih kapic itd, , itd. Utemeljimo najprej našo trditev, da smo lahko z doseženim nivojem proizvodnje zadovoljni. Plan Realizacija Realizacijo Indeks I. - II. I. - 11-1959, I,-H, 196o plana 196o_______________________________________________rcaliz,196o kol,___ vred.._ _ __kol. vred, _ kol, vred, kol, vred, 275,290 74,15o 255,ol9 55»070 294.297 77,o47 I06.90 lo3,9o Pri primerjavi lanskoletne in letošnje realizacije je seveda treba upoštevati, da smo imeli v lanskem januarju 7 dni rednega remonta in da je imal letošnji februar 1 dan več kot v lanskem ks tu. Doseženi razultati pa nas ne smejo zavajati. Loto jo še dolgo in račun-ti moramo z možnostjo še večjih o leva r, kot smo jih imeli v mesecu januarju in februarju. Prav tako nas k.hko močno zadene pomanjkanje električne energijo v jesenskih mesecih. Franjo Tilinger 52 IZVRŠEN JE PLANA PROIZVODNJE ZA L.' 1959 PO SKUPINAH. O izvršcnju celotnega plana proizvodnjo je bilo v našem "Keramiku” že mnogo govora, vendar je zanimivo pogledati, kako so je ta plan izvrševal po skupinah, k-r nam bo najnazorneje prikazano v naslednji tabeli: Skupina Plan Izvršeno % izvršenja Krožniki 1,076,1 t 173 ,313,586 l,oo6,2 t 166,561,668 93.51 96.11 Skledo 257,3 t 68,lo9,52o 4o2«l t 114,483.568 156,29 168.33 Vrči za vodo 21,6 t 4,539.6oo 31,8 t 7,455,929 147,17 164,24 Ost. gosp,iz.237,1 t 96,8o2.414 229,1 t 114,031,462 96,61 117.80 Sanitarna, tehn. in graf,lonci 7,9 t 2,234,88o 22,o t 7,264,ool 278,48 325,o3 Skup- j 1,600,0 t 34-5,ooo, 000 1,691,2 t 409,796.628 lo5,7o 118,78 Vidi so torej, da sc nismo strogo držali plana proizvodnjo podskupinah, pač pr sc je morala proizvodnja prilagoditi potrebam tržišča, katere pa se v zadnjih letih stalno spreminjajo, Vidi s<' tudi, da je % doseganja po vrednosti vodno večji kot pa po količini, n kar je vplivala sprememba v dekoracijah in znižanje blaga slabše leva lit o te. V letnem planu proizvodnjo jo bilo planirano 75% blaga I, vrste (a) in 25% blaga II, vrsto (B), modtem ko je bilo doseganje povsem drugačno, in sicer: Krožniki 92,43% I vrsto (A) in 7,57 % II vrste (B) Skledo 92,27% ,1 tt " 7,73% tt tt Vrči za vodo 91,69% i, tt ” 8,31% tt 1, Ostali gosp.predmeti 89,51% ti M M lo$49% tt M Sanit. ,tchn, in grafitni lonci 98:72% tt It ” 1,28% tt t, Če to preračunamo v vrednost, l"hko vidimo , da smo z zboljšanjem kvalitete, t,j. z zmanjšanjem blaga II.vrsta (B), prihranili 6,878.000,- din, kar je nedvomno lep uspeh. Vili Germadnik .V' ■ 53 PREGLED ELAN IRAN IH IN DEJANSKO PORABLJENIH SREDSTEV PO STROŠKOVNIH MESTIK. ZA 1. 1959. v ooo din Stroškovno mesto Pia nirano Porabljeno JL 1 Zunanja skupino 3-840 3.798 98 2 Strojna delavnica lo, 874 12,182 112 3 Mizarska delavnica 2.438 3.41o 139 4 Zidarska skupina 2.921 6.274 214 5 Tehnični oddelek 7.994 8,676 I08 6 Laboratorij 3» 066 3.456 112 7 Stroški garaž 373 519 139 8 S.:’ur er s prikolico 1,744 1.946 111 9 Tovorni avto TAM 4927 1.556 1,857 119 lo " " GMC 1.426 1,239 86 11 M " TAM 11991 1.699 2» o24 119 12 Avtobus TAM 2,o88 2.250 I07 13 Osebni avto T1AT 145o7 1, lo8 1.685 152 14 Generator 24,677 26,427 I08 15 Kotlarna 1.792 1,986 llo 16 Vajenski oddelek 4.437 5,215 117 27 Samotni oddelek 11.57o 9.9o3 86 2JB Modelarna 4.621 5.55o 12 0 31 Plavljenje glino 3.28? 2.691 72 32 Glinokop Govco 3.432 4.576 133 33 " Liboje — 6 — 34 Predelava gmote Proizvodnja loščila 51.971 6o521 116 35 36,369 lo,366 29 Živec Pohorje — 3 — 4o Strugerna 36.087 38,117 I05 41 Livarna 26.522 29.857 112 42 Starc prod, peči I.žganje 38.183 36.569 96 43 Po d lo š č i In - s 1 ika r na 6.128 5.816 95 44 Okrogle peči 21.005 26.841 127 45 Nova prod, peč II,žganje 28,356 56,326 198 46 Nadlosčilna slikama 16.635 18,673 112 47 Ncodloščilna peč 5.48o 5,794 I05 48 RazvrščavaInica 3.947 3,759 95 49 Pakirnica 4,2o7 4.874 115 5o Izdelava grafitnih loncev — 2,731 — 51 Izdelava samot, oblikovancev — 1 — 6o Komerciala 21,593 24,93o 115 61 Skladišče got. izd, in loma 7,952 9.396 116 62 Skladišče tchnič, materiala 2,321 . 