SflEDNJ/ fiJIZlnCT MM i?|COVO'IITt ” ° P°G<>JIH &ssssssssssssss^ssssssss^SSSS^M VSS&SS8SSSSSS&8S& vtaČ CT nr AM- ČE STE ZADOVOLJNI POVEJTE PRIJATELJEM, IN. £E niste POVEJTE NAM! • UVODNIK • Konec tedna so prazniki. Ne zanemarite jih, sicer vas bodo prazniki zanemarili, je zapisano v novi knjigi Mance Košir Moški ženska. Bo držalo, kajne? Prejšnji teden smo si privoščili malce “farbanja". Ne, nismo barvali pisank, ampak smo si privoščili bralce. Nekateri so lepo nasedli: kaj je bila prvoaprilska potegavščina, pišemo na peti strani. Za nekatere stvari, ki jih objavljamo danes, bi prav radi napisali, da so prvoaprilske. Na žalost je bil prvi april mimo. Ostaja nam le resničnost: bolj in manj lepa. Kakorza koga pač. Želim vam vesele velikonočne praznike. M mU Pl**~+* NOVICAlt^ V Medijskih Toplicah so končno pričeli zares z veliko naložbo v posodobitev toplic. Novomeški Pionir je ta teden postal gost tega turistično rekreacijskega središča. Njegovi delavci so začeli rušiti zunanje kopališče, kjer bodo zgradili novega, sodobnega, ustreznega sedanjim potrebam in zahtevam. Dogovorjeno je, da ttaj bi ves zunanji kompleks končali do 1. julija, s čimer ne bi bistveno ogrozili poletne turistične sezone. Ker gre za daleč naokoli znanega solidnega izvajalca, je skoraj zanesljivo, da bo izpolnil obete. Zdaj je tudi mogoče ugotoviti, da je kolektiv Medijskih toplic uspešno pripeljal h koncu priprave na finančno pokritje naložbe, nekaj drugih nalog s tem v zvezi pa bo še moral uresničiti. __ GD V ogledalu: Franci Pavlič Gl Nafarbali smo vas p : r—/ r \ s O Foto tedna: Gorela je najstarejša hiša v Trbovljah \ ii\ Garažna vojna v Zagorju 01 Kmete (še vedno) molzejo SE Na robu in čez (Tl Pogovor z zagorskim župnikom AntonomDobrovoljcem UD Pozabljeno Retje Gl Jurijev odčarani svet (KT ' ‘J t) Prvakinja Nina Podlesnik Sramota sredi Zagorja (ob tržnici stoji zanemarjena hiša, kjer je lahko leglo podgan) Zakaj se proračunsko računanje / nikomur ne Izide Direktor Kmetijske zadruge Litija Vinko Košmrlj o kmetijskih problemih Naslovnica: Dušan Kastelic KOLEDAR doc;a,janj 29. ttlCirca - Hrastničani se jezijo: z Republike so obljubljali in obljubljali, zdaj pa denarja ni od nikoder. Niti za cesto čez Brnico niti za dom starejših občanov. 30. marca - Že slab mesec je, odkar so v Rudniku rjavega premoga "razpustili" maloprodajno mrežo za prodajo komercialnih vrst premoga.Zdaj se s tem ukvarjajo novoustanovljena podjetja: v Trbovljah Finales, v Zagorju Borovnik in v Hrastniku Domex. 30. marca - Zagorska Svea si mane roke: na mednarodnem sejmu Mebel 93 v Skopju je osvojila najvišje strokovno priznanje Zlati most. Zaslužila si gaje kuhinja Eva. 31. marca - Predstavniki Rudnikov rjavega premoga skupaj z vodstvom zagorske občine v Kisovcu tega dne podpišejo važno listino - to je pismo o nameri, po katerem bi uresničili že dolgo načrtovani projekt pozidave proizvodno-obrtne cone v tej zagorski KS. 1. aprila - Četrtek je, a ne čisto navaden. Tega dne pridejo na svoj račun vsi lažnivci tegasveta. Nekateri pane verjamejo niti tistim, ki sicer prisegajo na resnico dan za dnem. 1. aprila - Žalostno, a povsem resnično. V Zagorju se ponavlja hrastniški "sindrom". Republika obljubila - republika zatajila. V Varstveno-delovnem centru že sestavljajo amandma. Ob pomoči republiškega proračuna bi namreč želeli dokončati načrtovano naložbo. 