Izhaja
Vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Glasilo koroških Slovencev
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista ,]VIir‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Celovec, 25. svečana 1911.
Št. 8.
Leto XXX.
Krščiinslio in protikrščonslio narodnjaštvo.
Beseda „narodnjaštvo“ pomeni „ljubezen do naroda, ki se izraža v zunanjem posto panj u.“
Poglejmo torej s stališča krščanske vere in katoliškega katekizma, če je taka ,,ljubezen do naroda" opravičena, dobra in krščanska, ali pa je neopravičena, slaba in poganska?
So ljudje in to veleučeni, katoliški možje, ugledni duhovniki, ki zavzemajo važna mesta v katoliški družbi, ki so rekli in zapisali, da je narodnjaštvo poganska in nekrščanska stvar, ki nasprotuje duhu in nauku katoliške cerkve. Zopet drugi, istotako ugledni in veleučeni katoliški možje se pa priznavajo za odločne narodnjake.
Eni in drugi imajo prav. Gre se samo za to, kako se ta stvar vzame.
„Narodnjaštvo“ pomeni „ljubezendo naroda". Spada torej v poglavje o krščanski ljubezni. Krščanska ljubezen je prva in največja krščanska čednost. Toda stati mora v mejah pravičnosti. Ljubezen, ki prekorači te ipeje, preneha biti čednost in postane napaka, strast in greh.
Človeka lahko vzamemo kot posamezno, zasebno, zase stoječe bitje, potem pa ga lahko vzamemo kot družabno bitje, to je kot člana raznih družb, v katerih se nahaja: ud cerkve, države, naroda, rodbine itd.
Človek kot posamezno, zasebno bitje, ima dolžnost ljubiti Boga črez vse, potem pa tudi ljubiti samega sebe, ker je podoba božja in odsev božjega bitja in tretjič: ljubiti svojega bližnjega ■kakor samega sebe, ker so vsi ljudje otroci božji in bratje med seboj. Toda ta ljubezen do bližnjega in do samega sebe se mora vedno gibati v mejah pravičnosti. Kdor bi tako ljubil samega sebe, da bi s tem kaj zagrešil zoper pravičnost do bližnjega, bi storil greh. Kdor bi tako ljubil katerega svojih bližnjih, da bi storil krivico kateremu drugemu, bi ravnal slabo in se pregrešil. Mati, ki vse dovoli svojemu otroku, se pregreši, ker iz napačne ljubezni ravna zoper zapoved pravičnosti, katero ima do otroka.
Podlistek.
Župnijska kronika v Logivasi.
O pomenu župnijskih kronik za zgodovino pač ni treba dosti govoriti, ker je vsak izobraženec o tem prepričan. Kdor bi se hotel o tem natančneje poučiti, naj si naroči I. zvezek ^Zgodovinske knjižice", ki jo je izdalo „Zgodovinsko društvo za Spodnje Štajersko v Mariboru", katera se dobiva pri omenjenem društvu za 23 vinarjev po pošti.
Ne vemo, kako se pišejo po Koroškem župnijske kronike. Lepo kroniko vodita baje gosp. župnik Peterman na Otoku in č. g. dekan Schaubach v Domačalab. Danes pa poročam ^ župnijski kroniki, ki jo je spisal č. g. Štefan Singer, župnik v Logivasi.
Da razvidijo tudi drugi gospodje, kako je ^stavljena, podajam na kratko nje vsebino po Posameznih poglavjih. Vsebina kronike: Uvod: O Pptnenu in koristi spominske knjige: I. Prazgodovinske črtice o rožeškem okraju: a) Prvotni prebivalci. b) Kelti-Uirci. c) Rimljani, d) Pokrist-Jnnjenje iz Ogleja, e) Prihod Slovencev./) Pokristjanjenje Slovencev, g) Škofijska in samostanska posestva. II. Cerkvena zgodovina, a) Cerkvena razdelitev slov. zemlje, b) Razdelitev ^ofij za časa Jožefa II. c) Patronati v rožeški dekaniji. III. Ustanovitev župnije v Logivasi. L -Znpna cerkev Dev. Marije, a) Stara cerkev. bJ Sedanja cerkev, c) Stolp, altarji. V. Cerkveno
Vsak človek je pa tudi družabno bitje in kot tak ima dolžnost, ljubiti tudi razne družbe, v katerih živi človeštvo po božji volji in odločitvi.
Vsak človek mora ljubiti rodbino, katere član je, ljubiti pa mora tudi vse druge rodbine. Vsak človek mora ljubiti narod, kateremu pripada, ljubiti pa mora tudi vse druge narode. Vsak človek mora ljubiti državo, v kateri živi, ljubiti pa mora tudi vse druge države, jim želeti mir in lep razvoj.
Tudi ta družabna ljubezen ne sme nikdar prekoračiti mej pravičnosti. Kdor bi tako ljubil svojo rodbino, da bi bii zaradi tega pripravljen storiti krivico drugi, sosedni rodbini, bi ravnal krivično, grešno in nekrščansko. Kdor bi tako ljubil svoj narod, da bi bil pripravljen storiti krivico sosednjemu narodu, bi ravnal krivično, grešno in nekrščansko.
Ta družabna dolžnost ljubezni je celo še večja kakor pa ona, zgoraj opisana zasebna in posamezna dolžnost. Torej je tudi greh zoper družabno dolžnost ljubezni večji, kakor pa, ako se kdo pregreši zoper individualno dolžnost. V prvem slučaju se pregrešim samo zoper eno osebo, v drugem pa izpodkopavam temelje, na katerih sloni po božji volji cela človeška družba, in prevračam ves red na svetu.
Kdor torej tako ljubi svoj narod, da se pri tem ne pregreši zoper dolžnost ljubezni in pravičnosti, kateri ima do drugih narodov, ta ljubi svoj narod po božji volji, izvršuje krščansko dolžnost ljubezni in si pridobiva zaslug za večno življenje.
Kdor pa ljubi svoj narod tako, da pri tem dela krivico drugim, sosednim narodom, tega ljubezen je krivična, poganska, grešna in nekrščanska.
Najlepši zgled krščanske ljubezni do svojega naroda imamo v sv. Pavlu, ki je v višku bolečine zaradi zakrknjenosti svojega naroda zaklical: „Rad bi bil preklet za brate svoje!" Toda kljub tej svoji neizmerni vroči ljubezni do svojega judovskega naroda je stal vendar popolnoma na stališču pravičnosti in ravnopravnosti, ter je priznal: »Nobenega razločka ni med Judom in Grkom!" Kako vroče je ljubil tudi člane drugih
premoženje. VI. Bratovščine. VIL Bogoslužni red. VITI Župnišče. IX. Vrsta dušnih pastirjev, a) v Dvoru, b) v Logivasi. X. Župnikovi dohodki.
XI.	Podružnica sv. Andreja v Žopračah. a) Popis stavbe, b) Uprava, c) Zgodovina, d) Premoženje.
XII.	Mežnarija in dohodki. XIII. Šolstvo, a) Boj za lastno šolo. b) Pouk v veronauku v Vrbi. XIV. Krajevna imena, a) Imena vasi; b) travnikov, njiv, parcel, hiš. c) XV. Prebivalstvo, a) Statistične tabele, b) Gospodarske razmere. XVI. Politične razmere, a) Pravnopolitične razmere, b) Razdelitev občin, volitve, c) Državnozborske volitve. d) Deželnozborske volitve. Požari. Žalostni dogodki. Prodana posestva. Francozi tukaj — meja Ilirije. Veseli dogodki. XVII. Narodno blago, a) Pravljice, b) Narodne šege, običaji. — Knezoškofijske vizitacije. Dekanijske vizitacije. — XVIII. Gradivo (viri za spominsko knjigo.)
Že iz naslovov samih vidimo, da je kronika skrbno in pregledno sestavljena. Pisana je v slovenskem jeziku. Naša želja bi le bila, da bi skromni zgodovinar nad Vrbskim jezerom včasih kaj obelodanil iz svoje stroke v zgodovinskih slovenskih listih. Drugi kroniki pa posnemajte!
D.
Spomin.
(Spisala Friderika.)
Poleg okna je sedelo dekle in čitalo povest. Ta je bila kratka in kmalu jo je prebrala. Nato je gledala skozi okno.
Liki brezdanje morje bi bila nebeška modrina, ako bi se ne bili pokazali dve sivi meglici.
narodov, se razvidi iz ginljive zgodbe s sužnjem Onezimom. Nek grški suženj. Onezim po imenu, je ukradel svojemu gospodarju veliko svoto denarja. in zbežal. Nekje pa je prišel vkup s sv. Pavlom, ter se je spreobrnil b krščanski veri. Sv. Pavel je nato pisal ginljivo in prekrasno pismo sužnjeveinu gospodarju, ki je med tem tudi postal kristjan. Prosii ga je na kolenih, naj odpusti svojemu prejšnjemu sužnju njegovo tatvino in naj ga sprejme zopet kakor svojega brata, ker sedaj sta oba otroka božja in brata med seboj.
Zgled poganske ljubezni do svojega naroda nam pa daje veliki poganski modroslovec Platon. Napisal je razpravo pod naslovom »Država", kjer razpravlja, kako mora biti urejena po njegovi sodbi dobra država. V tej razpravi piše, da mora samo njegov grški narod biti gospodujoč narod, vsi drugi narodi pa imajo biti sužnji Grkov in ž njimi naj se ravna kakor z živino.
Vsak človek torej, ne samo da sme, ampak je celo dolžan ljubiti svoj narod, želeti mu vse dobro in mu po svoji moči storiti vse dobro. To izvira iz krščanske ljubezni in iz družabne narave človeka. Kdor zanemari to dolžnost, se pregreši v svoji vesti, stori greh in ravna nekrščansko.
Ravnotako se pa tudi pregreši in ravna ne-krščanski, kdor tako ljubi svoj narod, da dela krivico sosednjemu narodu, ga zatira in prikraj-šuje v njegovih pravicah; to je pregrešno in protikrščansko narodnjaštvo.
Sedaj pa prenesimo ta načela na naše narodnostne razmere v Avstriji :
Pregrešno in nekrščansko je vsako prizadevanje, ki stremi za tem, da bi eden narod tlačil in zatiral drugega. Pregrešno in nekrščansko je stališče nemškonarodne stranke, ki kot nekdaj poganski modrijan Plato, deli narode v Avstriji v gospodujoče in sužnje. Prvi imajo sami od sebe vse pravice, drugi pa samo, kolikor jim milostno prepuste prvi. Nekrščansko in pregrešno je tako stranko podpirati, ji pritrjevati in za njo glasovati. Kdor je na primer za tako stranko glasoval, bi se moral tega greha kesati in obtožiti v spovednici. Seveda je istotako greh biti
Na grajski vrt se je videlo iz okna in v odlomkih so se začuli daljni akordi starega, napol hripavega klavirja.
Še enkrat je dekle v duhu študiralo spis, katerega avtor je bil njen inštruktor.
*
* *
Sedel je poleg mize s svinčnikom v roki. Mlad je bil in še-le v zadnji latinski šoli. Bil je bolehen in temne polti, ki je vlekla skoro na rumenkasto. Navadno je bil resen in iz njegovih jasnih oči mu je sijala miloba. Njemu nasproti je sedela ona, njegova učenka. Ko ji je govoril o slovstvu, ga je včasih opazovala: Njegove oči so se ji zdele nekam zagonetne. Kako rada bi bila vedela, kaj je zakrivala globina njegove duše . . .
Toda nekaj ji ni ugajalo. Menila je, da je on povsem drugačnih nazorov kot ona. Ko je obsojal njene spise, ji je očital pesimizem in nekoč ji je dejal:
»Pišite raje veselo, kaj ona melanholija!"
Opazil je njen ironični posmeh in molčal. Ona pa je bila uverjena, da ne zna čutiti, da je le navaden materijalist.
Za časa počitnic jo je obiskal. Toda shujšal je bil. Kašljal je; njegova postava se ji je dozdevala ožja in lica mu niso bila več okrogla. Lične kosti so mu bile potisnjene navzven in ko se je razburjal, sta se prikazali na njih dve senci. Iz oči pa mu je sijal še vedno oni izraz milobe.
Gospa mama je bila odšla iz vrta, rekoč:
»Sedaj pa povej gospodu inštruktorju, česa si se učila v njegovi odsotnosti!"
pristaš socijalnodemokratične stranke, dasiravno stoji v narodnostnem vprašanju vsaj teoretično na bolj krščanskem stališču kakor pa nemški narodnjaki ali takozvaui nemški krščanski soci-jalci. Nekateri bogoslovci so celo mnenja, da spadajo socijalni demokratje v vrsto skrivnih prevratnih društev in da vsled tega navaden duhovnik niti nima pravice odvezati od tega greha.
Na nekrščanskem stališču v narodnostnem vprašanju stoje pa tudi nemški krščanski socialci. Na Dunaju so pri takozvani „deutsche Gemein-burgschaft“ in vzdržujejo skupaj z vsenemci in losvonromovci sedanji avstrijski državni sistem, katerega podlaga je načelo, da mora biti v Avstriji grspodujoči narod nemški, suženjski narodi pa slovanski. Nemški krščanski socialci so torej sokrivi pri vseh krivicah, katere povzroča v Avstriji sedanji vladni sistem. Oni so odgovorni za to, kar se godi po posameznih deželah, kajti ako bi hoteli pri osrednji vladi na Dunaju vpeljati drug sistem, bi se spremenilo po celi državi. Na Koroškem bi več ne vladal baron Hein, po šolah bi se otroci lahko učili vsak v svojem jeziku, vsak prebivalec bi našel v svojem jeziku pri oblastih svojo pravico, dobili bi pravičen volilni red in sploh bi se odpravila cela vrsta krivic. Nemški krščanski socijalci pa so tako zaslepljeni, da raje puste šariti nemškim brezvercem, kakor pa da bi imeli v Avstriji katoliško, vsem narodom pravično vlado.