2.245 97 63 Splošni se let or 8,48o 9.888 116 64 Računovodstvo 11.064 11.746 I06 65 Direktor in tajništvo 1.758 2„c6o 117 66 Gosilska četa Neindustrijska dejavnost: 214 454 2o9 Doma izdelan inventar — 794 - Terjatve — 2,o51 — Ostala ncind. dejavnost — 9,265 — ____4£^2I5------m&JHU),.----ua----- Erckoračenjc plana pri stroškovnem mostu 3 in 4 jo nastalo zaradi gradnjo novo prodorne poči, za ka-tero ni bil planiran gradboni material. Na stroškovnem mostu 35 je plan dosežon samo 29%, temu jo vzrok uvoženo gl zura» Ervotno smo mislili in tudi planirali, da bomo lošč proizvajali doma. Ja,-razlika 26 milijonov so pojavi na stroškovnih mestih 44 in 45, kateri sta uporabljali uvoženi lošč„ . . Kot jo razvidno iz gornjih podatkov, jo plan vočina pri vsoh stroškovnih mestih prekoračeno Eci nekaterih stroškovnih mestih je bil plan prekoračen zaradi prekoračenja letnega plana po količini in to za 5.7%. Jože Lednik. OBRAČUNAVANJE PROIZVODNJE PO EKONOMSKIH ENOTAH, Sedanji način obračunavanja stroškov proizvodnje v našem podjetju sloni na obračunu po stroškovnih mestih, katerih imamo momentalno 4o. Vsako stroškovno mesto ima svojega vodjo, kateri je prvi delavec, oddelkovodja ali šef oddolkcr(slednji jo pri upravno - prodajnih stroškovnih mestih). Večina podjetij pri nas zajema in obračunava stroške še po stroškovnih mestih, ta način obračunavanja je bil do ned-vnega in je še sedaj precej aktualen. V zadnjem času pa podjetja prehajajo na obračun po ekonomskih enotah (EE). Ta način obračunavanja po EE ima pri nas že precej podjetij. V prvi vrsti go im-jo tista podjetja, katera so predhodno obračunavala proizvodnjo po stroškovnih mestih, kar je bila osnova in s tem že dani pogoji za prehod na obračun po EE, Tudi v našem podjetju so se že pričelo priprave za prehod obračunavanja iz stroškovnih mest na EE. K obračunavanju po EE v našem podjetju bomo verjetno pristopili v drugi polovici letošnjega leto. Da se uspešno in točno zajemajo in obračunavajo stroški s primerjavo dejanskih in planskih stroškov v okviru eno enoto oz, EE, je potrebno, da se podjetje v ta namen razdeli na ustrezajoče število ekonomskih enot. Ko določamo EE v podjetju, moramo paziti, da podjetja preveč no razdrobimo, ker bi s tem nastalo mnogo dela in to predvsem v administraciji, katera bi sc v tem primeru morala pojočiti. Eri določanju EE moramo predvsem paziti na to,da ima ekonomska enota, katero hočemo postaviti za samostojno, naslednje pogoje: 1, Oddelek mora biti prostorninsko lopen od ostalih 2, Storitve odda lic sc morajo v celoti dati evidentirati 3, Oddelku se da določiti lastni plan 4, EE mora imeti odgovorno osebo 5, Da se EE z odločbo DS proglasi za samostojno S tem, ko proglasi DS z odločbo EE za s-nostojno, so prenesejo pravica in odgovornosti na vodjo EE, ki bo odgovoren z- gospodarjenje v svoji enoti. V ekonomskih enotah, v katerih bodo dobro gospodarili, bodo njihovi člani oz» delavci na to EE premirani v okviru doseženih rezultatov v svoji enoti. 55 Vsako EE kupuje polproizvode od svojo pr odhodno enoto po st lni obračunski coni, Rr-.vtnko nora EE plačevati usluga režijskih obratov oz. delavnic. Ko akononska enota prejeto oz, kupljeno polproizvoda dodela ali dokonča (predz-dnj- faza) , jih odda oz. proda naslednji ekononski enoti in jih pri oddaji zaračuna po drugi obračunski ceni, katera sc zviša za delo v njeni enoti. Če neka EE no izdela izdelke kakovostno, ni dolžnost naslednji ekononski enoti, da prevzame izdelke, ki niso kakovostno izdelani. Ako pa predhodna ekonomske enota nekakovostno izdelke popravi oz. kv-ro odpravi, jih nato n-slednja ekonomska enot'' lahko prevzame oz. kupi. Na primer, da predhodna EE ne odpravi na izdelkih okvar, jih naslednja ekonomska enota prevzame s panelom, t. j. z določenim odstotkom popusta. Tista EE, ki bodo morale prodajati svoje izdelke oz. polizdelka s ponalom, bodo utrpele n? nedoseganju finančnega plana svojo enote. Posledico nedoseganja plana v