1. aprila - KZ Litija ustavi odkup mleka v tistih zbiralnicah, ki spadajo po kakovosti mleka v tretji idi slabši razred. 2. aprila - Trboveljska SDP sc oglasi s sporočilom javnosti, v katerem se pritoži LDS, ki dii je vsak teden drugih misli. Enkrat ji oblast ne diši, drugič spet ji - komu pa ne? 2. aprila - Zagorjani skupaj s Trboveljčani, Hrastničani, Laščani in Lilijani podpišejo pogodbo za izdelavo idejnega projekta in feasibility študije. Zìi gospodarno ravnanje z odpadki. Partnerje Avstrijec. 2. aprila - Le nekaj minut pred podpisom pogodbe zagori v Trbovljah. Ognjeni zublji požrejo streho iz skodel, ki je komaj kakšno desetletje prekrivala najstarejšo, Arzenškovo hišo v Trbovljah. 5. aprila - V Trbovljah se znova sestaneta SDP in LDS, da se pogovorita o udeležbi pri bodoči oblasti. Zadeva menda sploh ne teče kot po maslu. Polona Malovrh ZASA VC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garuntini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml Glavni urednik: Roman Rozina. Odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič. Barbara Kus, Ivana Laharnar, Polona Malovih, Fauči Moljk, Tomi Pucelj, Maja Sevijak, Suzana Sivka, Stane Šlcrbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc. Zagorje ob Savi. 'l isk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61 013 (tudi fax), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z, dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki l.št. 3, za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UJAC13J00 V Franci Pavlič Ko se prebuja narava, spodbudi tudi človeka. Povabi ga v svoje Šimo domovanje in mu ponudi tisto, kar mu je všeč. Iz ljubezni do narave izvira hobi Francija Pavliča, delovodje v Obratu betonskih izdelkov v Kisovcu, Zagorjana, moškega predstavnika prijetne štiričlanske družine, dvakratnega svetovnega prvaka... "Že od mladih nog sem imel rad naravo, posebej ptice. Priključil sem se članom Društva za varstvo in vzgojo ptic, takrat je delovalo eno leto. Različne veje kanarčkov v tistem času še niso bile znane, notranje ptice so bile tudi zelo drage, pa smo nabavljali zunanje - liščke, čižke...," pravi Franci Pavlič. Društvo bo prihodnje leto praznovalo srebrni jubilej. Francije za svoje ptice na tekmovanjih dobival lepe nagrade. Jugoslavijo je skupaj s kolegi prepotovali po dolgem in počez, z naj višjimi priznanji seje uspešno predstavil tudi v svetu. Sedeti v sobi, kjer ti prepeva štirideset in več plemenitih ptic, je gotovo posebno doživetje. Gojiti ptice pa vendar ne pomeni le kupiti jih in potem uživati ob pogledu nanje. Da dejavnost živi, moraš po Francijevih besedah imeti veselje, veliko srce, nekaj denarja, dosti znanja iz genetike in tudi srečo. Tekmovanje je izziv za gojitelja, obenem pa tudi težava zanj in za ptice -živali v drugih okoljih doživljajo hude strese, privaditi se morajo na spremembe okolja in prehrane. Franci Pavlič goji kanarčke vrste "nemška čopa". Leta 1983 v Piacenzi v Italiji in tri leta