Pa ne samo s tem, da podpirajo nemške liberalce in sedanji krivični vladni sistem, ampak tudi sami in naravnost greše nemški krščanski socijalci neprestano zoper načela krščanske ljubezni in pravičnosti in to na najodurnejše in najkrivičnejše načine. Omenjamo ono veliko marogo v Luegerjevem življenju, ko je izdal odredbo, da mora vsakdo, kdor hoče biti sprejet med dunajske meščane, priseči, da bo varoval nemški značaj dunajskega mesta. S tem je bila okrutno kršena pravičnost in češki državljani so bili oropani svojih pravic samo zaradi tega, ker so češke narodnosti.
Ta stranka je korakala potem po poti ne-krščanskega narodnega šovinizma vedno dalje in vedno bolj je zapuščala načela krščanske pravičnosti. Krščanstvo je pa nekaj nerazdeljivega in človek ne more biti v eni ali v nekaterih točkah krščansk. v drugih pa ne. Kristjan ali ves, ali pa nič, kristjan v zasebnem življenju in v družabnem, ali pa nič. Krščansko načelo se je torej začelo v nemški krščanskosocialni stranki podirati in ako se maje načelo in podlaga, maje se celo poslopje.
To je torej glavni in prvi vzrok, da se maje nemška krščanskosocijalna stranka — ker je najprej v narodnem vprašanju zapustila načela krščanskega katekizma in se spustila na pot poganskega, pregrešnega narodnjaštva. Pa tudi nezgod v krščanskosocijalni stranki na Koroškem je krivo v prvi vrsti to, da voditelji že od začetka niso stali v narodnem vprašanju na katoliškem stališču. Kdor v eni točki odstopi od katoliške vere, bo kmalu prestopil tudi v kakšni drugi točki.
Za nas bodi pa iz vsega tega nauk, da se po vzgledu sv. Pavla s celim srcem držimo pravega, krščanskega narodnjaštva.
Ostala sta sama in se razgovarjala. Ona je bila razdražena in slabe volje. Med drugim mu je dejala zbadljivo:
„Odkrito Vam povem, da sem Vas prej bolj cenila kot sedaj.“
„ Zakaj ?“
„Zamerili ste se mi, da sami ne veste kdaj!“
,,Prosim, povejte!“ je dejal tiho in jo pogledal, kakor je ni še nihče. Toda ona ni videla njegovega pogleda, temveč dejala:
„Ni posebno častno za Vas, ne!“
In ni se ji smilil, ko je postal rdeč. Kajti ničesar ni vedela, le dražila ga je.
Ker se ni spodobilo, da bi dalje silil v odgovor, je molčal. Na mizi je ležala nepopisana razglednica.
„Kje ste jo kupili?" je vprašala. „Krasna je, darujte jo meni!"
Zapisal je svoje ime, ji izročil razglednico in pritajeno vzdihnil.
Še tisti dan je odšel, navidezno prijazen kot navadno, v resnici pa užaljen in potrt. . .
Minilo je leto in nič več ni čula o njem.
*
* *
Prečitala je njegov spis, katerega je bil posvetil svoji materi. Spisal ji je bil mnogo lepih, ljubezni polnih besedi, kakršnih zamore samo čuteče srce. Veselo se je bil izrazil v spisu in vendar je spoznala, da ga je spremljala znanka, žalost. . . Prej je bila mnenja, da nima smisla za poezijo, toda varala se je. Spoznala je, da je umetnik in razumela ga je. . . Spomnila se je
Noua zmaga na Šolskem polju.
Za koroške Slovence se bližajo boljši časi. To smemo upati, odkar so se po zaslugi Slovenskega šolskega društva v Celovcu", oziroma njenega pravnega zastopnika g. dr. Janko Brejca, omajale korenine sedanjega protipostavnega šolstva na Koroškem. Kako dolgo vrsto let se bojujemo že koroški Slovenci zoper sedanji neumni. nepedagogični in nepostavni utrakvistični šolski sistem, ki je naredil med koroškimi Slovenci neizmerno mnogo škode! Saj ima dobršen del žalostnega gospodarskega položaja, žalostnih narodnih in kulturnih razmer svoj vir v slabem koroškem šolstvu.
Ljudstvo se je od brezvestnih nemškonacio-nalnih in nemškutarskih hujskačev, ki jim je bilo mnogo na tem, da ostanejo Slovenci neizobraženi, dalo zapeljati, da je v mnogih krajih odobravalo takoimenovani utrakvistični šolski sistem. V teh utrakvističnih šolah bi se bilo moralo poučevati slovensko in nemško, v resnici pa so se le v malokaterih krajih otroci naučili sploh slovensko brati, kaj še le pisati. Te šole so res prave mučilnice za slovenske otroke, ker so dejansko nemške. Stariši se mnogokrat niso mogli odločiti za „slo-venske" šole, ker so jim nasprotniki lagali, da se v njih ne bo nič nemškega učilo. V resnici so pa naše slovenske šole prave utra-kvistične, namreč v tem smislu, da se otroci poučujejo v slovenskem jeziku in se tako kot Slovenci naučijo slovenski brati in pisati, a zraven se učijo tufli nemškega jezika. Učni jezik je slovenski, nemščina je pa učni predmet!
Seveda so poklicane šolske oblasti morale vedeti, da so edino šole, kakor jih od nekdaj zahteva slovenska stranka, pametne, vzgojevalne in postavne. Toda kaj je to brigalo nemško-nacionalne šolske oblasti! Plesala jim je pred očmi edino le sladka misel, da se v nepostavnih utrakvističnih šolah slovenski otroci ponemčijo, ker se ne naučijo nič slovenski brati in pisati. Znano je namreč, da se izpočetka v utrakvističnih šolah ponavadi poučuje tudi še slovensko, potem pa vedno manj, da se ljudi počasi uspava in naravnost ogoljufa za slovenščino, in nazadnje postanejo te šole čisto nemške. Da stariši ne zahtevajo v višjih razredih pouka v slovenščini, se nastavijo slovenske ure ob koncu dnevnega pouka. Seveda kmetje že potrebujejo doma otroke za delo, in otrokom se tudi ne ljubi še eno uro sedeti v šoli kakor za kazen, ko so drugi že odšli domov. Ta šolski sistem na Koroškem je res nekaj grdega, poosebljena zlobnost in je nima primere v svetovnem šolstvu. In tega mora biti enkrat konec! Začetek je že storjen.
Najprej je izreklo državno sodišče, da je koroški utrakvistični šolski sistem protipostaven, in je tako obsodilo deželni šolski svet in na-učno ministerstvo, ki sta kršila postavo, ker sta zavrnila znano pritožbo glede šol v Št. Danijelu in na Strojni. Občina Št. Danijel, krajni šolski svet in stariši so pa vložili po g. dr. Brejcu pri-
zadnjega obiska, svoje odurnosti in žal ji je bilo. Zasmilil se ji je . . .
Prisedla je k mizi in odprla predal. Zdajci je zagledala ono razglednico z njegovim podpisom. Kakor biser je zablestela solza in kanila na razglednico. Izvabil jo je bil spomin . . .
Smešnice.
Samo ob sebi razumljivo. Žena: „Vi moški ste pred poroko kakor angeli, po svatbi pa skoraj kakor — zlodeji."
Mož: „To se lahko razume. Pred svatbo smo kakor v raju, po poroki pa kakor v gorečem peklu."
Račun bo gotovo pomagal. Gostilničar je tožil svojim gostom, da ima v hiši veliko podgan, katere mu delajo grozno škodo. —- „Veste kaj?" svetuje eden gostov, ,,zaračunite jim škodo tako, kakor ste meni jed in pijačo; stavim, da vam bodo kmalu vse pobegnile."
Čudna ženska previdnost. Nedeljski lovec, prišedši z lova, pripoveduje ženi: „Oh, kako sem se danes prestrašil v gozdu. Pomisli, ko se pripognem, se mi sproži puška."
Žena: „Ej, kako si nepreviden! Ne ubogaš pa tudi nič; saj sem ti vendar že ponovno naročala, da pusti puško doma, kadar greš na lov."
Zadnja moda. Priprost kmetič vidi v mestu pri nekem krojaču v oknu izleženo žensko obleko, na kateri je bil velik napis: „Zadnja moda" (noša). Hvala Bogu, reče kmetič, da je to zadnja moda! Zdaj bo vendar enkrat konec teh neumnih mod!"
tožbo na upravno sodišče, ki je obravnavalo o tej pritožbi pod predsedstvom senatnega predsednika barona pl. Schwarzenau dne 16. t. m. Naučno ministerstvo je bilo zastopano po mini-sterialnem tajniku dr. Florijanu, pravni zastopnik strank pa je bil dr. Lenoch, odvetnik na Dunaju.
Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo stari-šev in krajnega šolskega sveta, češ, da niso kompetentni, pač pa je ugodilo pritožbi občine in razveljavilo razsodbo naučnega mini-sterstva in seveda tudi deželnega šolskega sveta koroškega z utemeljevanjem, da je na podlagi § 6 državnega ljudskošolskega zakona mogoče rešiti vprašanje, v katerem jeziku da se naj poučuje v kaki šoli, le v zvezi s členom 19. državnega temeljnega zakona, čeravno o tem členu samem upravno sodišče ni kompetentno soditi.
Tako se godi Slovencem na Koroškem. Oblasti na Koroškem so Slovencem nasprotne, zlasti pa še deželni šolski svet. In da so prišli stariši v Št. Danijelu in Strojni do svoje samo ob sebi umevne pravice, se je bilo treba pritožiti celo do zadnje inštance. Potem pa še kdo naj reče, da Koroška za Slovence ni avstrijska Turčija!
„Freie Stimmen" zaradi te klofute, ki sta jo dobila deželni šolski svet in ministrstvo, kar norijo. Naj se le pomirijo! Takih klofut bodo dobili nacionalci še celo vrsto, v najkrajšem času v zadevi šole v Vogrčah.
Vsa čast značajnim in pametnim Št. Danijel-čanom in Strojancem, ki so vztrajali v boju za svoje pravice in zato konečno tuni zmagali! Čestitamo! Omeniti pa moramo o tej priliki tudi strankarsko sovraštvo „Slovenskega Naroda", ki se celo ob tej veliki zmagi obregne ob g. dr. Brejca in ,,Slov. šolsko društvo": „Ni res, da je „Šolsko društvo" sprožilo sedanje izvojevanje pravic slovenščini v šolah. To so storili merodajni činitelji v Strojni in Št. Danijelu ter še le pozneje naprosili g. dr. Brejca za pomoč." No, in na Koroškem ve že vsak šolar, da bi brez dr. Brejca in „Šolskega društva" bili še vedno tam kakor prej, ko je zanemarjala ,,C. M. Dr." najvažnejše šolsko vprašanje. Tudi nam je vseeno, naj je izvojeval to velevažno zmago Peter ali Pavel, a vseeno nam ni, če „Slov. Narod" odreka to zaslugo pravim činiteljem. da bi prikril nedelavnost C. M. Dr., ki je bila v reševanje teh vprašanj poklicana, pa se svojega poklica ni zavedala!
Tu in tam!
Nesrečni polom nemške krščanskosocialne centralne kaše bi ne bil povzročil niti zdaleko toliko škode, ako bi nemški nacionalci, zlasti nemškonacionalni listi ne bili hujskali. Hinavsko so omilovali „uboge kmete", ali ravno oni so s svojim zlobnim vpitjem onemogočili mirno sanacijo in so vzrok veliko večje škode, ki so jo trpeli prizadeti nemški kmetje in nemške posojilnice. S svojimi lažmi so oškodovali celo slovenske posojilnice, ki z zadevo niso bile v nobeni zvezi, in vlagatelje, ker so razburjeni začeli vzdigovati vložen denar. V koroškem deželnem zboru
Pustni smešničar.
Poslano. Vozni red za želodec pustnih norcev. Hotel: „K ljudskemu štetju."
Vrsta jedi in pijače:	Za kaj so?
I. Juha a là „Sudmark"	za bljuvanje.
II. Godla a là „Lipar“ v štimcah za lahek stol.
III.	Pečenka a là „Martinjak“ za zdrav želodec.
IV.	Slane ribe brez soli v glavi
s pelinovcem	za neslanost.
V.	Kompot vreden blizu toliko, kot gre buč v
en koš.
Sledeče prikuhe so zastonj:
I.	Jurijeva salata (Dauerkopf) — za lakoto po
mandatih.
II.	Hišne gobe —• za ponemčevanje norcev.
III.	Pomerančne luščine — za laški veter.
IV.	Polivka ali „sos“. — za ohlajenje možganov
egiptovskih oslov.
Pijača:
Prima „„Šnops““ — je kulturno znamenje Nemcev; rekel je: Dr. Korošec.
Previden mož. 70 let star vdovec je napravil s svojo 40 let mlajšo nevesto to ženit-ninsko pismo: Ako še živim štiri leta, podeduje vse moje posestvo moja žena — ako poprej umrjem, vzamem vse s seboj! Salamensko! Lahko si mislite, kako skrbno mu bo mlada ženka stregla skozi štiri leta, da ji ne bo treba iti ž njim v grob!
?° nemški nacionalci na vsa usta vpili, psovali 'D tožili o ubogih kmečkih žrtvah klerikalcev11, nainesto da bi bili pomagali, O, saj jim ni bilo
tega, da bi kmetje ne trpeli škode! Kaj še! Najslovesnejše so protestirali proti temu. da bi nesrečnim, prizadetim kmetom priskočila na pomoč država. Iz tega se da sklepati, da so se nemški nacionalci bali, da bi se centralna kasa sanirala in bi se kmetje rešili iz stiske, ker bi potem ne mogli — hujskati proti nemškim krščanskim soci-alcera. Taka je ljubezen nemških nacionalcev do kmeta. Silno zarukani morajo biti nemškonacio-nalni kmetje, da tega ne spregledajo.