takšni ekonomski enoti bo ta, da bodo člani te ekonomske enote prikrajšani pri prejemanju osebnih dohodkov - premij. Ekonomska enota, k-'ter' odda naslednji EE proizvode za točno isto višino stroškov, kolikor je imela planiranih, ni s tem dosegi- zadovoljivega rezultata. Tista ekonomsk enota, katera bo proizvedla proizvode po nižji ceni, kot so planirani, bo dosegla finančni uspeh. Da bi ekonomske enoto lahko doseglo finančni uspeh, mora vsak posameznik kakor tudi celoten kolektiv enote paziti na naslednjo: d' zboljša izkoriščanje materiala; da zmanjša režijsko stroške; do zmanjša zastoje strojev; do poveča izkoriščanje kapacitet; da zniža odpadke itd. Rezultat pa jo lahko popolnoma obr-ton ako posamezni Člani enote, kakor tudi celoten kolektiv enoto no upošteva gornjih momentov, kateri pozitivno vplivajo n. končni rezultat enote in končno "budi podjetja. Obračunavanje po EE ima prednost od sedanjega centralne g- obr"čunav^nja po stroškovnih mestih v tem, da se obračunavanje in gospodarjenje prenese na tista mosta, kjer nastajajo stroški, S stroski ekonomsko enote morajo biti vsi člani enota seznanjeni tako, da vedo v kakšnem stenju je njihova enota in vidijo v primeru slaboga gospodarjenja, kje jo vzrok, da njihov- enota ne dosega zadovoljivih uspehov. Jože Lednik PRESEGANJE NORL v LETU 1958 IN 1959, 1958 1959 Te. d v- diagrena rr.n prikazujeta preseganje nora v podjetju od jp.nuerjo 1958 do decoubra 1959-* Krivulja ne n lepo kože vzpenjanje in padanje , ki lahko nastane iz več vzrokov; različne nornc, stalno sproni-njnnjc pogojev dela, nenehna nenjava vzorcev in stalno nonja-venjo delavcev od izdelka do izdelka« Če so ustavino seno pri st^lnon uonjavanju delavcev od onega do drugega dela, lahko ugotovino naslednjo; delavec, ki dalj časa opravlja isto .klelo, bo opravljal delo brez večjega fizičnega in unakuga napora. To so pr"vi, da bo opravil delo kvalitetno in kvantitotno, čeprav mehansko, V drugem prinoru pa bo delavec, ki smo ga prestavljali z dola na dalo komaj dosegel normo. V primeru, da je delal delavec v strugami samo krožnike, je presegal povprečno 151%; nasprotno pa je drugi delal sklede, krožnike in skodelico, pa je presegal lo7%, To nam jasno dokazuje, zakaj taki skoki krivulje na diagramu. V bodoče po, ko bomo delali na tekočem traku, bomo morali takšno preseljevanje delavcev popolnoma opustiti. Razlika mod diagramom iz loto 1958 - 1959 pa nam lopo pokaže vpliv akordne premijo na storilnost, saj se jo zanimanje za boljši zaslužek povečalo, vzporedno s tem pa tudi preseganje. Jože Rane inger. . OBČNI ZBOR SINDIKATA JE ZA Ml i „ Ecov js, da na kratko preglodamo, kako smo izvedli naš občni zbor sindikalno podružnico, o čem so razpravljali in kakšni so sklepi, ki smo jih dolžni izpolniti kot člani kolektiva in sindikalno podružnico v bodočem razdobju mandatno dobe novoizvoljenega odbora. Menimo, da nam je samo sindikalno poročilo dalo dovolj gradiva, da razmislimo, pri čem se moramo kot člani sindikata najbolj .ngažirati. Prvenstveno moramo omeniti, dr. je naloga nas vseh, da se trudimo, da so plan proizvodnje no samo doseže ampak preseže, 0 vprašanju popr vkov tarifnega pravilnika, kakor tudi premijskega pravilnika sc naj razpravlja na široki bazi. Zelo nujno p- jo, do so mi vsi rozgov-rjomo o novem načinu nagrajevanja, t.j. po enotah dela, kajti pr'Vilna morila za ta sistem nagrajevanja bodo dala to, kar ni ho&ci%>: večjo proizvodnost, z drugo strani pa bo ta uspeh garancij^'*pri dviganju življcnsko-ga standarda nc samo članov našega kolektiva, ampak celotno skupnosti. Nadalje smo razpravij li o našem prispevku za godbo na pihala, t.j. 3o.~ din na mesec, To ni nc veno kakšna vsota, vendar je peč t našo zavesti do kulturnega življenja v ton kraju. Koliko uslug jo že godba napravila članom našega kolektiva in zato menimo, d : bomo ta sklop pr.^v gotovo sprejeli m našem n n s ovne m s o s t a nku. Polog tega bi še omenili sklep, da naj bi so pravila posnrtinsko samopomoči spremenila v toliko, da bi se prispevek plačal v onkr-tnon znesku 12o.