kasneje na Dunaju je dosegel naj višji naslov v svetu -postal je svetovni prvak. Ob izjemno težkih pogojih delovanja mu je ta dosežek še v toliko večje zadovoljstvo. "Pred letom do dve nazaj so se začele težave kopičiti. Z mlado državo je za društva zmanjkalo denarja. Pet rejcev nas je še ostalo, trmasto vztrajamo in čakamo boljših časov. Pogrešamo pomoč družbe. Prej je SZDL povezovala delo med ljudmi, sedaj ni nikogar, iskanje sponzorjev pa je velikokrat jalov posel." Letos se Franci Pavlič s kolegi svetovnega prvenstva ni udeležil, ker niso imeli denarja. S samoodrekanjem in iznajdljivostjo pa ohranja kvaliteto ptic in upa, da ho v prihodnjih letih zastopal društvo in državo po Evropi in v svetu brez sramu. Ivana Laharnar 7/EftMC Fr&iTrSi tcdn3 Pretekli petek okrog 15. ure je zagorelo v najstarejši trboveljski hiši, Arzenškovi hiši. Ogenj seje hitro razširil na celotno ostrešje in zgornji del hiše, kijev celoti lesen. Kriminalisti so ugotovili, daje delavec J. V. dopoldan polagal izolacijo okoli betonskega podstavka lesenega dela hiše. potem pa je delal na drugi strani stavbe. Prišlo je do tlenja in dimljenja in ogenj je zajel zgornji del hiše, kije spomeniško zavarovana. Po ocenah je požar povzročil za okrog 6 milijonov tolarjev škode. M.P. Foto: Branko Klančar Tudi zagorski amandma Iz proračunskih sredstev države za leto 1993 je izpadla tudi naložba Varstveno - delovnega centra Zagorje, zato so sklenili pristojnim poslati amandma, v katerem želijo dokazati, da se jim je zgodila krivica. VDC deluje že od leta 1984. od lani tudikot četrti samostojnijavni zavod v Sloveniji. Trenutno se v njem nahaja 43 duševno manj razvitih oseb. ki bi po minimalnih prostorskih normativih potrebovali najmanj 300 kvadratov, medtem ko se zdaj drenjajo na borih 150 kvadratih. Od tod želja po naložbi v razširitev centra, s čimer bi pridobili še 180 kvadratov površin. Med investitorji naj bi poleg vseh treh zasavskih občin in Litije sodelovali še ministrstvi za delo in za zdravstvo. Ministrica za delo je svoj delež nakazala lani, na ministrstvu za zdravstvo so pomoč obljubili (stoodstotno) za letos. Prispevali naj bi okrog 14 milijonov tolarjev. Vse skupaj je zapleteno, saj so z gradnjo že začeli - zdaj pa ugotovili, da jim denarja iz proračuna republika ni odobrila. A.H. Novi ravnatelji Na četrtkovi seji skupščine vseh treh zborov litijske skupščine so med drugim sprejeli poročilo inšpekcijskih služb za leto 1992 in prišli do zaključka, daje zakonodaja še vedno nezadovoljiva in da za uspešno delo potrebujejo več inšpektorjev. Sprejeli so predlagani proračun občine Litija. Na pobudo SLS in Krščanskih demokratov so zmanjšali sredstva za komunalno infrastrukturo, povečali pa za kmetijstvo, obrt, potrebe KS in kulturo. Skupščinaje na predlog sveta OŠ Šmartno potrdila imenovanje Borisa Žužka za ravnatelja te šole Za ravnatelja OŠ Gradec je bil imenovan Vinko Logaj. Skupščina pa ni soglašala z imenovanjem Tomaža Malenška za ravnatelja OŠ Lilija - Rozmanov trg. Do nadaljnjega je v. d. ravnatelja še vedno Jože Hostnik. Svetu OŠ je skupščina priporočila, da v ponovni razpis vnesejo tudi alinejo o razvoju in perspektivi te šole. Menili