Ko pa se je v Ljubljani zašpekulirala neka čisto navadna posojilnica, imenovana ,,Glavna posojilnica1', ki ni nobena centralna kasa ali zadružna zveza, so Slovenci na Kranjskem postopali čisto drugače kakor koroški nemški nacionalci.
Na Koroškem so nasprotniki, kakor so nam sedaj došla poročila z dežele, hoteli zopet izrabiti to priložnost, da bi zbegali nevedno ljudstvo in napolnili — prazne blagajne nemških, oziroma nemšku tarskih posojilnic z denarjem trdnih in bogatih slovenskih posojilnic. Trosili so laži, da so slovenske posojilnice pri „Glavni posojilnici*' in da bodo vsled tega falirale. Mnogi, ki niso vedeli, da ,,Glavna posojilnica" ni nobena zadružna zveza, so nemškonacionalnim grdobam šli na lim in iz slovenskih posojilnic vzdignili denar, seveda v svojo škodo. Obžalujemo kratkovidneže, ki jih laži nasprotnikov v zadevi centralne kaše niso spametovale in so se zopet vsedli na lim. Prav se jim zgodi, če imajo škodo! Saj se itak ne bodo spametovali prej, nego da_ jih bodo nasprotniki spravili ob ves denar. Žal le, da je nasprotnim lažnivcem tako težko priti do živega, ker se naši ljudje bojijo pričevanja pred sodiščem in ne povejo, kdo da je trosil take laži.
Ne razumemo, zakaj državno pravdništvo ne zasladuje teh lažnivcev! Ko bi hotelo, bi jim kmalu lahko zaprlo sapo. No, za en slučaj smo vendar izvedeli, in dotičnik je prejel, kakor je naš list že poročal, za svoje laži zasluženo kazen.
„Glavna posojilnica" v Ljubljani je liberalen zavod. Slovenska ljudska stranka na Kranjskem se pa ni izkazala za tako strankarsko in omejeno kakor koroški nemški nacionalci in ni v deželnem zboru zagnala krika zaradi liberalne glavne posojilnice, ampak je sklenila—na—inicijativo dr, Šušteršiča, nedolžnim žrtvam pomagati in v to svrho prispevati 50.000 K. Tako je S. L. S. nasprotni liberalni posojilnici, oziroma nedolžnim njenim članom pomagala, in da lepo razvito slovensko zadružništvo ne bi trpelo na ugledu, vhrtega še sklenila, da se ustanovi deželni zadružni urad, nadalje da se dovoli ,'.Zadružni Zvezi" 12.000 K letne podpore in posodi brezobrestno za zadružništvo dosedaj mrtvi kapital vseučiliškega zaklada v znesku 700.000 K ter na ta način dà zadružništvu zaslombo pri deželi, ki bo zanj odslej tudi garantirala z dvema milijonoma. Deželni zbor kranjski je pa tudi sklenil storiti akcijo za saniranje liberalne „Glavne posojilnice" od strani države. Koroški nemški nacionalci so pa protestirali, da bi bila pomagala država sanirati centralno kašo, ker jim ni bilo na tem, da bi bili obvarovali ljudstvo škode, ampak so hoteli nesrečo nemške centralne kaše izrabiti v hujskanje proti krščanskim strankam.
Nacionalci so v deželnem zboru kričali, da država ne sme pomagati centralni kaši, ampak
naj dajo škofje in samostani. Ko pa so dali skofje za saniranje nemške centralne kaše nad Pol milijona, so o tem nemški nacionalci in njihovi lajajoči časopisi molčali kakor grob. Sram
naj bo! Naj se učijo velikodušnosti in skrbi Za ljudstvo od „kranjskih klerikalcev", o katerih v^dó samo slabe reči pripovedovati, pa jim še do jpežnja ne sežejo! Pač ne znajo drugega, nego piskati proti krščanskim strankam, zlasti proti lJ°vencem. Zato bo pa še marsikateri pošten J^ttec začel premišljevati o poglavju „tu v ..i^škonaci on alni Koroški in tam v klerikalni
slov.
enski deželi kranjski!"
Bnevne novice in dopisi.
y r Sodaliteta Ss. Cordis J. ima svoje mesečno N kovanje v hiši delavskega društva 2. sušca uri popoldne.
iz beželni predsednik baron pl. Hein je na
prehodu po Lendu na ledenem kraju izpodrsnil ln si izvinil nogo.
Ho >	šolski svet proti gosp. učitelju
Tir,Jatu. Naše poizvedavanje v Čajni o zadevi ■—nientitvc nadučitelja Horvata dovedlo nas je
bolečine ? Revmatične, protinske, ajoci Felleijev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta ie v arabici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
do sledečega zaključka: G. Horvat bil je vesten in natančen v šoli do skrajnosti tako, da se ga tudi roka nadzornika ni smela dotakniti. V javnem življenju pa je bil mirnega značaja, vzornega obnašanja, pravico in resnicoljuben ter prijazen in postrežljiv proti vsakemu. Zato se čnje v ljudstvu splošna hvala in žalovanje po njem. Imel pa je napako, da se ni sramoval svojega maternega jezika, da po vsem sladkem hvalisanju in krutem pritiskovanju ni hotel zatajiti svojega rodu, da je učil v šoli slovenske izročene mu otročiče, spoznati in spoštovati tudi materno besedo in da je učil slovenske fante peti slovenske pesmi. Zato je bil prestavljen, ne da bi se bila uvedla zoper njega disciplinarna preiskava. Ne boljšega, ne slabšega nam ni bilo mogoče zvedeti. O njegovi tožbi smo tudi dobro informirani, vendar si to prihranimo za drugokrat. Zadeva g. Horvata tako stoji, da slovenska javnost mirne vesti lahko zahteva najstrožjo preiskavo zoper njega. A zvedeli pa smo še nekaj drugega, značilnega. Osebe, katere so prej skupno napadale g. Horvata, so si sedaj silno v laseh. Ne samo, da bi se po gostilnah prepirali in zmerjali, te „vzorne“ osebe se pretepajo po noči na cesti, se tožijo po advokatih, si napravljajo stroške, se sumničijo in ovajajo pri oblastvih itd. Ta družba pomeni v Čajni inteligenco in je merodajna.
Godba c. in kr. 17. pešpolka v Celovcu je tudi „Slovenskemu krščanskosocialnemu delavskemu društvu v Celovcu" odpovedala sodelovanje pri pustni veselici dne 19. t. m. v hotelu Trabesinger, in sicer z isto motivacijo kakor zadnjič, da je celovško prebivalstvo razburjeno in se je bati demonstracij. Že o priliki prejšnje veselice se je dokazalo, da so bili razburjeni edini magistratovci in stotnik Metnitz. brat celovškega župana; poveljništvo 17. pešpolka je bilo na to opozorjeno, kljubtemu pa je Slovencem godbo slovenskega polka zopet odreklo. Sedaj vemo: V slovenskem polku vlada pri merodajnih osebah nemški, oziroma Slovencem sovražni duh. In tega pod nobenim pogojem ne bomo trpeli. Mar smo Slovenci samo za to dobri, da dajemo svoje sinove vojaškemu molohu in da plačujemo ogromne svote za vojaške namene? Prav resno svarimo vojaško oblast, da naj se ne igra z ognjem in ne vzbuja nevolje in sovraštva med narodom, ki daje najboljše vojaštvo! Naša prva zahteva je, da mora godbeni stotnik Metnitz, zagrizen na-cionalec, v stran iz Celovca, od slovenskega polka! Slovenski polk ne potrebuje strelovoda, po katerem bi švigalo nemškonacionalno sovraštvo na slovenske prebivalce! Od slovenske delegacije zahtevamo najodločneje, da stori v tej zadevi energične korake, da dobimo zadoščenje!
Tojaska godba c. kr. 17. pešpolka v Celovcu je igrala tudi pri lovskem plesu v Podkloštru, ki ga je priredila ,.Sudmarka“. Slovenskim nedolžnim, nepolitičnim društvom je pa odpovedala svoje sodelovanje. Pa še modri so vrb tega visoki vojaški gospodje slovenskega polka v Celovcu. Slovenskemu delavskemu društvu niso dovolili godbe in znanega vzroka. Pustna veselica slovenskega delavskega društva se je pa kljub temu 19. t. m. v najlepšem redu vršila. Po veselici pa je menda visoke nemške gospode pri slovenskem polku vest nekoliko pekla in so društvu naznanili, da je godba na razpolago. Po toči zvoniti . . .
K ljudskemu štetju v Celovcu ima „Karntner Tagblatt" drznost posebej omeniti, da je bilo v kaznilnici naštetih 29 oseb s slovenskim občevalnim jezikom. Temu dostavlja: „Yihar slovenskih agitatorjev se je torej precej izgubil v pesku." Krščanskosocialnemu nemškemu glasilu bi samo priporočali, da bi bil navedel tudi še, kako visoko je število nemških kaznjencev,, če ima že zaradi borih 29 toliko veselja. Tudi bi ga opozorili na logiko, da še iz tega ue sledi, da v Celovcu ni več nego 554 Slovencev, če jih magistrat — ni maral več našteti. Saj bi bil modri ,.Tagblatt" lahko to izvajal že iz „Fr. St.“, kjer se magistra-tovci zagovarjajo, da je magistralni uradnik prišel v hišo k slovenskim strankam zaradi občevalnega jezika samo — slučajno. Vsak pameten človek pa bo vedel, da magistratni uradnik pri teh priložnostih ni nosil s sabo novih števnih pol — tudi samo slučajno! In pri koliko strankah se je to dogajalo, seveda ni mogoče kontrolirati, a mislimo si lahko. „Karntner Tagblatt" se kaže vedno nevednega, kadar se gre za — slovenske interese.
Ljudsko štetje v Celovcu. ,.Freie Stimmen" poročajo, da so našteli v Celovcu 554 oseb, ki so napovedale slovenski občevalni jezik proti 438 leta 1900., torej napredek za 116 oseb. Ne povejo pa, koliko stotin Slovencev je požrl magistrat pri letošnjem ljudskem štetju, ker nam je iz prav zanesljivega vira znano, da so v Celovcu
prvotno našteli strašno veliko število oseb s slovenskim občevalnim jezikom. Zamolčijo pa tudi število slovenskega vojaštva, ki ga bo najmanj 1500, če vojaštva niso slabše šteli kakor pri magistratu. V resnici se poslužuje v Celovcu sloveuskega, oziroma slovenskega in nemškega občevalnega jezika nad 10.000 oseb. Celovški magistrat zasluži torej od Volksrata vso pohvalo, ravno tako kakor vlada, ki je ljudsko štetje v Celovcu res „izborno“ (s sto klicaji) revidirala!
Pustna veselica „Slov.kršč.-soc. delavskega društva v Celovcu" s plesom pri Trabesingerju
minolo nedeljo je bila izredno dobro obiskana; celovško razumništvo je bilo lepo zastopano. Prišli so tudi gostje z dežele. Velika dvorana je bila zares okusno in bogato okrašena. Veselica je bila prava elitna veselica, kljubtemu da je bila večina gostov iz delavskega stanu, znamenje, kako je slovensko delavstvo izobraženo ; zabava je bila pa vendar povsem domača. Vse priznanje godbi, ki je prav marljivo svirala, posebno pa aranžerju plesa g. Ravniku. Tako lepega aranžma kvadrile že dolgo časa nismo videli. Veselica se je vršila v najlepšem redu. kljubtemu da so „Fr. Stimmen" med vrstami pozivale k demonstracijam. Živa duša ni prišla delat kake zgage. No, pa bi tudi nobenemu ne priporočali! Saj smo rekli, da je celovško prebivalstvo po veliki večini mirno in se bore malo zmeni za hujskanje „Fr. Stimmen" in za razburjenost Metnitzovega magistrata. Slovenci ne storimo nikomur ničesar žalega in nosimo pridno nemškim Celovčanom denar; zakaj bi nam torej ne privoščili nedolžnega veselja?! Hudo bo seveda bolelo magistratovce in možiceljne, kojih vsakdanja, pa slaba hrana so „Fr. St.“, ko bodo izvedeli, koliko Slovencev da je v Celovcu in kako da se zbirajo, odkar imamo slovenski hotel. Zaman pa pišejo in bodo čakale ,.Fr. St.“, da se bo hotel Trabesinger — spufal, kakor prerokujejo. Spufal se je prej, ker je bil nemški. Dober nauk za nemške hotelirje, ki niso več marali Slovencem oddajati dvoran! Od samih Nemcev hotel Trabesinger ni mogel uspevati, od samih Slovencev pa bo. Nikar preveč žalosti in jeze zaraditega ! Bi škodilo !
„Freie Stimmen" — blamirane. Lažnive ,.Štimce“ bi bile rade svet prepričale, da vse skupaj ni res, kar je posl. Grafenauer interpeliral v državnem zboru glede postopanja celovškega magistrata. Zato so začele posamèzne slučaje zavijati, neprijetne dejanske pogovore strank z magistratnim uradništvom tajiti, ali pa te pogovore potvarjati; drugega seveda niso mogle več storiti, ker tega vendar niso mogle utajiti, da je magistrat klical slovenske stranke, ker so napovedale slovenski občevalni jezik. Nekatere prizadete stranke so pa na lažniva poročila strank poslale lažnivim „Štimcam“ popravek, seveda v strašno jezo nacionalcev. Ker so pa lažnive „Štimce“ o g. dr. Jesenku trdovratno lagale naprej, so dobile od njega nov popravek.^ ki je pokazal, da je bil ves trud lažnivih „Štimc“ — udarec v vodo in konečno velika blamaža.