~ din a no 6o,- din kot do sedaj, in to spričo tega, ker so kaj lahko zgodi, d bi v večjih smrtnih slučajih ostala blagajna prazna. Menimo, da boste ta spremenjeni sklep razumeli, saj gre tu zgolj za dobro nas vseh. Smrt, ki so je najmanj želimo, nas k? j lahko zadene. Osnovne važnosti je tudi skrb za našega človeka: družbena prehrana (ureditev restavracijo), oddih naših članov kolektiva in - v kolikor bodo finančne možnosti - reševanje težkih stanovanjskih problemov, ki se jih pri nas ne manjka. Izredno moramo v tam letu poudariti tudi našo izobraževanje, saj vemo, da v tem hitrem razvoju zaostaja tisti, ki nc sledi novim metodam dola, Prad nami stojijo težke in odgovorne naloge v zvezi z razvojem našega podjetja in splošnega' družbenega napredka, ki jih bomo morali rešiti z novimi močmi, z dobrim znanjem. Občnegr zbor- sto sc udeležili zares polnoštevilno kljub sl be.au vremenu in izvršili ste svojo dolžnost. Novi odbor sindik lne podružnice jo bil izvoljen. Novoizvoljeni odbor je že imel svojo sejo in iz svoje sredo izbr'1 najboljše , ki bodo sposobni org niz ir ti svoje delo take, d bodo naši sklepi izvršeni. Za predsednike podružnico je bil soglasno izvoljen v . R do Pntclič , z- tajnika tov, Rudi Grum za blago jnikn tov. Jože Dvojmoč za blagajnika posmrtinsko samopomoči pa tov.Anton Rolak. Mislimo, da smo si vsi edini v tca; da sklepov, ki smo jih prejeli, no moro izvršiti samo izvršni odbor podružnici, temveč do mora pri delu odbora pomagati vso članstvo podružnico. Če bomo delali v smeri naše skupnosti napredka podjetja» bomo ob naslednjem občnon zboru slavili še vačjo delovno zmago, kakor smo jo lotos. Darko Šuler, TEHNIKA IN LJUDJE, N gel tehnični r-zvoj £>o vsem svotu kakor tudi v n-ši državi nam daje ne sluteno možnosti za dvig naša industrijske proizvodnosti, k-kor tudi mnogo olajšavo pri dolu v naših gospodinjstvih in gospod-rstvih. Da pa bi pridobitve n-gle^a tehničnega razvoja lahko pravilno, odnosno sto odstotno izlcorišč li, je nujno, da so z imenovanimi pridobitvami podrobneje seznanimo, to so pravi z drugo besedo, da korakoma z-sdedujemo r.zvoj ter vse pozitivno stvari osvojimo. Raz n neštetih, po vojni novo zgr-jenih šol, prirojenih toč:-jev, centrov z izobr-zev-njc itd. , je bil- za tehnično vzgojo naših ljudi ust'novi j e na tudi "Ljudska tehnikaM. V povojnih letih je imela Ljudsk- tehnika nokoliko drugačno vlogo, kakor jo ima danes, kajti takrat so je predvsem pečala samo s svojim članstvom, modtea, ko so jo področje Ljudsko tehniko v zadnjih lotih razširilo daleč preko mej' svojih društev tor s svojim delom že danes pomaga pri vzgoji našega podmladka, to je pri predšolski in šolski mladini, V naši tov-mi je bil- ust-nevoljem "Ljudska tehnika" 2o,3»1959 let-s Zajel- je strejno-oleIcbri-čarsko sekcijo, mizarsko sekcijo, slikarsko in modelarsko sekcijo. V imenov-ne sekcije so je t koj v pričetku včlanilo približno loo členov. Od svoje ge prve ge ust.-n ovne ge občnega zbora pa do danes je "Ljudske tehnllca" v naš ca podjetju delala zelo plodno, saj si jo v e no n letu pridobila še nekaj članov, nabavila nagne tof on s trakovi, povečev-lnik slik ter ostali naterial za foto tennico t - ko, de vrednost celokupnega inventarja znaša preko 2oo,000.- din. Razen tega jo "Ljudske tehnika" pomagala tudi "Društvu prijateljev mladine" ter osnovni šoli v Libojah. Novi upr-vni odbor "Ljudske tehnike" jo prišel tudi do sklopa, d,e sc cl.-nou, kakor tudi ne čim on nudi teoretična ponoč, to je predavanje o uporabi tehničnega nateriala in orodja« Eri foto sekciji se bodo začeli tečaji "splošno o fotografiranju, r-zvijanju filnov, izdelovanju in povečevanju slik", To tene so bodo predavalo na osnovii soli Liboje, Pred novin odboron in članstvom "Ljudsko tehniko" v naši tovarni jo šo obširen program delovanja po raznih sekcijah, predvsem v likovni sekciji, ki bi naj usmerjala dolo v prid tovarniške osnovne dejavnosti in tako množila tor strokovno izobraževala naš novi kader. Upamo pa in golimo, da so bo članstvo v tekočem letu šo pomnožilo in tako doprine.