so, daje za odločanje in izdajo soglasja prvenstveno to, kako se bo šola. ki je že nekaj časa na slabem glasu, ponovno postavila na noge. Prav zaradi tega je razvojni program, ki Nafarbali smo vas Članek, objavljen v prejšnji številki Zasavca pod naslovom Delavce maltretirajo, je bil prvoaprilska potegavščina. Vendar le pogojno. Pisma so res napisali zasavski delavci, vendar pred skoraj petdesetimi leti. Vsa pisma lahko najdete v drugem delu knjige Rdeči Revirji, ki je izšla leta 1972 kot zbornik dokumentov o življenju in boju delavstva v Zasavju. Položite si roko na srce in si priznajte, da bi vsa ta pisma bila lahko napisana tudi v sedanjosti. Pravzaprav pa boste sami najbolje presodili, če so dandanes časi res spet tako težki, kot so bili leta 1936, 37 in 38, ko so nastali ti teksti. Če parafraziramo slogan - razlika ni očitna. Zato nas niso začudili komentarji, ki smo jih slišali in dobivali v uredništvo. V prejšnji številki smo si privoščili še hudomušen tekst na 35. strani (Zvok zasluženega uspeha), ki bi ga lahko uvrstili kot prvoaprilskega. Seveda bi vam lahko kot prvoaprilsko šalo prodali tudi naslov Jože Godec o Litiji, saj gre za Ivana Godca, znanega litijskega kronista. Pa je ne bomo, saj je bil naslov naša napaka. Zanjo se Ivanu Godcu, avtorici in bralcem iskreno opravičujemo. Uredništvo ga bodo morali predložiti kandidati za ravnatelja ob ponovnem razpisu, osnova za pravilno izbiro. M.S. Regijski del Ikrosa Občina Zagorje je koordinator pri izpeljavi regijskega dela Integralnega koncepta ravnanja z odpadki v Sloveniji. V tem delu so vključene občine Laško. Hrastnik. Trbovlje, Zagorje in Litija, z domžalsko občino še potekajo razgovori. Drugegaaprilajc bila na Izlakah podpisana pogodba z avstrijsko firmo Battei Barkopa iz Celovca, ki zastopa sistem načrtovalcev in izvajalcev del na področju ravnanja z odpadki v Avstriji. Izbrana je bila na podlagi javnega razpisa konec lanskega leta. Glavni cilj s pogodbo opredeljenih idejnih projektov in feasibility študije so reševanje nujne ekološke problematike občin in regije s pomočjo najsodobnejših tehničnih in tehnoloških ukrepov. Najvažnejša točka je vsebinska in dokumentacijska predstavitev problemov regije, ki omogoča pridobitev ocene in soglasij javnosti, lokalnih in državnih upravnih organov ter domačih in tujih finančnih organizacij. Kot je ob podpisu prve resnejše mednarodne pogodbe dejal minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek, je takšne regionalne pobude zelo vesel. Na vprašanje, ali omenjenih pet občin s tem morebiti ne prehiteva republiškega projekta IKROSA, je odgovoril nikalno. Sicer pa tak gospodaren način ravnanja z odpadki - tako industrijskimi, kot komunalnimi - ministrstvo podpira tudi finančno. Zagotovilo naj bi namreč kar tretjino pogodbenega zneska, katerega predračunska vrednost je ocenjena na dobrih 170.000 DEM. I.L. 7pmc Garažna vojna Občina Zagorje se je odločila z javno dražbo prodali 12 garaž v Zagorju in 6 v Kisoveu. Sedanji najemniki teh garaž, sc čutijo prizadete, zaradi, po njihovem mnenju, prisilnega postopka odprodaje garaž. Najemniki menijo, daje bilo pri licitaciji vrsta nepravilnosti in so