Tridesetletnico, odkar je otvoril svojo trgovino z železom v Celovcu, bo obhajal splošno priljubljeni g. F. Sadnikar dne 1. sušca. Njegovi bivši trgovski učenci mu tem potom izrekamo najiskrenejše častitke!
Brigadir generalmajor Joahim Botič je do-
šel za nekaj časa v Celovec.
Modri poslanci. Slovenski poslanec Gostinčar in tovariši, izvoljen kot zastopnik delavstva v državni zbor, so stavili v državnem zboru predlog glede uravnave službenih, plačilnih razmer in imenovanja pri c. kr. tobačni režiji nastavljenih delovodij, nadzornikov in nad/.or-niških aspirantov dne 25. prosinca; drugi dan so pa stavili predlog v državnem zboru dobesedno isti predlog poslanec Dobernig, Hueber in dr. Stolzel.
Zahvala. Podpisani si šteje v sveto dolžnost, da se tem potom najprisrčnejše zahvali vi-sokorodnemu gospodu dr. Benno vitezu Arlt, zdravniku sanatorija „Marija Pomagaj" v Celovcu za njegovo veliko skrb, s katero je uspešno zdravil njegovega od vseh strani k smrti obsojenega sina Mihaela, častitim usmiljenim sestram za požrtovalno oskrbovanje ter priporoča sanatorij „Marije Pomagaj" v Celovcu vsem nevarno bolanim.	Jurij Pinterič,
posestnik v Lilipoljah pri Podravljah.
Izžrebani porotniki. Za prvo letošnjo redno dobo, ki se začne 6. sušca, so izžrebani kot glavni porotniki: Janez Ertl iz Wurmlacb, Jurij Čarf, kolar iz Mlinskega grabna, dr. Otmar Egger iz Beljaka, Janez Maurer, tovarnar iz Celovca, Franc Koller iz Št. Andraža, Ulrik Hecher iz Čajne, Jurij Dorrer iz Št. Vida, Alojz Berger, računski revident v p., Ferdinand Seebacher iz Seebacha, Anton Kreiner iz Žrelca, Jožef Heis iz Rennwega, Franc Egger iz Št. Lenarta v La-
v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in k re p-resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v
Tuòi na
kruh mazati
se pusti
noua
uoljna jeòilna mast
In pomaga tako prihraniti v gospoòin'istuu ueliko čenarja, ker ni samo najboljša, temuef tuòi najcenejša jeòilna mast.
budski dolini, David Manbart iz Zgorn. Dravograda, Raspar Weitzer iz Železne Kaple, Viljem Natmessnik iz Puščave, Rudolf Veit iz Priela, Franc Aschenbrenner iz Guštanja, Janez Volker iz Celovca, Kilian Sturm iz Prailinga, Franc Wanner iz Celovca, Gustav Pechhold iz Spitala, Alojz Klaus iz Kotič, Jožef Kremser iz Labuda, Franc Janach iz Bistrice na Zili,^ Alojz Raup iz Volšperga, Boltažar Seitner iz Stala. Edvard Fanninger iz Celovca, Šimen Seebacher iz Smartna pri Celovcu, Andrej Plassnik iz Grebinja, Jožef Potsch iz Eitwega, Jožef Plassnig iz Smarjete v Rožu, Štefan Maier iz Pliberka, dr. Bruno Weiss iz Treibacha, Franc Schneeberger iz Laz, Oskar vitez pl. Heiss iz Velikovca, Jožef Kulterer iz Št. Vida. Kot namestniki: Valentin Plasch, Valentin Paternioner, Anton Fohr, Janez Manbart, Jurij Wagenpfeil, Julij Buben, Franc Siissbauer, Andrej Berger in Rudolf Hofer, vsi iz Celovca.
Pametno ne ravna tisti, ki za svoj denar kupuje slabo blago, ki je po vrhu tega še tuje. Le tisti ravna pametno, ki kupuje Kolinsko ka-vino primes v korist obmejnim Slovencem, ki je od vseh najboljše, ker daje kavi izvrsten okus in lepo barvo.
Zbolel je nevarno na pljučnici č. g. Fr. Mihi, župniknaŽihpoljah. Tudi č. g. Antonu Kesnarju, župniku v Prevaljah, se je zdravje nekoliko poslabšalo. Duhovne sobrate prosimo za memento in sacris.
Župnijo Čajnče je dobil č. g. Miroslav Malgaj, tamošnji župni upravitelj.
Strokovni kurz za gostilničarje se bo vršil v Celovcu od 24. aprila do 6. majnika.
Šolske vesti. Na dvorazredni utrakvistični šoli v Št. Miklavžu ob Dravi je razpisano v stalno nameščenje začasno zasedeno učno mesto, na utrakvistični dvorazrednici v Lipi nad Vrbo, na tro-razrednici v Pontablju in na utrakvistični tro-razrednici v Čačah v stalno nameščenje mesto šolskega vodje do 14. sušca. Za nobeno mesto se ne zahteva znanje slovenščine. To je res pravi škandal! Zakaj neki se šole v Št. Miklavžu, v Lipi in Čačah še imenujejo utrakvistične, če se niti od šolskega vodje ne zahteva znanje slovenščine!? Opozarjamo merodajne kroge, da obrnejo temu nezaslišanemu škadalu večji pozor!
Slovenski javnosti! Odbor „Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi11 se obrača z nujno prošnjo do slovenske javnosti, osobito pa do svojih bivših podpirancev in do vseh teh, katerim se je doposlalo letno poročilo o delovanju društva s položnico c. kr. poštne hranilnice, kakor tudi do onih vaških, trških in
mestnih občin ter okrajnih zastopov, na katere se je odbor društva s posebno prošnjo obrnil, da bi se vendar vsi ti blagovolili spomniti s kakršnim zneskom revne slovenske učeče se mladine na čeških visokih šolah v Pragi, katera trpi glad in zmrzuje, ker odboru društva nikakor ni mogoče ugoditi vsem prosilcem v takršni meri, kakor bi bilo potrebno. Letos je za tretjino več prosilcev nego je bilo lani, toda prejemkov je letos doslej imelo društvo za dve tretjini manje nego lani za ta čas, iz česar je dovolj razvidno obupno stanje društva. Odbor društva si dovoli torej apelirati na slovensko javnost, da stori svojo narodno in človekoljubno dolžnost ter tako olajša bedo slovenskega inteligentnega naraščaja. — Prispevki se naj pošiljajo po položnici c. kr. poštne hranilnice ah po poštni nakaznici na naslov društvenega blagajnika: dr. Karel Šebesta, advokat, Praga II, fcipólenà 9.
V	Pragi, dne 11. svečana 1911.
Odbor.
Za „Slovensko Stražo14 je darovala Hranilnica in posojilnica v Sv. Lenartu pri sedmih studencih 50 kron. Bog plati v imenu obmejnih bratov! Ostali denarni zavodi : Tu je vzgled! — Velik dokaz narodne zavednosti in požrtvovalnosti so pokazali letošnji Mohorjani. Nabrali so 2347 kron 77 vin. za »Slovensko Stražo11, tedaj vsak četrti Mohorjau je dal 10 vinarjev. Priznanje in hvala vsem zvestim! Nič še ni prepozno! Tudi po onih župnijah, kjer še niso zbrali, naj ta teden zbirajo in zbrano pošljejo »Slovenski Straži-1, tako da ne bo slovenske župnije na Koroškem, kjer bi Mohorjani pozabili na »Slovensko Stražo! Mohorjani v Medgorju pri Žrelcu so nedavno poslali 4 krone. Koroški Slovenci! V medsebojni ljubezni in podpori je moč in zmaga! Samo 11 podružnic »Slovenske Straže11 imate! Zberite se v novih podružnicah in združite se pod praporom »Slovenske Straže11 z ostalimi brati v brambo domovine, vas in vaših otrok bodočnosti. Na delo! Ustanovljajte nove podružnice »Slovenske Straže11 na Koroškem. — Kupujte in rabite izključno blago v korist »Slovenske Straže11: 1. Kolinsko cikorijo v korist obmejnim Slovencem s pečatom »Slovenske Straže11 na vsakem ovitku, drugače ni prava. 2. Vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Glavni založnik C. Menardi v Ljubljani. 900 kron je dal »Slov. Straži.11 3. Košmerl-ove drože, kvas v korist obmejnim Slovencem. 4. Periino milo iz zaloge C. Menardi v Ljubljani. 5. Razne tkanine za obleke iz zaloge Hermes v Ljubljani. 6. Kregar in Seljak prodajata najboljše čistilo za čevlje. 7. Rabite samo papir iz tovarniške zaloge »Slov. Sraže11. 9. Zavarujte se za življenje potom »Slov. Straže11. 10. Darujte ob vsaki priliki, če tudi samo nekaj vinarjev za »Slov. Stražo-1, kajti narodnoobrambno delo brez denarja ni mogoče.
Obsojen je bil v Celovcu dne 21. t. m. hlapec Janez Strugger, ker je pobil pri Janezu Markoviču in pri Hafnerju v Zg. Vesci okna in napadal ljudi, na dva mesca težke ječe, poostrene z dvema postoma.
Po tiralici išče deželno sodišče 26 letnega, na Otoku rojenega Janeza Tschemernjak, hotelskega slugo in njegovo izvoljenko Ano Ert iz Svinca zaradi zločina tatvine oziroma goljufije.
Vlomili so 16. t. m. neznani tatovi pri p. d. Tomanu v Ivovljah pri Kotmarivasi. Skoz okno so zlezli v kuhinjo, kjer so pobrali kakih 140 kg svinjine, ki se je vodila. Ukradli so tudi dva poročna prstana vredna 20 K, in 16 K gotovine. Meso so odnesli v treh ukradenih vrečah.
Utonil je 16. t. m. popoldne kočar Boštjan Dimling p. d. Smole iz Zadol pri Porečah v Vrbskem jezeru pri Otoku. Šel je iz Pričice na Otok po ledu črez jezero kupovat potrebščine. Udri se mu je led. Mrtveca so potegnili iz jezera. Smole je bil star okrog 40 let, oženjen in oče treh nedoraslih otrok.
Nevarni vlomilci. V soboto, 18. t. m., zvečer je sporočila neka gospodična Gross gostilničarki »Pri raku-1 v Gosposki ulici v Celovcu, vdovi g. Karolini Kopajnik, da je slišala iz njenega stanovanja sumljiv ropot. Dva navzoča gosta, mizarskega mojstra Kastnerja sin in učenec rudarske šole Zach, sta šla gledat in videla dva^ moža, ki sta zbežala. Letela sta za njima. Kastner je ujel enega tatu, ki je pa svojega preganjalca z nožem zabodel v ramo in ušel. Zach je ujel drugega in ga pobil na tla; tat je pa nameril nanj revolver. Ker ga je Zach hitro udaril po roki, strel ni zadel. S pomočjo došlih ljudi so tatu izvili iz rok revolver. Oddali so ga policiji. Imenuje se Valentin Scharko in je star 38 let. Njegov tovariš je ubežal. Gostilničarki sta ukradla zlato zapestnico, vredno 70 K, dve zlati zaponki in kaseto z nekoliko gotovine.
V	hotelu Grommer je okradel neznan tat natakarico Lobineč in dekli Ano Kallaus in Ano Zebedin. Tat je iz zaprtih kovčkov ukradel dve
zlati uri, naprstnike, verižice in 20 K gotovine. V Celovcu kar mrgoli takih potepov, policija pa menda spi.
Tatvina. Gostilničarki gospé Vrečnik v Celovcu je v noči od 18. na 19. t. m. nepoznan tat ukradel v gostilni iz puščice za gramofon okrog 40 K in iz mesnice nekaj mesa.
Smer našega delovanja mora stremiti za tem, da se vsi sestavni deli našega naroda točno in pravilno razvijajo in vzporedno napredujejo. Edino tako nam je mogoče rešiti narod propadanja in ga iztrgati iz rok vsiljivih tajcev. Geslo: »Svoji k svoj im “ naj vodi vsako našo stopinjo. Zato priporočamo vsem slovenskim rodbinam prav toplo izdelke Kolinske tovarne za kavine primesi v Ljubljani, katera se prodaja v korist »Slovenske Straže11.
Velikovec. Družbinski večer se vrši prihodnji torek, kakor je bil naznanjen že v zadnjem »Miru11.
Borovlje. (Dve razsodbi.) »Nemec11 Mišic (pa ne Tončkov) ozmerja Slovence z »rau-barji11; tožen prizna pri sodniji, da je vse to klical, samo datum pravi, da ni pravi, 19. je zmerjal, ne 16. Razsodba se glasi — oproščen. — Slovenec S t a n g 1 reče v gostilniškem pogovoru Inckotu, ki je pri »Nemcih-1, besedo, da ni »normalen11, obtoženec dobi 50 K ali pet dni zapora. Pa naj reče kdo, da se v Borovljah nimamo fletno.
Borovlje. (Smrt) je pobrala iz naše sredine 'pridno, blago in splošno spoštovano mlado ženo gospo Marijo Wieser, roj. Sc h w ar z pd. Mikličevo. Svojemu možu je podarila mlado življenje, sama svoje pa zgubila. Pagreba se je udeležilo silno veliko občinstva. Pri hiši in ob grobu so ji zapeli slovenski pevci prekrasno ža-lostinko. N. p. v m.!