šalo svoj delež k večjemu uspehu društva in blaginjo* tovarno, Slavico Godič, DELO NAŠIH-STRELCEV. , \v."‘ ' Veliko strelsko tekmovanje Jugoslavije, ki se jo pričelo 12«februarja in traja do L,maja t„1., je zajelo na tisoče ljudi naše države. Interes so vzbudile tudi lepo nagrado, ki jih bodo dobile najboljše strelsko družine. Razpisane so naslednje nagrauo; 1. nagrada 2oo,000.- din 2. n 15o,000.- 11 3» n loo, 000. - n 4. ir 80. 000,- n 5. 11 60,000.- M . Kot vidimo , de za tako lepe n-grade izplača napeti vse sile, da dobimo vsaj zadnjo n-gr-do, kajti v naši blagajni imamo še samo nekaj sto dinarjev. Tudi v lanskem lotu smo bili precej siromašni in bi bili že čisto odmrli, če nam naš- tov-arna in njen sindikat nc bi priskočila na pomoč. Propozicijc tekmovanja so naslednje; 1« da je članarina, pobr mia od vseh članov družine; 2, da se družina številčno pomnoži najmanj za lo%; 3, da bo imel upravni odbor r-zdeljono delo po sektorjih (organizacija, propaganda, materialna, finančna. strokovna vprašanja itd.); 4, da bo družina razdeljena no grupe, oddeljenja, vodo ali slično: 5« da bodo vsi čl-ni streljali z zračno puško; 50.000, - din 45«ooo,- " 35» ooo,- " 25.000, - " > >x (100 ottopc0t)ej^9eoo\RAVKN|if 1959 Tov. M.S, vprašuje: Znano mi je, da so vsi člani kolektiva, znpo sleni v tovarni, bili v lanskem letu zajeti v sistem premij, le rudarji v glino-kopu no. Zakaj niso bili zajeti in cli se jim bo to na kakšen drug način nadoknadilo? Odgovor: Proizvodnja v glinokopu je nizka, saj potrebujemo letno le nekaj loo ton gline. Zaradi tega se ne izplača organizirati neko naprednejšo in mehanizirano proizvodnjo, saj bi takšna organizacija in uvedba mehanizacije zahtevala precejšnja investicijska vlaganja. Zaradi tega uporabljano v glinokopu klasično odkop-no metodo z lesenimi uporniki in podporniki. Sloj glina je le nekaj metrov pod površinskim slojem, Zaradi tega prihaja predvsem v času deževja do močnih pritiskov lomljenja lesu, vdorov vode itd., kar bistveno vpliva na stroške in elementa, ki bi jih lahko upoštevali pri določanju mm kov to: da bi ruaarjj. prxziauuujL u« pu avuji isrivaij^pp „ * šli do visokih prejemkov brez svojo zaslugo, " 1-1 p Poleg navedenih elementov je pri obravnavanju tega vprašanja potrebno imeti v vidu kvaliteto izkopano gline. Nagrajevanje rudarjev n,pr. od tone izkopano gline bi dostikrat povzročilo, da glina no bi bila dobro odbrana in da bi vozili v tovarno jalovino. ■ bX X'-,6; -A .• X-;'Iz navedenih razlogov ni bilo mogoče v lanskem tu na jti.prSiernc osnove, na katero naj bi bili rudarji pronirani, Ker pr ja velik poslovni uspeh tovarne dosožen v lanske n lotu tudi1 njihov uspeh in bi bilo nepravilno, da ne bi bili soudeleženi pri višku dohodka, bo po pregledu zaključnega računa predložen delavskem svetu predlog, da se odobri rudar jen posebna. pavšalna prcnija, verjetno v višini enomesečnih prejen-kov, Franjo Tilinger- M.M. postavlja tole vprašanje: Svojcč-sno je bil izdan predpis, da noraj.o podjetja do določenih rokov urediti čistilne naprave za odpadne vode. Znano nam je, da ina tudi naše podjetje precej odpadnih vod, Zato me zaniun, kako bo ta problcn rešen v nasen podjetju, Odgovor; S problcnon čiščenja odpadnih vod, prodvson fenolnih, se bavi več podjetij v Sloveniji, vendar do danes še ni za ta problen najdena idealna rešitev. V podjetju Cinkarna Celje poizkušajo fenolno vode izparevati v generatorju kot nadomestek pare. Možnost čiščenja fenolnih vod ju tudi s filtron, v katerem jo premog. V našem podjetju bomo poizkusili del fenolnih vod izparevati v generatorju kot nadomestilo za p- ro, drugi del pa čistiti s pomočjo filtra. Ostale odpadne vode se bodo čistilo s pretakanjem v več bazenih, Milan Kralj. Vprašanje; V.