že poslali dve pritožbi (na IS in licitacijsko komisijo). Menijo, da niso imeli predkupne pravice in da je cenilec napačno ocenil vrednost garaž. Garaže velikosti od 13 do 19 m2 so bile ocenjene od 8628 do 12340 nemških mark, kar je po njihovem mnenju preveč. Najemniki pravijo, da so 19 let garaže sami vzdrževali in vanje vlagali sredstva, pri čemer pa je bila najemnina garaž v lasti občine 55 % višja od najemnine za rudniške garaže. IS je dva dni pred javno dražbo po preverjanju pravnih osnov ugotovil, da je dražba razpisana v skladu z Zakonom o prometu nepremičnin in so jo zato 25. marca izvedli. Komisiji za oddajo prostorov, ki je vodila dražbo, je predlagal, da najemnikom zagotovi absolutno predkupno pravico in sicer po ceni, ki bo dosežena na dražbi. Ta pravica velja za najemnike tudi, če se dražbe ne udeležijo, v tem primeru so morali najemniki v dveh dneh sporočiti, če pristanejo na nakup. O tem so bili vsi najemniki obveščeni, vendar sc nihče od najemnikov štirih garaž, prodanih na licitaciji, ni oglasil. Po izvedeni dražbijc izvršni svet ponovno razpravljal o prodaji garaž, ker so najemniki vložili ugovor. Najemniki so tokrat zahtevali, da sc licitacija v celoti razveljavi ter sc po zakonitem postopku ponudi nakup garaž s predkupno pravico najprej sedanjim najemnikom. Pogoji odplačevanja pa naj se podaljšajo s treh na deset let. IS je ocenil, da lahko najemniki, ki imajo predkupno pravico, garaže kupijo le po pogojih iz javnega razpisa. Najemniki štirinajstih neprodanih garaž naj svojo pripravljenost sporočijo IS do 25. aprila, sicer bo IS proučil možnost o izvedbi novega natečaja. Najemniki torej imajo predkupno pravico, vendar po ceni, ki je bila dosežena na javni dražbi ne glede ne to, kdo je to ceno dosegel. Moralo so morda tudi tokrat pustili na cedilu. Suzana Sivka Oblačila v zabojniku Nemalo presenečen je bil delavec v zagorski otroškovarstveni ustanovi na Cankarjevem trgu, ko je v njihovem zabojniku za smeti našel pravo zbirko skorajda še povsem novih oblačil. Ker so listi dan v prostorih Karitasa darovali beguncem poleg drugega tudi oblačila, je verjetno, da nekaterim med njimi niso bila všeč in sojih zavrgli v bližnjem smetnjaku. To ni prvi primer takšnega obnašanja. Nanj so opozarjali tudi v sosednjih KS, kaže pa, da to ni dosti zaleglo. Samo po sebi sc ponuja stari pregovor "dobrota je sirota". Pri podeljevanju oblačil bo treba nekaj ukrenili. Če nič dragega, bi se morali prejemniki podpisati, da podarjenega ne bodo enostavno metali proč, marveč se stvarem raje odpovedati. V tem, zadnjem primeru je šlo po besedah delavca v varstveni ustanovi za oblačila, ki bi prišla prav tudi nekaterim našim socialno ogroženim ljudem. SRAMOTNI STEBER Za kulturo časi niso bili nikoli rožnati. Pri denarju se je vse začelo in žal tudi končalo. Zmotno je mišljenje tistih, ki mislijo, da nam ni potrebna. Saj ne gre le za | branje knjig, obiskovanje kulturnih prireditev in gledaliških iger. Gre za mnogo več. Tu sta tudi vzgoja in izobraževanje. Živimo pač vdružbi, ki tem poglavjem ne namenja zavidljive pozornosti. Za bogatitev svoje duše moramo tako poskrbeti sami. Tudi prav. Litij ani so lahko dolga leta