Borovlje. »Freie Stimmen11 in graški nem-škonacionalni listi so objavili cel kup laži o razmerju tukajšnje duhovščine do g. župnika. Pišejo, da so napadi na g. župnika Klemenčiča v »Miru11, »Slovencu11 in »Domoljubu-1 na dnevnem redu in da je zaradi napadov od slovenskih duhovnikov g. Klemenčič vložil prošnjo za upoko-jenje. Ker še nikdo ni bral v »Miru11 ali »Slovencu11 ali »Domoljubu-1 kakega napada na gospoda župnika Klemenčiča, ker so izvajanja v nemških listih neresnična in ker ne moremo verjeti, da bi bil g. župnik Klemenčič dal kakemu nacionalcu taka zlagana poročila, zato pričakujemo, da bo g župnik na ljubo resnici dotičnim listom poslal popravek.
Grabštanj. (Predpustna veselica) naše »Skale11 se je dne 19. t. m. prav sijajno obnesla. G. Vajncerl je govoril o vzrokih propadanja kmetskega sranu. Počastil nas je s svojo navzočnostjo č. g. dr. Lenard, ki nam je pokazal, da bo mogla rešiti kmetski stan le združitev in samopomoč. Na lično pripravljenem odru nastopila sta potem »Mož in žena11 in »Piskrar11, ki so svojim spretnim petjem in šaljivimi nastopi povzročili splošno veselje in veliko smeha. Nato so domači mladeniči uprizorili igro »Krčmar pri zvitem rogu“. Igrali so v splošno zadovoljnost. Ako se upošteva, da so prvokrat nastopili, lahko rečemo, da so izborno igrali. Gotovo nas bodo kmalu zodet presenetili s kakšno drugo igro. Od udeležencev slišimo prireditev splošno hvaliti. Gotovo bi bili imeli še več gostov, ako bi marsikaterega ne bila zmotila ravno poprej nam dosla odpoved prostorov v sosedni gostilni.
Bohrlavas. (Na občnem zboru) tukajšnje kmetijske podružnice, ki se je vršil v nedeljo dne 5. t. m. v gostilni g. Bruggerja, se je izvolil sledeči podružnični odbor: Jožef Koberer, učitelj, načelnik; Simon Kurat. pd. Pintar v Do-brlivasi; Valentin Komar, pd. Komar v Lovankah; Janez Mihev, pd. Andrejc v Sinčivasi; Martin Greif. pd. Laškolnik v Bukovju in Janez Starc, pd. Majdi v»Mokrijah kot odborniki. Podružnica šteje okoli 170 članov, na občnem zboru pa je bilo navzočih le okoli 30 članov.
Globasnica. »Štajerčeve11 vžigalice so menda že slabo blago, ker jih ljudje ne marajo. Naš trgovec, znani Paarov Gusti, jih pa razpečava na ta način, da jih daje kot napitnino kar po cel zavoja Dobra misel, da mu ne — splesnijo!
Žvabek. Ob velikem navdušenju se je ustanovilo minolo nedeljo izobraževalno društvo, potem ko je domači g. župnik razložil pravila. Kakor vse kaže, se bo prijavilo veliko število udov. Nato nas je peljal č. g. Hornbock v mislih v Sveto deželo. V več kakor triurnem govoru nam je razlagal znamenitosti in podobe jeruzalemske. Ljudstvo v nabito polni dvorani mu je sledilo do konca z napeto pozornostjo; vmes se je utrnila marsikatera solza ginjenosti. Vtisnil nam je neizbrisen spomin, in to mu bodi plačilo za njegov napor in trud. Vse ga željno pričakuje — kakor nam je obljubil —- po Veliki noči, da nam pokaže še druge znamenitosti Svete dežele in Egipta-Vmes so nas razveseljevali šmihelski tamburaši s svojim izbornim igranjem. Iznenadil nas je
domači moški zbor, ki je prvič nastopil. Mlademu društvu in pevskemu zboru kličemo: krepko naprej!
Grabštanj. (Strah pred „črnimi“,) to se pravi zavednimi Slovenci, ki se upajo na svojih domačih tleh na dan, je napotil naše nemčurske Mogočneže in laži-naprednjake, da so začeli kopati grob našemu izobraževalnemu društvu in Napovedali bojkot onemu krčmarju, ki nam je za Predpustno veselico bil obljubil prostore. In gostilničar, ki nam je nekdaj tako sveto zatrjeval, da je našemu društvu njegova hiša vsak dan odprta, se je zbal in nam kratko pred prireditvijo prostore odpovedal. Nasprotniki so mislili, da bodo s tem naše mesečno zborovanje onemogočili in društvo uničili. Kratka pamet! Praznovali smo v prostorih grabštanjskega župnišča svojo predpustno veselico tako sijajno, kakor bi je v prej imenovani gostilni morebiti ne mogli. Vi mogočneži iz Grabštanja in okolice, zapomnite si. da s seboj ne pustimo pometati in da bodete morali odsihmal z nami kot stranko resno računati.
Želinje pri Velikovcu. (Poroki.) V nedeljo, dne 19. svečana, sta se tukaj praznovali dve poroki. G. Franc Furlan, p. d. Trod v Spodnjih Trušnjah, izvolil si je za zvesto tovarišico skozi življenje Marijo Korak, p. d. Črepanovo v Štriholčah. G. Janez Fratnik, ekonom, je pa podal svojo desnico v zakonsko zvezo Matildi Dertnik, p. d. Štingelčevi na Želinjah. Novoporo-čencem kličemo: Veliko sreče v novem stanu!
Želinje pri Velikovcu. Zadnji občni zbor našega izobraževalnega društva je privabil lepo število udeležencev. Račun o društvenem delu in napredovanju v pretečenem letu je bil prav zadovoljiv. Naše društvo se sicer ne more ponašati s sijajnimi hrupnimi uspehi, a deluje smo-treno, mirno in vztrajno. Ima mlado, a zdravo in trdno življenje. Za novo društveno leto se je odbor le prav malo izpremenil. Glavno je bila po občnem zboru gledališka igra. Naša vrla dekleta, pridne in zveste društvenice, so stopila na nov priprost oder ter nam uprizorila krasno igro „Ljudmila“. Ta petdejanska igra je za naše razmere zelo težavna, a vendar so igralke svojo nalogo prav dobro rešile. Nastopile so vse prav pogumno in spretno, govorile razločno in glasno. Veliko smeha je povzvočila „klošterska kriparca". A tudi ostale igralke, posebno ki so imele daljše in težje uloge,, moramo le odkritosrčno pohvaliti. Upajmo, da nas še večkrat raz-vesele s kako lepo in poučljivo igro. Z lepimi domačimi pesmimi se je končalo to zborovanje, že drugo v teku enega meseca.
Št. Juri na Vinogradih. (Smrt.) Umrla je 18. t. m. Peternelova mati tukaj v Št. Lenartu. Pokojna je dočakala lepo starost blizu 80 let. Bila je res krščanska mati, mirna in dobra soseda ter pridna gospodinja. Kako so rajno splošno spoštovali in ljubili, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo nenavadno veliko ljudstva.
Čergoviče pri Šmihelu. Brzovlak je v noči od 21,—22. t. m. blizu Čergovič povozil rjavega konja ter ga razmazal na drobne koščke 130 m daleč po progi. Čegav je bil konj, se še ne ve; najbrž je kje ušel.
Dobrlavas. (Dopisniku „Fr. Stimmen“ in „Bauernzeitung'‘ v spominsko knjigo. Koncem meseca prosinca t. 1. sta prinesla zgorej imenovana lista v svojih predalih pod zaglavjem „Laž in izsiljevanje!" skoraj enako se glaseč ■članek, ki je poln površnosti, zavijanja in nevednosti in ki se glasi v prestavi tako-le: „Na nekem tajnem slovenskem zborovanju, katero se je yršilo v slovenski društveni hiši v Dobrlivasi, se Je izdalo geslo: Kdor se pri ljudskem štetju zglasi k nemškemu jeziku, se odda dr. Brejcu, se od Njega naznani in se mu naloži zapor ali denarna kazen. Taka zborovanja se vrše navadno tajno hied slovenskimi zaupniki in je vselej spet slo-yensko-katoliški duhovnik — ta glavni hujskač in najzlobnejši sovražnik nemškega jezika in Nemškega naroda — sklicatelj takih zborovanj ln govornik." V članku se sicer ne imenuje naivnost našega društva — saj je celi dopis zgled Nejasnosti — a ker pa v slovenski društveni hiši lzvzemši odbornikov posojilnice nihče drugi ne ^Noruje kakor naše slov. kat. izobraževelno društvo, Ie edino mogoče, da misli dopisnik to. Zato mu n° tudi odgovarja. K posameznim točkam! Do-Fjjnik govori o tajnih slovenskih zborovanjih!
je novinec v našem kraju, ali ne zna slo-,enski, da bi se poučil glede tega iz „Mira“, v ’aterem je vsako zborovanje naznanjeno, ali pa Je tako lahkoveren, da vse verjame, kar sliši, ali Pn nalašč piše neresnico in vidi povsod tajna Noro vanj a, kjer so vselej javna! Mogoče pa je , Ni, da misli na odborove seje, ki so tajne; te-o' Pa uaj ve, da se seja pravi po nemško ” 'tv.ung'1 in ne „Versammlung“. r Balje pravi, da se je pri enem takem zbo-aN]u izdalo geslo: Kdor se pri ljudskem štetju
zglasi k nemškemu jeziku, se odda dr. Brejcu, se od njega naznani in se mu naloži zapor ali denarna kazen. O ljudskem štetju se je govorilo na javnem zborovanju dne 6. m. m., na katerem so se razlagali predpisi o ljudskem štetju v svrho tozadevnega ljudskega pouka in se je v smislu § 30 povdarjalo, da je vsaka neresnična napoved kazniva in da je za to tudi kaznivo, če bi kdo, ki govori po navadi slovenski, naznanil pri ljudskem štetju nemški občevalni jezik in da se bo zato skrbelo, da se taki naznanijo na „Slov, kat. politično društvo v Celovcu", ki je tedaj še obstajalo in čigar predsednik je bil dr. Brejc, da se ono radi tega pritoži na c- kr. vlado. Torej vsak, ki govori po navadi slovenski, ne pa splošno vsak! Dopisnik je bil gotovo v skrbeh, če jo Nemec, da bi se njega tudi ne naznanilo. Gola laž pa je, da taka zborovanja sklicuje slovensko-katoliški duhovnik, beri „Mir“ in boš videl, da jih sklicuje odbor. In da na takih zborovanjih govori vselej slovensko-katoliški duhovnik, je sicer res, a govorijo tudi drugi. Ti. bralec, pa skusi uganiti, če boš mogel črez ves svoj dopis napisati „laž", saj nikjer ne reče kaj da bi bilo kaj laž, kar bi bili mi rekli; najbrž je zato z nami vred bik že sam prepričan, da je to laž, kar je on o nas napisal. Tako namreč pravimo tudi mi. Končno pa svetujemo g. dopisniku, naj se zlasti o javnosti naših zborovanj blagovoli prepričati pri vele-slavnem c. kr. okrajnem glavarstvu v Velikovcu, kjer je vsako naše zborovanje naznanjeno, oziroma dovoljeno kot javno. Vabimo ga pa tudi vljudno na naša prihodnja zborovanja, da bo vedel potem bolj resnično poročati.
Odbor slov. kat. izobraž. društva Dobrlavas.
Jakob Lužnik, predsednik.
Prevalje. Naš postajenačelnik, pristen German (piše se Medved!!), se je posebno trudil za Sudmark-bal. Naj bi skrbel raje za to, da bi se na kolodvoru dobili vozni listki na slovensko zahtevo.
Prevalje. Slovenci — vedite in strmite ! Na Slidmarkinem plesu je igrala vojaška godba slovenskega 17. polka. V Celovcu na mirni slovenski veselici ni smela igrati — v Prevaljah na Sudmarkini pa. Pero zastaja . . .
Prevalje. (Mladeniška veselica) pri Steklu dne 12. t. m. izvršila se je prav veselo. Bila je to letos prva taka veselica, ki je kazala popolnoma slovensko lice. Slovenski fantje so s tem pokazali, da niso odvisni od prevaljskih nemčurskih gostilničarjev. To je bila domača slovenska zabava, kakoršne pri nemškutarjih ni.
Prevalje. Dne 18. t. m. je bil pri Ahacu ples v korist „Sudmarke“. V Prevaljah — „Sud-marka" ! Kdo torej hujska? Naj še reče kdo, da Slovenci hujskamo — tisti zasluži tako klofuto, da mu postane kar temno. Ako zahtevamo Slovenci svoje pravice, pa pravijo, da hujskamo. „Sudmarka" se hoče pri nas udomačiti — društvo, ki ima namen ponemčiti in poluteraniti naše otroke. Da se naši „Nemci“ ne sramujejo takega početja! Tako bojno društvo, katerega niti pošteni Nemci ne marajo, tako društvo v Prevalje ne spada! «Sudmarka" ustanavlja nemške šole v slovenskih krajih, kupuje slovenska posestva in jih izroča tevtonskim priseljencem iz raj ha — za tako društvo pri nas v Prevaljah ne sme biti prostora! In ta predrznost, s katero so poslali vabila celo našim ljudem, narodnjakom! Hvala Bogu, da so naši ljudje vedeli, kaj jim je storiti — tako da je bilo prevaljskih udeležencev zelo malo, zato pa je pridivjalo nekaj tujcev, da tolažijo svoje prevaljske bratce, katerim preti slovenska nevarnost. Najbolje bi bilo take siid-markpvce napoditi s šibo! Kdo hujska?