Š, Svoječasno je bilo ozvočenje tov - me precej urejeno in se je po nekaj ur dnevno predv j-la, r-dijska in gramofonska gl-sba. Zakaj jo to skor j popolnoma ukinjeno Odgovor; Ozvočenje tov-rnc so prod kratkim popravljali, vendar jc še nekaj pomanjkljivosti, zaradi katerih ozvočenje ne deluje. Zato je podjetje naročilo strokovnjaka od podjetja RADIOVAL, Celje, da popravi ozirom-' osposobi o-zvočenje v tovarni. Kakor hitro bo ozvočenje brezhibno delovalo, sc bo v podjetju več ur na dan predvajala razna glasba. Društvo ljudsko tehnike ima tudi v programu oddajanje glasbe po željah v tovarni. Milan Kralj "Radovedna" vprašuje? Zenitu no, ali so lahko določi predsednik ali taj nik kakšno organizacijo prod volitvaui? Odgovor s No! in tudi dvonino, da so to pri današnjon demokratičnem sistemu, ki je osvojen v vseh družbenih organizacijah, lahko še kje zgodi. Razlikovati pa mor'mo pri tem določanje in predvidevanj e. Eredvide vanje je namreč povsem nekaj drugega, kot določanje. Normalno ter povsem v skladu z demokratičnimi principi je, da se že pri sestavljanju kandidatne listo računa, kateri člani bodo sposobni voditi organizacijo do naslednjih volitev, V pr-ksi se pogosto zgodi, da neka organizacija, čeprav ima za svojo delovanje solidno osnovo, no razvija svojega dela rano zaradi teg -, ker nima dobrega, vodstva, to jo predsednika in tajnika, S predvidevanjem se je vsaj deloma mogočo izogniti tudi temuj da bi nekdo bil v vodstvu skoraj v vseh obstoječih organizacijah, kar sc pogosto dogaja. Povsem razumljivo jo, da. ni mogoče uspešno delati, če ima nekdo preveč dolžnosti po raznih organizacijah. R.G, vprašuje: Ali so' vrtovi okoli provizorija. tovarniški in ali lahko zahteva obdelovalec to zemlje ob odselitvi odkupnino? Odgovor Vrtovi okoli provi-j zorijev so last splošnega ljudskega premoženja. Eri odselitvi iz stanovanja ni mogočo zahtevati odkupnine za vrtova, kajti odkupov-ti pome ni obenem prodajati. Odkupovati pa jo mogoče samo nekaj, kar je tvoje. Glede na to, da si je večin' st novčičev provizo-rija vrtove sama uredila (dovoz zemljo, ureditev o^raj)in slično), bi se dalo govoriti o upravičenosti manjše odškodnino in to mod starim in novim stanovalcem. Člani kole lotiva vprašujejo. Ffnnjo Tilingcr, Če smo pravilno obveščeni, jo bil v podjetju sprejet sklop, da prejme po zaključnem računu podjetja vsak član kolektiva brezplačno 5 kg izdelkov I, vrste po izbiri. Zvedeli smo, da so nekateri člani to blago že prejeli, Želimo,da obvestite tudi nas, ki tega še nismo prejeli, kje in kdaj lahko navedeno blago dvignemo! PROPAGANDNA RAZSTAVA NA BLEDU 1959 V ŠTEVILKAH. i V^V-' Ji ,"N —v-^ - Ze v eni od prejšnjih, številk libojskega Keramika smo poročali, da smo se v letu 1959 udeležili komercialne razstave na Bledu, ki ni imela komercialnega temveč propagandni značaj. Bled kot močna turistična točka privabi letno ogromno število tujcev, da si Bled ogledajo samo za en dan, mnogo pa je takih, ki na Bledu iščejo oddih in svoj mir. Turistično društvo Bled, ki je tudi organizator propagandne razstave nam je poslalo prikaz obiskov in pa informacij, ki jih je izdala informativna služba. Organizator ugotavlja , da je izložbeno prostore obiskalo ><-ca. 14o,ooo oseb in da je blejska kazina eden najbolj obiskanih prostorov na Bledu in obe ne er-objekt številnih gledalcev in direktnih interesentov. V času razstave je informativna služba izdala 2817 informacij in sicer po mesecih: v maju 267, juniju 386, juliju 7?