obiskovali kulturne prireditve, ki so se vrstile v sindikalni dvorani na Stavbah. Kaj pa danes? Dvorana sameva. Neurejena in prazna. Z udarniškim delom so jo zgradili litijski predilci, leta 1979 pa jo je preuredila takratna kulturna skupnost. Precej časa je dvorano upravljal Zavod za izobraževanje in kulturo. Omogočal je gostovanja različnim kulturnim skupinam iz občine in izven nje. V njej so potekali gledališki abonma, vsakoletni ples "predilcev”, novoletni ples in mnoge druge družabne prireditve. Ko so podrli star litijski kinematograf, so Lilijani preselili kino iz bližnjega Smartna kar v dvorano na Stavbe. Poleg tedenskih filmov, ki sojih vrteli, so imeli tudi filmski abonma. Pa je zmanjkalo gledalcev in so ga morali zapreti. Pred dobrima dvema letoma je občinska uprava razpisala koncesijo za novega upravljalen. Privatnik, ki jo je vzel v najem, joje kmalu oddal nazaj, saj je ugotovil, da z njo ne bo kakšnega večjega uspeha. In res ni bilo posebne sreče. Dvorana danes sameva in čaka boljših časov. Bo potrebno še dolgo čakati ali bo občina vendarle našla kakšen denar zanjo? Lahko sc celo zgodi, da bodo .Lilijani izgubili ta kulturni prostor. Pa menda ne?! Tekst in foto: M.S., M.V. * a jMmCim _1 Družinski spor. Odlične Zasavčcvc jctrnicc so menda sprle našega premiera Janeza Drnovška - Gahlca in njegovega zvestega psa Arthurja. Medtem ko Gable ni pretirano navdušen nad temi dobrotami, bi jih Arthur še in še. I Vedeževanje. Čeprav je res, daje Janez Širše- Siko zdaj kol direktor Varnostno informativne službe najbolje obveščeni Slovence, pa vseeno ne zna prijatelju in prvemu zasavskemu gostincu Dragu Bulji - Buču povedati, kdaj bo v Medijskih Toplicah začel graditi že stokrat oznanjene nove objekte. Papirji. Dva Zasavca, ki sta hkrati tudi predsednika političnih strank, imata o strankinih papirjih povsem različna mnenja. Zeleni Marinke Draksler - Učiteljice so izvedli posebno akcijo, da bi sc dokopali do strankinih papirjev, Peter Bekeš -Nadzorni pa hi bil kar zadovoljen, če bi sc za prenoviteljske sploh kdo zanimal. _I AvtO I. V Zasavju smo lahko zdaj popolnoma prepričani, da smo sc dobro odločili, ko smo za svetnika izvolili Sandija Češka - Čvckiča. Zdaj moramo samo počakati, da še nam svetuje, kako človek zasluži novo Renaultovo pclindvajsctico. _) AvtO II. Bolj nejeverni trdijo, da ta avto prinaša nesrečo. Ko so ga pred leti kupili na Betonu, jih živ hudič ni mogel več rešiti razsutja. _| Manager Elcktroclementov direktor Stanc Gošlc - Stanley bo morda kmalu postal predsednik društva Manager. Boj bo težak - protikandidatka je ženska, pa še iz. Celjskih zlatarn za povrh - vendar ne predstavlja večjega tveganja. Če Stanley tekmo dobi, bo več kot zlat, če izgubi, pa bo zgolj kavalir. _I Podpisnik. Zagorskemu županu Matjažu Svagami - Čižcku sc menda že kolca po starih časih, ko je urednikoval Zasavcu. Zdaj mora kol župan pisati več kot je takrat. Prejšnji teden je tako najprej podpisal sporazum s prvim rudarjem Aljošo Kinkom - Štukom, potem pa še z ministrom Miho Jazbinškom -Okoljevarstvenim. _) IZStOp. Vodilni kmečki politik v Zagorju Slavko Gradišar - Kolovratski bo zdaj menda svoji stranki dokončno