Železna Kapla. (Občni zbor.) Dosedanji prostori za zborovanja našega slov. kat. izobraževalnega društva postajajo že pretesni. To se je pokazalo zlasti na društvenem občnem zboru dne 12. t. m., katerega se je udeležila velika množica slovenskega ljudstva. Poročilo odbora je bilo brez ugovora odobreno. Soglasno so se izvolile v odbor za novo leto osebe, katere je predlagal voditelj zborovanja. Nato nas je popeljal vlč. g. Jan. Hornbok v duhu v Sveto deželo, ter nam je na podlagi skioptičnih slik razkazoval te svete kraje tako zanimivo in prisrčno, da smo sledili njegovim besedam z največim zanimanjem. Izrekamo mu za njegov trud in požrtvovalnost najiskrenejšo zahvalo in izražamo prisrčno željo, da bi ga mogli kedaj pozneje še enkrat pozdraviti v svoji sredini ter pod njegovim vodstvom v duhu romati v Sveto deželo.
Št. Tomaž. (Občni zbor) društva »Edinost" se je dobro obnesel. Predsednik je po kratkem nagovoru dal besedo g. tajniku, ki nam nam je naslikal delovanje društva v preteklem letu. Lepo poročilo — ker je društvo v resnici veliko lepega storilo v izobrazbo in pošteno zabavo svojih udov. Udov pa je bilo 100. — Nato je poročal g. blagajnik o dohodkih in stroških.
Tudi njegovo poročilo je bilo zanimivo — ker natančno. G. knjižničar je v svojem poročilu navduševal ude, da bi se še bolj posluževali knjižnice, ker to društvo ima namen vzbuditi zanimanje do branja in tako izobraževati. Naj so udje pridni pri delu in tudi pri branju. Na to se je potrdil stari odbor, oziroma eden odbornik na novo izvolil. Potem je kot govornik prvikrat nastopil naš blagajnik g. Andrej Weiss, pd. Smrečnikov, ki nam je v jako lepem govoru pokazal, kakšen vpliv imajo kat. slov. izobražev. društva na ljudstvo, posebno na mladino. Kjer je tako krščansko društvo-, tam se vidi tudi napredek v dobrem. Temu govoru je sledilo ploskanje občinstva in javna pohvala od predsednika. Na koncu se je uprizoril komični prizor: „Kmet in fotograf." „Sem rekel, sem djal" — lepo je bilo, smeha je bilo tudi dovolj. Hvala igralcem! Med posameznimi točkami je pel društveni pevski zbor lepe narodne pesmi. In tako se je res prav lepo vršil prvi redni občni zbor našega od prijateljev in nasprotnikov »ljubljenega11 društva.
Bolečine oslovskega kašlja
se otroku že po dvakratnem zaužitju Scott-ove emulzije bistveno popolnoma olajšajo. Dober sloves Scott-ove emulzije kot olajševalno sredstvo pri oslovskem kašlju se opira na popolno izborno kakovost njene sestavine, kakor na poseben način Scott-ovega ravnanja in se že 34 let dviga od dneva do dneva.
Zdravniki ponovno predpisujejo
Scott-ouo emulzijo
in stariši, ki so jo že enkrat uporabili, bodo zopet vselej segli pri oslovskem kašlju po tem sredstvu.
Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom Scott-ovega ravnanja.
Gena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Kostanje. (Presenečenje) Tukajšnji — »občinski odbor iz leta 1904 — a brez župana" — je vendar enkrat prišel do spoznanja, da naša stranka vendar ni tako nazadnjaška, posebno kar se tiče gospodarskih razmer, kakor so jo pogostokrat že voditelji tukajšnjih »fortšritlarjev", posebno v svojih listih, napadali. Z ozirom na razširjajoče se živinske bolezni je vlada obrnila svojo pozornost posebno na natančno izvedenje živinskih potnih listov. Vlada zahteva, da se morajo pred izposlovanjem teh listkov živali, ki se hočejo odgnati ter prodati, natančno pregledati ter se mora izdelati posebno tozadevno potrdilo. V to svrho izvoli občinski odbor posebne »oglednike za živino". To je storil tudi tukajšnji »napredni11 odbor v svoji seji dne 10. avgusta lanskega leta. Čudom se moramo čuditi, da se je ta sklep razglasil še le 19. februarja 1.1. in kakor je razvidno iz dotičnih odlokov hirajočega občinskega predstojništva še le na pritisk okrajnega glavarstva; nam se zdi, da to pač ni »fort-šritlih", še le tedaj potrebno ukreniti, če je nevarnost že pred durmi, kakor je to v zadnjem času, ko so se pojavljale kužne živinske bolezni v sosednih občinah. Dotična ministrska naredba je bila že razglašena leta 1909. in v »napredni" občini Kostanje se začenja še le izvajati 1. 1911. Značilno! Iz tozadevnega pouka je razvidno, da je naloga živinskih oglednikov velevažna ter da zahteva skrajno natančnost in vestnost. Človek bi si mislil, da može za tak posel »naprednjaki" ne bodo iskali v vrstah »nazadnjaških črnih" in drugod povsod zapostavljenih »klerikalcev"; a ravno izmed njih je odbor izbral odlične in neustrašene korenjake ter izvolil za vasi Gornjaves in Vogliče Valentina Winkler, pd. Fleva. za Trešče in Črešnje Jožefa Nagele, pd. Vardjana in za Jezerce Janeza Kaufmann, pd. Čepka. Le za Kostanje in Koren so še ohranili starega oglednika; čudno, da celo tega niso odstavili! Vpraša se, iz kakšnega namena pa so naprednjaki to storili? Prvi namen je čisto prozoren; izvrševanje naloge napravlja ogledniku marsikatero sitnost ter zamudi pri tem mnogo časa. Za to so »nazadnjaki11 dobri. Dalje se oglednik pri vestnem izvrševanju svojih poslov lahko zameri temu ali onemu sosedu, s katerim sta sicer poprej v lepi slogi živela; in ravno to je našim »fortšritlarjem" všeč, kajti nehote gonijo potem ogledniki iz naših vrst pristaše
v njihov tabor, posebno če se dogodi, da je oglednik prisiljen naznaniti v smislu dotične postave kužne bolezni oblastim. Potem „fortšrit-larji“ kažejo na nje, češ glejte jih, takšni so „te črni“. Ako pa je oglednik malomaren v izvrševanju svojih dolžnosti, pa lahko sam sebi nakoplje mnogih sitnosti in tudi gmotne škode — v veselje naših naprednjakov. Da bi se ljudstvo na javnih zborovanjih o tem poučevalo, bi za to bila v prvi vrsti poklicana tukajšnja podružnica deželnega kulturnega sveta, katera pa je pod komando strastnega našega nasprotnika, vsled česar ta podružnica komaj životari v škodo gospodarjem. Volilci naj potemtakem odprejo oči, da spoznajo resnico: generali tukajšnjih naprednjakov (?) poznajo ljudi le pred volitvami, ko beračijo za glasove ter črtijo našo stranko; ko pa sedijo na odborniških stolih, tedaj jim je občni blagor deveta briga. Pred volitvami vidijo na naših možeh vsemogoče madeže ter jih slikajo za nesposobne, delovati v občinskem odboru; po volitvah so pa dobri za to, da jim nalagajo posle, ki zahtevajo precej spretnosti in odgovornosti. Če se gre predlagati koga za varuha, oziroma sovaruha vdovi ženi za slučaj, da je umrl gospodar, ki je imel volilno pravico, tedaj se izbere gotovo oseba iz vrst „fortšritlarjev“, da more potem ista pogostokrat proti volji uboge vdove glasovati za „fortšritlarske“ kandidate. Za ubožce, ki nimajo državljanskih pravic, so pa zopet „črnr‘ dobri. To naj bode treznomislečim volilcem zapisano v preudarek. Z imenovanjem zgoraj navedenih oglednikov je „napredni“ občinski odbor kostanjški dal naši stranki javno spričevalo, da šteje v svojih vrstah može, ki so na mestu in za porabo posebno tam, kjer je treba tudi delati in ne samo —- kimati. Upamo, da takih mož tudi pri prihodnjih občinskih volitvah ne bodo prezrli!
KaHireiner Kneippova sladita kava
služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem-Edina prava družinska kava! Po ceni in zdrava.
Sv.Lenart pri sedmih studencih. (Smrtna kosa) je začela hudo razsajati po naši župniji.> Pretekli teden jih je pobrala kar štiri. Umrli so letos med drugimi stari Martinčev oče v starosti 83 let, Lovrenc Podlipnik, star 86 let, pri Zalarju na Ločilu kar dva, Molčeva Mojca, Alojzij Kepoid in pri Eogajeh Urša Oje, — ,.Ojset“ smo tudi imeli v pondeljek dne 13. t. m. Podala sta si namreč roke Jožef Koman, p. d. Potočnik na Čavi in Marija Štisen iz Blač. Luštno pa je bilo na tej „ojseti“! Lepo se je prepevalo in juckalo, skoraj tako, kakor znate Vi, g. urednik! So pa bili tudi korenjaki zbrani, da jih je bilo veselje gledati! Vrlemu parčku pa želimo mnogo sreče !
Zilska Bistrica. (Poročil) se je 20. svečana t.l. Jože Katnik, posestnik Bizarjeve hiše, z Marijo Mihele, kovačevo istotam. Poročal ju je ženinov stric č. g. Franc Katnik, župnik na Brnci pri Beljaku. Bilo srečno!
Št. Štefan na Žili. Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Žili, registrovana zadruga z neomejeno zavezo je imela dne 13. svečana v hranilničnih prostorih pri „Korparju“ v Št. Štefanu svoj letni občni zbor, katerega se je ude-ežilo precejšnje število zadružnikov, ki so prišli,
da bi slišali ter se prepričali, koliko je resnice na hujskariji, ki so jo naši nasprotniki lansko leto povodom poloma centralne kaše v Celovcu in drugokrat povodom konkurza Glavne posojilnice v Ljubljani zoper našo slovensko hranilnico in posojilnico v Št. Štefanu povzročili. Kako čudno so delali sovražniki našega zavoda !? Ravno tisti čas, ko se je začel polom centralne kaše v Celovcu, se je naš č. g. župnik Anton Pelnaf podal na božjo pot v Sveto deželo, akoravno je iz prižnice svojim župljanom naznanil, da gre v Jeruzalem, da izostane približno štiri tedne in da je preskrbel svoje namestnike, so trosili liberalci in njihova kompanija grdo laž: Štefanski fajmošter so tudi kakor Weiss v Celovcu poba-sali, kar so mogli in zbežali v Ameriko ! ! Na tak način so hoteli zaupanje naših ljudi do slovenske štefanske kaše podkopati. —- Zborovanje pa samo se je takole vršilo: Gospod načelnik Boštjan Hebein, dolgoletni predsednik hranilnič-nega odbora, je pozdravil došle zadružnike, je konštatiral sklepčnost zbora v smislu pravil ter je naprosil domačega župnika, naj blagovoli v imenu odbora poročati o delovanju hranilnice in posojilnice v preteklem letu. Iz župnikovega poročila Vam naznanjam sledeče številke: Zadruga je imela lansko leto prometa 876.386 K 26 vin. prometa. Novih vlog je bilo 135.205 K 09 vin.; vzdignenih vlog pa 152,506 K 47 vin.; na novo se je posodilo 17.444 K 44 vin., vrnjenega dolga je bilo 22.284 K 54 vin. Novih zadružnikov je pristopilo 7, izstopilo, oziroma umrlo 18. Skupnih posojil ima hranilnica 149.398 K 71 vin.; naloženega denarja 348.207 K 88 vin., rezervnega fonda pa 21.048 K 47 vin.; čistega dobička je bilo 2488 K 38 vin.; skupnih vlog ima zadruga 495.404 K 19 vin. Ves čisti dobiček se je priklonil rezervnemu fondu, ker delujoči odborniki skoraj brezplačno oskrbujejo hranilnično poslovanje. Pri volitvi novega odbora se je soglasno izvolil stari odbor, oziroma od zadružnikov naprosil, da še nadalje isti vodi zadrugo.^ Iz tega kratkega poročila je razvidno, kako čvrsto in krepko da dela štefanska hranilnica in da ima tudi med ljudstvom zaupanje; vse laži, obrekovanja, cela hujskanja nasprotnikov v lanskem letu in tudi še začetkom letošnjega leta ni mogla slovenski štefanski hranilnici škodovati; ljudje so se šele zdaj prepričali, kako da nasprotniki delajo! Zborovalci so kar gledali, ko so slišali župnikovo poročilo, ker nihče ni mogel verjeti, ali vsaj pričakovati, da bi se štefanska hranilnicamogla-tako razvijati in postati tako močna. Da bi le Bog dal, da bi še za-naprej tako delovala v prid in korist poštenega, vernega slovenskega ljudstva!!
Gospodarske stvari.
Uspeh subskripcije V. emisije delnic Jadranske hanke v Trstu.
Poroča se nam, da je tudi ta emisija delnic Jadranske banke končala s polnim uspehom in da je bil na subskripcije izloženi znesek 2,000.000 kron prepisan. To dejstvo najbolje priča, da uživa imenovani zavod največje zaupanje v kapitali-stiških krogih.
Filialka Jadranske banke v Ljubljani je pričela ravnokar svoje poslovanje.
O pomanjkanju denarja.
Vsled neugodnih letin v letih 1908 in 1909 je bilo v naših posojilnicah nastopilo več ali manj občutno pomanjkanje denarja. Posledice slabih letin pa nismo občutili samo pri nas, ampak tudi v ostalih deželah naše države. O tem predmetu piše zvezin tajnik A. Wagner v Gradcu sledeče :
Kdor zasleduje razmere na javnem in mednarodnem denarnem trgu, je v minulem letu, zlasti v 3. in 4. četrtletju opazil splošno pomanjkanje denarja. Tudi v Avstriji je bila potreba po denarju tako velika, daje avstro-ogrska banka vsled izvanredno visokih zahtev, ki so se stavile do nje, bila primorana zvišati svojo obrestno mero na 5°/0, ker se je vsled tega prekoračila davka prosta notna rezerva. Čeprav so se od druge polovice meseca novembra sem, zlasti pa ob zaključku leta 1910 zboljšale denarne razmere, vendar pomanjkanje denarja v novem letu še ni izginilo.