-1» avgustu 815, septembru 435 in oktobru 193. Obiskovalci razstave so se n splošno pohvalno izrazili o izložbenih predmetih ter pokazali poseben interes za servise, čutarice ter okrasne krožnike. Organizator je izr-zil tudi mnenje, da je razstavljenega blaga premalo -----------— -----------—— --- na razpolago v trgovski mreži, čeprav smo jo direktno zalagali. Videti je, da grosistična mreža polaga premalo- pažnje na turistični Bled, Za sezono v letu 196o nas organizator ponovno vabi. da sodelujemo na tej propagandni manifestaciji ter da nas šteje v reprezentativno podjetja in da je prepričan, da bomo zopet razstavili efektne izdelke dekorativne ker mike. Rudi Šloser. _ KERAMIK A IN MODERNI UMETNIKI.. Zanimivo je, da se mnogi moderni slikarji ukvarjajo z dekoracijo keramiko, kakor da v njih vzbuja gladka površina porcelana li groba struktura glinastih posod neko skrivnostno privlačnost, ali pa pospešuje keramični material domiselnost, ustvariti nek-j posebnega. Stari mojster Picasso - po rodu Španec - je vsekakor najbolj poznana osebnost v umetniških krogih. Keramika ga jo z-poljala, d bi jo poslikal in ustvaril za njo umetniške dekorje, Pomislimo na njegove vaze v obliki žene: slučajne nesimetrične obliko jo umetnik z nekaj potezami in njemu značilno domiselnostjo spremenil v ženski torzo (okrnjen kip), Dekor jo tu postal elemont, ki jo ker-miko povzdignil v skulpturo, kiparsko umetnost. Pozivno Picassovo keramično skodelico, poslikane z antičnimi bojnimi prizori, imajo bolj pripoveden karakter« Tudi tu ne moremo pravzaprav govoriti naravnost o dekorju,,. Ti prizori so voč kot dekoracija. Dekor naj služi posodi, medtem, ko je tu služila posoda kot temelj Picassovo grafiko„ Vendar zapazimo pri Picassu tudi cisto orna-montične rešitve, presenetljivo preproste črte in kroge, ki se vijejo okoli roba posode. Chagall, francoski umetnik, je v svoji zgodnji u-stvarjalni dobi poslikal nekaj vaz z naturalističnimi akti«, Nekatere od teh so danes v pariškem Mus d c d’ Arts Dccoratifs, Kakor so enkratne Cha ga Ilovo podobe čudovite kompozicije slik, v barvo prestavljeno ruske pravljice, tako nemogočo so te vazo. Za Chagalla jo bilo vazno samo slikarsko predstavljanje, pri tem pa ni upošteval oblike posode. Potrebno jo namreč vazo vrteti, da bi lahko opazovali njeno kompozicijo - brez dvoma .mikavna, pač pa ne posrečena rešitev, primerna za naš okus in obrat stoletja«, Poslikana keramika obsta.la tudi od "velikih", kot sta Rounolt in Ldgcr. Tudi od slikarja Jean Lurcat, ki jo postal slaven zaradi svojih osnutkov za preproge in ga prištevajo danes k vrhovom francoske umetnosti to vrste, poznamo nekaj mojstrskih dekoriranih servisov,, Z velikim uspehom so bili razstavljeni v Parizu in v drugih evropskih mestih. Z enakim igrivim veseljem do barv rsvzijajo danes svoje dekorje za keramiko in porcelan mnogi nadarjeni umetniki in umetnico na Finskem, v obeh Nomčijah ter drugod. Medtem ko čopič Belo Bachom ali Pey-nota pripoveduje nežno zgodbe na porcelanu, se pri delu drugih vdajajo abstaktni elementi v prijetne in zanimive dekorje. Po plemenitem oblikovanju in dekoriranju so znameniti Skandinavci, Njihov najvidnejši moderni predstavnik je Stig Lindbcrg, Njegovi dekorji tvorijo z njegovimi samovoljno oblikovanimi posodami naravno celoto, tako da ima človek občutek, da stoji pred tako naravno obliko, ki ni nikjer iskala vzora, Tako so modorri umetniki s svojo ustvarjalnostjo premagali oviro: od uglajenega dekorja na porcelan v pastelnih, vdahnjcnih nadloščilnin barvah do takšnih grobih ornamentov iz abstraktnih elementov v podloščilni tehniki ali s poaloščil-nimi barvami, mešanimi engobami« Možnosti so raznovrstne. Vprašanje jo samo: kako? Budi Slosor. ALI ZE VESTE da so 2ci leta 2ooo pred našim štetjem v Egiptu, Babiloniji in Asiriji uporabljali alkalijeva loščo v zeleni, modri, rumeni, orni barvi ter brezbarvni lošč; ' - --- da so lota 600 prod našim štetjem v Grčiji vaze loščene s prozornim loščem dokoriroli in oblikovali s pokrivajočimi barvami v rdeči, beli in črni barvi; da so leta loo pred našim štetjem v Rimu uporabljali pri izdelovanju keramike plastične ornamente in engobe; da so leta 4oo uporabljali v vzhodno rimskem cesarstvu barva' ste loščo; da so lota 600 m Kitajskem izumili porcelan ter ga dekori-rali s podloščilnimi barvami ter emajli v tirkis modri, rumeni in balceenordeči barvi; da so v Španiji pod vplivom Mavrov nanašali m prozorni lošč modri lošč, pozneje pa lošče obarvali z zeleno, rjavo in črno