dal košarico. Tudi njemu so odpovedali oddajo mleka. -J Tuji jeziki Tudi direktor Radia Trbovlje Marjan Frol - Garficld je spoznal, da več ko jezikov znaš, več veljaš. Pa so ga položili na mehke blazine in mu s sodobnimi metodami v glavo vtepali tuje besede. Učitelji so bili navdušeni: "Hc sleeps like a top." Iščemo pametnejše od sebe Menda je povsem prav, da smo vam v prejšnji številki zaupali, da skupaj s slovečo redakcijo jetmic sooblikujete to čudovito stran. Odgovore zbiramo, ločujemo zrnje od plev; in ker vemo, da sedeži na drevesu modrosti dolgo zorijo, vam dajemo še par dni časa, da sc uvrstite med anonimne nesmrtne redakcije jetrnic. Vaša modrovanja torej v naslednji številki. Vaša nova naloga pa je še bolj zapletena. Vprašanje je: čigava je roka, ki drži bič? Pričakujemo tudi vaše modrovanje o tem, zakaj bič drži prav ta roka. Veliko reševalnega uspeha. Odgovore pa tako kot prej pričakujemo naZasavčcv naslov - zaradi konspirativnosti pripišite "za jetmicc". Dobro bi bilo vseeno napisati svoj naslov. Menda pripravljajo v uredništvu celo kakšno nagrado za najboljše nove člane redakcije jctrnic. Redakcija jetrnic DISKONTI TRBOVLJE, ZAGORJE, TROJANE: - vse vrste svežega mesa - vse vrste mesnih izdelkov NADALJUJEMO TRADICIJO MESNIH IZDELKOV ZASAVSKIH MESARJEV. Pozna|o nas širom domovine, od tod tudi naš slogan: 1 I $EA5»C krajevne vesti m Ji: ^7 Porušili bodo šolo Na Savi bodo vsak čas pričeli z rušenjem stare OŠ. Na razpis so se javili štirje ponudniki, dela pa bo izvajalo podjetje Gradbena operativa. V letošnjem občinskem proračunu so med drugim predvidena tudi sredstva za izgradnjo nove šole. Po optimističnih napovedih vodilnih na litijski občini bodo savski osnovnošolci kmalu sedli v nove učilnice. M.S. Vodo še dovažajo Pričakovanja, da je nedavno deževje vsaj kolikor toliko u blažilo pomanjkanje vode v višje ležečih krajih zagoske občine, se še niso uresničila. Dež je res nekoliko ovlažil polja in trate, nekaj kapelj jc pricurljalo tudi v vodnjake, kaj več pa od njega ni bilo. Še tisto, kar je namočil, je kaj kmalu vzel nadležen in kar dolgotrajen veter. Zato pitno vodo še vedno dovažajo v osem KS. največ v Ravensko vas, pa tudi v drugje jc gasilska cisterna dobrodošla gostja. Kmetovalci pravijo, če ne bo kmalu izdatnega deževja, bo že na samem začetku pomladi zagrozila suša. ki utegne trajati še lep čas. Sicer pa so doslej s cisternami pripeljali v ogrožene kraje že skoraj 500 kuhikov vode. Še nekaj časa in ponovila se bo lanska zgodba, ko so zaradi dolgotrajne suše pripeljali skorajda še enkrat več vode, kot letos. M.V. Komunalni redarji Občina Trbovlje je že pred časom načrtovala uvedbo komunalnih redarjev, ki bi imeli na skrbi izvajanje občinskih odlokov in zakonskih predpisov s tega področja. Sedaj so se pristojni občinski organi odločili, da uvedejo komunalne redarje. Ti bodo uniformirani in bodo imeli na levem rokavu občinski grb, uniforme pa bodo v bež. barvi. Dobro bi bilo spoštovati in upoštevati njihova navodila in opozorila, saj bodo zagotovo dobronamerna in vsem v korist. Če bo s tem dosežen cilj, ki ga želijo doseči - Trho vije naj bodo čistejše in bolj urejene, predvsem pa