Če iščemo vire povečani potrebi po denarju, ki povzroča to denarno pomanjkanje, najdemo jih v izvanrednih zahtevkih po kreditu v raznih panogah industrije, v živahnejšem delovanju borze in ker kmetijstvo potrebuje več kredita.
Sodi se, da je kmetijstvo rabilo pri banki za 150 milijonov kron več kredita, od česar odpade 100 milijonov kron na posledice slabe letine v 1. 1909. Pridelek 1.1910 doslej tudi še ni zmanjšal v zaželjeni meri kreditnih potrebščin, oziroma
se z izkupičkom od prodanih pridelkov še niso poplačali porabljeni krediti.
Kako ulogo igra pomanjkanje denarja v zadružni kreditni organizaciji avstrijskih kmetov? Gotovo je, da pomanjkanje denarja na javnem denarnem trgu vsaj deloma vpliva na našo kreditno organizacijo. Kmetijske kreditne zadruge, oziroma njihove centralne blagajne nalagajo tekoči denar, ki ga ne potrebujejo v svojem obratu, da je plodonosno naložen in pripravljen za izplačilo, v varnih vrednostnih papirjih ali pri varnih denarnih zavodih, oziroma ga tako nalagati morajo, ker ne obstoji državna zadružna blagajna; kurzi vrednostnih papirjev kakor tudi obrestna mera bank pa se ravna po vsakokratnem stanja na javnem denarnem trgu; vsled tega je kme-tijsko-zadružna kreditna organizacija v tem ozira odvisna od javnega denarnega trga.
Vsled pomanjkanja denarja zvišana obrestna mera omogočuje bankam in drugim denarim zavodom, da vlagateljem (torej tudi kmetovalcem) nudijo višje obrestovanje. Posledica je neredko-krat, da se vlagatelji obrnejo do svoje rajfajz-novke, ta pa, da ne zgubi denarja, se obrne do svoje centralne blagajne z zahtevo, da se jim njihove vloge višje obrestujejo; to se dogaja celo takrat, kadar je zvišanje obrestne mere — kar je navadno — samo začasno in je od tod izvirajoči dobiček komaj upoštevanja vreden. Ne upošteva se vedno, da na ta način dobljena korist ni v nobenem razmerju s škodo, ki se povzroči kmetovalcem vsled zvišanja posojilne obrestne mere, ki spremlja vselej zvišanje obrestne mere od hranilnih vlog, kakor tudi vsled tega, da trpi za kmete tako važna in pomembna stalnost obrestne mere. Na drugi strani pa povzroča pomanjkanje denarja, da padajo varni naložni papirji, ker se tekoči denar ob takih prilikah lahko naloži ugodno in proti visokim obrestim; iz tega pa nastajajo velike knjižne, ne realizovane kurzne izgube, ki neugodno uplivajo na poslovanje osrednjih blagajn.
In kaj še-le pomanjkanje denarja na zadružnem denarnem trgu! Da denarja primanjkuje vsaj v alpskih deželah, dokazujejo izredne zahteve, ki se stavijo kreditnim zadrugam in osrednjim blagajnam; vse to pa izhaja od tod, ker ljudje močno vzdigujejo hranilne vloge in v mnogo večji meri uporabljajo 'kredit pri rajfajzenskih posojilnicah, te pa pri svojih centralah. Posledica je, da se izredno, kakor še nikdar doslej, zmanjšuje stanje tekočega denarja. Vzrok tem pojavom, je iskati v težkih,'deloma šele sedaj nastopajočih posledicah slabih letin 1908 in 1909, v škodljivem uplivu, ki ga je to imelo na domačo živinorejo, kakor tudi v tem, da se je v preteklem letu ponekod malo pridelalo, zlasti po vinogradih in onih krajih, kjer se bavijo s sadjarstvom. Vzpričo taki denarni stiski je treba uporabljati izredna sredstva; osrednja blagajna štajerske zadružne zveze je na pr. rajfajznovkam skrčila kredit in obenem zvišala obrestno mero od kreditov, da ne bi izgubila preveč denarja. Istočasno je zvišala obrestno mero za vloge z namenom, da bi prišla do novih vlog. Naloga posojilnic samih pa je, da dovoljujejo kredite z večjo previdnostjo in da dajejo le zares neodklonljiva posojila na primeroma kratke obroke.	(Dalje sledi.)
Društveno gibanje.
Koroška podružnica „Slovenskega planinskega društva" priredi svoj občni zbor v nedeljo 5. sušca ob 7. uri zvečer v hotelu Tra besi n g er v Celovcu. Na dnevnem redu je 1. poročilo tajnika, 2. poročilo blagajnika, 3. nadomestna volitev dveh odbornikov, 4. razni predlogi. Vse cenjene člane in prijatelje planinstva se vljudno vabi in prosi mnogobrojne udeležbe. Odborova seja se vrši dve uri preje istotam.
Celovec. („Bisernica“), I. koroško tambu-raško društvo, napravi v soboto, dne 25. svečana 1911 zabaven večer. Vrši se v mali dvorani hotela „Trabesinger“. Poprej je društven občni z b o r z običajnim sporedom. — Začetek točno ob V2 9. uri zvečer. — Vse prijatelje domače zabave iz Celovca in okolice najvljudneje vabi odbor.
Pliberk. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi na pustno nedeljo, dne 26. svečana, v prostorih ,.Narodnega doma11 veselico z dvema igrama in tombolo. Vstopnina: prvi sedeži 1 K, drugi sedeži 50 vinarjev, stojišča 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Št. Jakob v Rožu. Kat. slov. izobraževalno društvo »Kot11 ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 26. svečana 1911 ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu“. Na sporedu je tudi govor in dve igri: »V ječi“ in »Pravica se je izkazala". Igri nudita veliko zabave in smeha. Vstopnina za osebo 50 v. K obilni udeležbi vabi odbor.
Podravlje. Izobraževalno in tamburaško dru-®tvo „Sloga'‘ priredi na pustno nedeljo, dne 26. februarja, ob 7. uri zvečer v Vošpernikovi gostilni zborovanje in veselico. Spored: 1. Pozdrav. 2. %ra,: „Dobro došli, kdaj pojdete dmnu“. 3. G-ovor. ^• deklamacija: „Slava Slovencem”. 5. Igra: „V ječi“. 6. Prosta zabava. Dne 28. februarja t. j.
pustni torek v isti uri in istim sporedom pa v Hribernikovi gostilni v Srejah. K obilni ude-deležbi vabi	odbor.
Dobrlavas. Tukajšnja podružnica „Slov. Straže“ priredi na pustno nedeljo, dne 26. t. m., Predpustno veselico v „NarOdnem domu“ v Dobrlivasi. Spored: 1. petje (himna Slov. Straže). 2. Govor o narodni obrambi. 3. Deklamacija. 4. Dr. Krekova igra „Tri sestre1'. 5. Petje narodnih pesmi. Vstopnina 20 vin. Ker je dobiček namenjen „Slovenski Straži-1, se preplačila hvaležno sprejemajo. Zaradi zanimivega sporeda pričakuje obilne udeležbe od blizu in daleč	odbor.
Tamburaško društvo „Pobrač“ na Bruci priredi na pustno nedeljo, dne 26. februarja ob Pol 7. uri zvečer v „Tamburaškem domu11 spevoigro s spremljevanjem klavirja ,.Kovačev študent'1. Vstopnina: Sedeži po 60 vin, stojišča po 4o vin.	Odbor.
Prevalje. V nedeljo, dne 26. t, m. priredi naše kat. delavsko društvo mesečno zborovanje ; na spotedu je med drugim tudi govor o bolečinah jjSudmarke11 in predstavljala se bo igra „Črevljar“ — za smeh in kratek čas. Torej na pustno nedeljo popoldne pojdemo vsi k Šteklu!
Št. Janž v Rožu. Kat. slov. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico priredi v nedeljo, dne 5. sušca 1911, ob 4. uri popoldne zborovanje v prostorih gostilne pri Čin k o ven v Št. Janžu s sledečim sporedom:	1. Tamburanje
domačih tamburašev. 2. Pobiranje članarine. 3. Predstava igre: „Pravica se je izkazala11. Vstopnina kakor po navadi. K obilni udeležbi vabi vse somišljenike in prijatelje društva
odbor.
Mohorjani!
Ali ste se že zglasili??
Književnost in umetnost.
Ne v Ameriko! Izvirna ljudska igra v štirih dejanjih. Spisal Jos. Lavtižar. Cena izvodu 40 vin., s poštnino 45 vin. Str. 41. V Ljubljani 1911. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Založil pisatelj (Rateče, pošta Bela peč, Kranjsko).
Največja trgovina z oblačilnim blagom v Celovcu.
Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem
Hirton Renko, posestnik,
ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu.
Za božičnico «Narodne šole" v Št. Rupertu Velikovcu 1. 1910. so darovali p. n. gospodje j? gospe: Janez Vidovič, kn.-šk. kancelar v Celovcu 50 K; 'dtnenovan dobrotnik 10; Janko Kremenšek, c. kr. deželne "fde svetnik v Ljubljani 6; dr. Ivo Sabelj, c. in kr. sekcij-svetnik v zunanjem ministerstvu na Dunaju 100; Anton P Mayrhofer-Grunbuhel. c. kr. deželne vlade tajnik v p. v ^likoven 20; dr. Fran Jurtela, odvetnik v Ptuju 5; Janez T,leser; prošt v Podkrnosu 20; Florijan Izop, prošt v Spod.
ravogradu 3.; Matija Randl, prošt v Dobrlivasi 10; H. A. jjGlovcu 5; Gregor Einspieler, prošt v Tinjah 10; Valentin 2orant, dekan na Trbižu 5; Šimen Čemer, dekan v Velikovcu j l Franc Marinič, dekan v Pliberku 10; Anton Kesnar, p Pnik v Prevaljah 10; Janez Šuster, župnik v Svečah 10;
ezij Pirc, samostanski prihodkar v Št. Pavlu 10; Jožef k^man, župnik na Otoku 20; Matija Ljubša, c. kr. kazn. VerQ * * * * v Karlau pri Gradcu 10 : Ivan Hutter, c. kr. profesor 5; ^ka v Celovcu 10; Janez Boštjančič, župnik v Kamenu Vedenik, župnik v_ Otmanjali 2; Franc Petek, r na Reberci 10 ; Šimen Greiner, župnik v Št. vran cest* 5; Valentin Primožič, župnik v Glinjah 5; lay-J': Šegula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli 1; Janez Volni *’ župnik na Rudi 10; Franc Michl, dekanijski ad-10 • ^rator na Žihpoljah 5 ; Franc Katnik, župnik na Bruci Predn, rancie Treiber, župnik v Št. Rupertu 10; Fr. Kolarič1 Št	župnik v Celovcu 10; Matevž Ražnn, župnik v
5; Vaao^n v Rožu 10; Štefan Bayer, župnik v^Grabštanjd v Potp-0^	župnik na Djekšah 20 ; Anton Žak, župnik
2o- v i ^aFob Kindlman, župnik v Grebinjskem Kloštru žiinniv SÌ,telk.opf, župnik na Mostiču 10; Florijan Kramer, Folbeni/c e^?ju -1®’ Janez Ebner, župnik v Vovbrah 20; žnonili-,, e»*, župnik v Št. Lipšn 10; Franc Rozman, 6t. Petru 10; Fr. Ks. Meško, župnik na Žili 2’50; Val.
tn * ‘Hija
Weiss, župnik v Zitarivasi 10; Josip Knkačka, župnik v Kazazah 4; Josip Vintar, župnik v Šmihelu pri Pliberku 10; Matej Germ, župnik v Železni Kapli 10; Vinko Poljanec, župnik v Škocijanu 30; Karol Kirchmayr, župnik v črni 5; Josip Rozman, župnik v urnečah 5; Jožel Dobrovo, kanonik v Velikovcu 10; J. Trunk, župnik na Peravi 20; M. Riepl, župnik v Št. Juriju ob Žili 5; Anton Kaplan, župnik v Med-gorju 3; Alojzij Hutter, župnik v Kortah 5; Jožef Fric, župnik v Dvoru 4; Jernej Pšeničnik, župnik v Globasnici 5; Janko Majerhofer, župnik v Pokrčah 3; Franc Havliček, župnik v Čačah 5; Janez Šnedic, župnik v Vetrinju 5; Ivan Lučovnik, župnik na Ojstrici 5; Andrej Sadjak, župnik v Št. Lenartu 5 ; Franc Lasser, kn.-šk. dvorni kaplan v Celovcu 10; Ivan Dolinar, provizor v Šmarjeti 10; Anton Benetek, provizor v St. J unju 10; L. K. v H. 10; Ivan Hernbok, mestni kaplan v Pliberku 6; Ivan Sekol, duhoven vv Vogrčab 3; Valentin Morti, kaplan v Grabštanju 5; Ivan Žel, kaplankv ■uelezni Kapli 5; Andrej Truppe, mestni kaplan v Plibergu 5; Anton tritof, kaplan v Prevaljah 5; Tomaž Ulbin, kaplan v Dobrlivasi 5; Urh Hafner, provizor v Melvičah 5; Stara mamica 10.; Franc S. v Celovcu 20; Neimenovan rodoljub v Velikovcu 5; Neimenovan rodoljub v Velikovcu 6; ilorijan Ellersdorfer, deželni poslanec v Grebinju 20 ; Anton Pesek, učitelj v Št. Rupertu pri Velikovcu 2; j- Josip Apih, c. kr. profesor v Celovcu 10; Ivan Kolenc, tehnični vodja Mohorjeve tiskarne v Celovcu 10; Prva zbirka g. Peregrina Vunček v Celovcu: osobje Mohorjeve tiskarne: Peregrin Vunček 2'20, Ivan Teršelič 1, M. Brugger 1, Alojzij Terček 0-50, Lovro Berdajs 0‘50, Jos. Stergar ml. 0'20, Ivan Molk 0'20, Teodor Šoba 0'20, Leop. Gorjanč. 0'20, skupaj 6 K; Druga zbirka g. Per. ATinčeka v Celovcu: dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu 10; prof. Štef. Podboj 3; prof. dr. Fr. Kotnik 2; dr. Rok Jesenko 1; dr. Štef. Rajh f ; Ivanka Peternel 1; Franjo Kozlevčar 1 ; Štef. Kamenšek 1 ; Blaž Lipar 1 ; Karol Krevč 1 ; Alfonz Kovačič 1 ; dr. Marko Stanjko 1 ; Ludovik Schofi' 1; J. Wieser, jurist 1; J. Kapus 1; Josip Zeichen, slov. pridigar pri Sv. Duha .1 ; Franc Erat 1 ; dr. Rud. Silan 1 ; skupaj 30 K.	,
Kaj je novega po svetu.