barvo; da so leta lloo v Nemčiji izdelovali loščene počnico in ploščice; .da so leta 1200 v Perziji uporabljali svinčene loščo, največkrat modro obarvano; surovi lošč so oblagali z barvanimi oksidi, ki so so spojili z loščem pr o. žganju; da so leta 14oo v Italiji uporabljali najolika barve na cin - loščo; da je leta 151o Peter Wcidonhamuor odkril barvasti učinek 'kobaltovc rude; da so v 17. stoletju odkrili v Italiji neapel rumeno barvo (svinčeni antimoniat); da sc v letih 1751 - 176o v Angliji izumili tisk na keramiko; da je let-- 1780 A,Spenglor uvedel dekoracijo z odlopki; da je leta 1794 Klaproth odkril rumeno barvilo iz titanovih spojin; da je lota 1795 Lemthncr, Dunaj uvede 1 v proizvodnji keramičnih barv koba 1 a lunin., 15 ■Rudi Šlosor, _ STRUS&IK - STROJ« N° z n. s g dan ju DS dno 25,3. jo bilo sklenjeno, da iz lanskoletnega dobička nabavimo iz državo San Marino univerzalni stroj "Štrusiik". Stroj bo predvidoma stal lo,000.000 din ter bo nadomestil delo 30 strugarjev in lo^slikarjev. Uporabljali ga bomo za "engobe" tehniko. Podrobnejši opis in delovanje stroja bomo objavili v prihodnji številki. Vprašanja odvišno delovne sile še ni bilo dokončno rešeno. Predvidevamo pa, da bo nekaj delavcev iz strugarnc in slikamo mogočo zaposliti pri gradnji nove prodorno peči. R e k o n s trukcija« Ivan: ”Čuj Franci, v katero smer pa mislijo razširiti stru- ga-'rno?" Franci: "Čudno vprašanje! Proti vzhodu vendar! V smer "štirca". Ra ta način bomo dosti prihranili m transportu loma in slabo izdelanih izdelkov". Ernest Polanc. Ogoljufani goljuii. Franci jo na potovanju izstopil na manjši železniški postaji. Napotil sc je proti edinemu hotelu, ki je bil v ton trgu. Prav zato, ker je bil kraj majhen so kaj kmalu opazili vsakega tujca, ki je prišel. V ten leraju je nanreč obstojala "druščina", ki je rada spravila vsakega novinca, ki je prišel v ta kraj ob nekaj tisočakov. Isto so nameravali tudi s Francijem. Ko ja odložil v sobi aktovko in plašč tar sc mil, ja odšel v gostinsko sobo, do so okrepča. "Druščina." je ža bila pripravljena, Z vseh strani so ga pozdravljali z msnoski, Franci jin je le - ta enako vračal. Čin je sedal za niza, žo je k njenu pristopil vodja tar nu začel naštevati zanimivosti tega kraja. Največ j o je seveda ta, da inojo čarovnika, ki jo slučajno navzoč ned njimi, Franci so je vljudno zahvalil za pozornost, toda glede čarovnika jo imel pomisleke. Takoj vodja poklical majhnega človečka: "Poldo, pridi! T-le tovariš ne verjame, da znaš čarati!" Človeček sa nu je priklonil tur mu začel naštevati kaj vse zna, da lahko čara na predmetih, osebah ali oboje hkrati. Ker France le ni verjel, vsi ostali v.sobi pa so zagotavljali čarovniške sposobnosti Poldeta, je prišlo do stave. "Torej", je povzel vodja, "stavim lo.ooo din, d- boste odšli iz gostišča ne da bi se v.s kdorkoli dotaknil, zunaj počakali pol minuto in ko se boste vrnili nazaj ne boste imeli na suknjiču nobenega gumba več!" Tega France ni verjel in stava se je povišala. Prešteli so mu vsa gumbe na suknjiču bilo jih je osem, Franco jo odšel ven, čakal pol minute, se nato zmagoslavno vrnil v sobo in že od daleč klical: "Stavo sen dobil! Vso gumbe imam! 5o.ooo din je mojih"! Zdaj so je razlegel cel krohot po sobi;' "Izgubili sto! Saj nismo rekli, da ne boste imeli nobenega gumba, ampak nobenega gumba vačj Prej ste jih imeli osam UT seda,j tudi osem] Izgubili sta!" Nekaj časa ja France stal nepremično in gledal škodoželjnoše. Nato je dejal: "Motite se, sami ste prešteli vse gumbe, bilo jih jo osem. Sedaj jih imam pa deset!" Odpel jo suknjič in m notranji strani sta zablestela dva nova gumba, sicer slabo prišita, ker je imel za šivanje v teni samo pol minute časa. Fr 'lice je že bil nekoč v tem kraju in je poznal ta trilc. Ernest Polanc. Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Božo Lukman. Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje. Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.