Pri mrzličnih boleznih: influenca, pneumonijaitd. je „Kufeke“ kot zdravilna hrana učinkujoča podpora za dieto pri mrzlici, ker je lahko prebavljiv, dobro redi in s svojimi mineralnimi snovmi dela tek.
Prosimo vse somišljenike, naj agitirajo za naše vžigalice! Preskrbite, da se bodo povsod prodajale in rabile vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ki se naročajo pri „Gospodarski zvezi11 v Ljubljani. Treba je tozadevne agitacije do poslednje vasi, ker bi bil to lahko velik dohodek ,,Slovenski Straži11. Tozadevno agitatorično delo naj se razdeli, pritisne naj se na trgovine, na gostilne, na vse naše posameznike, posebno na gospodinje! Naročila sprejema in izvršuje „Gospodarska zveza11 v Ljubljani, ki ima stalno zalogo. Pošilja se izvirne zaboje, to je 50 zavitkov po sto škatljic, ali tudi manj, toda le po železnici; pošta ne sprejema vžigalic in se na to opozorijo osobito manjši odjemalci, kojim nasvetujemo, da si nabavijo iste pri bližnjem trgovcu; če bi jih ta ne imel, naj se ga prisili, da jih naroči. Pri naročilu naj se navede natančno železniška postaja in zadnja pošta. Neznanim odjemalcem se pošilja samo proti povzetju, oziroma naj se navedejo reference. Recite našim ljudem, naj si ne puste vsiljevati drugih vžigalic; kadar jim kdo vsiljuje druge vžigalice, naj zahtevajo odločno vžigalice za obmejne Slovence!
Odda se od 1. majnika 1911
službo orgonista in mežnorjo
v trgu na Spodnjem Koroškem. Kje? se izve pri uredništvu „Mira11.
Obvestilo. s ^
O imovini „Glavne posojilnice v Ljubljani11, regist. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji, se je razglasil dne 13. februarja 1911 konkurz.
Konkurzni komisar: C. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani.
Začasni upravnik mase : Dr. J. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani.
Volilni narok 21. februarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 123 pred kon-kurznim komisarjem.
Zglasilni rok: Do 30. aprila 1911.
Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani,
oddelek III, dne 13. februarja 1911.
Posestvo naprodaj
v Krotni vasi pri Vetrinju, ki obsega 7 oralov travnikov, 8 oralov njiv, 8 oralov gozda in kamnolom z lepim kamnom. Pojasnila daje A. Brici pd. Mancur v Krotni vasi, p.Vetrinj.
Loterijske številke 19. februarja 1911: Gradec 44 75 49 29 3 Dunaj	45 4 22 23 69
Tržne cene v Celovcu
16. svečana 1911 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg				80 b	trov en)
			od		do		(bir	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....								
Rž				17	50	18	44	10	40
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—
Ajda				18	—	18	40	8	80
Oves				17	—	18	—	6	12
Proso 				—					
Pšeno ....			—	—	28	57	18	—
Turščica ....								
Leča									
Fižola rdeča . .			■						
Repica (krompir) .			—	—	8	88	4	—
Deteljno seme .	.								
Seno, sladko . .			5	—	7	—	—	—
„ kislo . . .			4	—	5	—	—	—
Slama	. . .			3	60	5	—	—	—
Zelnate glave po 100 kosov								
Repa, ena vreča .		-	—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter .			—	24	—	28		
Smetana, 1	„			—	60	1	20		
Maslo (goveje)	• 1 /ca		3	—	3	20		
Surovo maslo (putar), 1			3	—	3	60		
Slanina (Špeh), povo	; 1	Ti	2	20	2	40		
„	., surova, 1		„	.1	90	2	10		
Svinjska mast	. 1	rt	2	20	2	30		
Jajca. 1 par .	.			—	16	—	20		
Piščeta. 1 ..	.	.			2	40	2	80		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1	.			8	—	10	—		
30 cm drva, trda.	1 m2 .		3	20	3	40		
30 „	„ mehka,	1 ,		2	90	3	10	•	
	Počrez		100 kile		gramov			
Živina			živevage		zaklana		13	O
	od	do	od	do	od	do	sp	'P
		V	k r	o n	a h		£	£
Konji	 Biki								
Voli, pitani . .								
„ za vožnjo								
Junci									
Krave ....								
Telice		—	—	—	—	—	—	—	—
Svinje, pitane .	.	—	—	—	—	140	148	43	43
Praseta, plemena								
Ovce									
Kupujte vžigalice v barisi obmejnih Slovencev!
Naslov: »Gospodarska zveza11 v Ljubljani.
Tishorno Družbe su. Mohorja v Celovcu
ima sledeče tiskovine na prodaj :
Za krajne šolske svete:
Šolska naznanila (Schulnachrichten), slovensko-nemška, folio, 10 I iztisov...................K 2'—
Vabila k sejam krajnega šolskega sveta,
slovenska, 4°, 100 iztisov..................„ D—
Fozivnice zaradi šolskih zamud v smisln §§ 27 do 29 šolske postave 1. prosinca 1870, 4°,
100 iztisov..................................... 1" —
Opomin za oglašanje za šole godnih otrok
v smislu § 25 postave 17. prosinca 1870, 4°, 100
iztisov..........................................  D—
Obvestilo o opomina radi šolskih zamud,
4°, 100 iztisov.................................D—
Obvestilo o pretnji s kaznijo radi šolskih zamud, 4°, 100 iztisov....................... D—
Za občinske urade:
Poselske knjižice vsled poselskega reda za vojvodino Koroško z dne 19. sušca 1874, slo-vensko-nemške, 8°, 64 strani, vezan iztis po . K —'24 Red za točenje (Schankordnung), Slovensko-nemški, v velikosti 62 X 48 cm, iztis po . . .	„ —‘20
Dovoljenje za godbo, slovensko-nemški, folio,
100 iztisov....................................„	160
Domovinski list, slovensko-nemški, folio, 100
iztisov........................................„	2 40
Spričevalo uboštva, slovensko-nemški, Mio,
„ 100 iztisov	.	. :................................ 2’—
Živinoogledni zapisnik, slovensko-nemški, fol.
„ (4 strani), 100 iztisov........................„	4'—
Živinoogledni list, slovensko-nemški, 4°, 100
iztisov..............................................  120
Frejemni list, slovensko-nemški,	4°,	100	izt.	.	„	D60
Foziv gledé tožb, slovensko-nemški, 4°, 100
iztisov.............................................  1'20
Poziv glede opravičevanj, slovensko-nemški,
4°, 100 iztisov................................„	D20
Mrliški ogledni list, slov.,	fol.,	100	iztisov	.	„	1-80
Mrtvaški ogledni list, slovensko-nemški, 4°,
100 iztisov....................................„	1'60
Glasovnice za volitev občinskih odbornikov, slovensko-nemški, 4°, 100 iztisov . .	„	140
Glasovnice za volitev namestnikov v občinski odbor, slov.-nemški, 4°, 100 iztisov „	1'20
Pooblastilo za občinske volitve, slovenska
in nemška, folio, 100 iztisov................„	D60
Dolžno pismo za posojilnice, slovensko, folio,
3 strani, 100 iztisov............................ 4'—
*
* *
Kmetski dnevnik, slov., za en mesec, iztis po „ —'80
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
^Priložnostni naknp.
Gamsova brada
podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s staro-srebrno Hnbert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad F enichel, Dunaj, IX., Altmiitter-gasse 3/VII.
Mnogo priznalnih pisem.
Z gotovim uspehom
Brady-pe želodčne kapljice, prej liarijinocEljsko kapljice imenovane, z IVI arijinpcejjsko Materjo božjo
kot varstveno znamko
so najboljše, več nego trideset let preskusen«) sredstvo zoper vsakovrstne težave prebavljanja, gorečico, zaprtje, bolečine v želodcu, narejanje kisline itd.
Varovati se je treba pred enako glasečimi se posnemanji in ponaredbami in paziti na obstransko varstveno znamko s podpisom
Dobiva se v lekarnah. -- V pokrajine se pošilja po lekarnarju C. Brady, Dunaj, I., Pleischmaikt 2/385.
6 steklenic za K 5-—, 3 podvojne steklenice
za K 4'50 franko.
\Ci)VuuJf/
se uporablja za skrbno varstvo vsake rane praško domače mazilo.
Že 40 let se je jzkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica TO vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo štiri pušice, za K 7’— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, izdelova-telja, ceno in varstveno znamko.
Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga
B. FR9GNEB, c. in h. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu“
01TES (’'wi||tw|"“:|-
Ta težki oves obrodi y vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kg za eno oralo. — Podpisani pošilja 25 kg za 9 kron. 50 kg za 17 kron, 100 kg za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kg s pošto franko proti 3 krone 20 vin. predplačila.
Benedikt Kerti, grojščak, grad Golid
pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Službo organista in cerhovniha
se oddaje takoj v Škočidolu. Ponudbe župnijskemu uradu v Škočidolu, p. Podravlje.
= Prodaja Iesa.=
Iz cerkvenega lesa se proda ca. 660 fm. mehkega lesa. Oferti naj se pošljejo do
1^- 15. marca 1911 *'“^4
cerkvenemu predstojništvu Št. Janž na Mostiču,
kjer so na razpolago natančni pogoji.
Kovsšhego učenca
sprejme brezplačno in z vsem preskrbljen na dobo 3 let Dominik Resernig, skušen kovač v Šent-Martinu, pošta Beljak, Koroško.
Jožef Božič o Celoocn
Beljaška cesta šteu. 14
priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagom ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in 2rnajtočncjšo postrežbo.
Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano nlio liornn lup posebno fino kadilo, francoski stenj itd. Ulju uH VuullU lUbj Naročila se tudi sprejemajo v Pavličevi ulici št. 7.
Proga, Mala strana, vogal Nerudave ulice št.Z03.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
Proda se malo kmetija
z 20 birni posetve s primerno velikimi travniki in gozdom, vse je na novo z opekami pokrito, za ceno 6400 kron. Ponudbe naj se pošljejo na naslov Gregor Pistotnik pd. Cink v Pribli-vasi, p. Sinčaves.
Učenca,
dobro izšolanega, takoj sprejme Anton Donesek, trgovina z. mešanim blagom, Sv. Jakob v Rožu.
	
Looshe puške mm.	vseh sestav, priznano delo prve vrste, z strelnim učinkom, priporoča Prva oorovska orožuoiuvarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.	
	
Semenska trgovina
odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena na debelo in na drobno, naznanjam častitemu občinstvu, da je ilnstrovani cenik že 37. leto izšel in je brezplačno za dobiti. Naj večja zaloga
mnogovrstnega poljskega, zelenjadnega in cvetličnega semena, vsa preizkušena in zajamčena, pristna in dobro kaljiva.
Spoštovanjem se priporočam
HI. Korsiha
v Ljubljani,
Bleiuieisoua cesta f ali Vrtača t.
: Hotel Trabesinger o Celoocu :
llelihouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, hi prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Oeliho dvorišče za vozove in tri hleve za honje.
Za zabavo služi
kegljišče, W zinii zaIiurieno. —
-—- fo leti sediš no senčnatem urta.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer.
Ifelike dvorane za shode in ueselice.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivatl MillOIlig.
Pozor!
Da se skažem svojim p. t. odjemalcem, sem se zato odločil, da po
inuenturnem sklepu
ostale
pralne I9 brezpogrešne ostanhe oddam z izgubo.
Ti ostanki so: Bela, močna platna za perilo za gospode in dame.
Francoski cefiri za srajce, bluze in obleke.
Oksford trpežne kakovosti za srajce za gospode.
Modrotisk za predpasnike in obleke.
Kanevas za posteljne prevleke v modernih barvah.
Krizete za jope za dame.
Ostanki so 3 do 12 metrov dolgi, zajamčeno brezpogrešni, pralni in je vsak ostanek najbolje porabljiv.
Najmanjša oddajo 10 do 19 metrov zo IG kron po povzetju.
Ne zamenjujte mojega blaga s konkurenčnim, ker pošiljam najboljše in |^Cf£lira za neugajajoče takoj vrnem denar.
S. Stein, tkalnica, Nachod na Češkem.
Podružnica L]u Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 500.000. Denarne vloge VI 1 / 0 / od dne vloge 1 obrestnjemo po Ud /j! |Q do dne vzdiga.	bljanske kreditne b Koloduorska cesta šteti. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje ; srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkulnje vojaške ženitninske kavcije. ftcknmpt in inkasso menic. — JRnrzna naročila.	anke u Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetù, Trstu In Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 4°/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
		
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.