prijaznejše! Letošnje leto, leto 1993. velja za leto turizma. In geslo? Romeiimo najprej pred lastnim pragom! T.L. Gimnazijci in ekonomci V preteklem tednu je zapihal pravi pomladni veter v življenje in delo dijakov na Gimnaziji - Ekonomski šoli Trbovlje. Ri vi letniki gimnazije so pri izbirnih vsebinah risali in slikali, igrali tenis, sc učili strojepisja Še o dohodnini Dacarji so že lani opozarjali na zajetno število nepravilno izpisanih napovedih za odmero dohodnine; letos sc ta praksa nadaljuje. Povsem normalno je. da pri sestavljanju napovedi prihaja do napak. Toda v Hrastniku so jih morali od 7.266, kolikor so jih dobili, kar tri tisoč zavrniti; nekateri so tako nepopolno sestavili tiskovine, da so jih napotili domov oziroma v knjigarno po noveobraz.ee, ki so jih morali ponovno izpisati in prinesli spel na upravo. Zanimivo je. da so v tej občini že lani ugotavljali n ari povprečno veliko napačno izpisanih napovedi, /atto se vprašujejo, kako to. da se letos to ponavlja. Sicer so Zasavčani z oddajo čakali do zadnjih marčevskih dni. V Zagorju so 30. in 31. marca sprejemali napovedi na osmih krajih, pa se kljub (emu niso mogli izogniti gneči V obeh dneh je oddalo napovedi najmanj 4400 zavezancev, to je dobrih 40 odstotkov vseh; teh je 10.988. Napovedi hi morali oddati 10.261 zavezancev. Nisojih Oddali obrtniki, ki še imajo čas za to, nekaj pa je občanov, ki zaradi različnih vzrokov zamujajo. Gre večidel za starejše ljudi, ki si niso znali pomagati pri tem opravilu. Vsaj 900 Zasavčanov je svoje napovedi oddalo na poštah. Velja omenili še to. da so tudi naše občinske uprave za javne prihodke predlagale ustreznim republiškim telesom, naj premislijo o predlogu, s katerim bi delno spremenili sedanjo odredbo o prijavi dohodkov. V sosednji Avstriji ljudje, ki zaslužijo manj, kot je določen cenzus, prijav ne izpolnjujejo. S tem so se izognili odvečnemu sestavljanju napovedi in zmanjšanju dela dacarjev. Milan Vidic ter poglabljali svoje znanje angleškegajezika. V sredo so zaigrali dijaki - gledališčniki, ki pod mentorstvom g. Nande Guček odpirajo vrata v Talijin hram. Prikazali so, kako nastane gledališko delo. Predstavitev je odlično uspela. Dijaki so se dobro pripravili na ponedeljkov pogovor s pisateljico Marinko Fritz - Klinčevo o njeni knjižici Postaja Death, kjer so obogatili skupno vedenje o drogi, da ne bo resnica tako daleč. Skupina dijakov iz 3. letnika ekonomske šole je kot uvod v razgovor pripravila zanimivo razstavo o narkomaniji, kije opomin in hkrati vzpodbuda za razmislek. Gimnazijci so z recitalom svojih misli Naše deviške misli so posiljene, ki gaje sprcmijalaglasba. navdušili svoje mlade kolege in starejše gledalce na Gimnazijadi v Velenju. Gimnazijada - kulturna manifestacija vseh slovenskih gimnazij - je tudi letos odlično uspela in potrdila, da "niso zanimivi zaradi denarja, zlata, kapitala, ki hi ga imeli, zanimivi so zaradi mladosti, ki jo imajo". D.L. % Trbovlje - Krajani Gabrskega so v petek. 26. marca dokazali, da sosed lahko pozna soseda. Na srečanju v gostilni Pirnat se jih je zbralo skoraj sto. Prišli so stari in mladi, ženske in moški, novopriseljeni in tisti, ki v Gabrskem živijo že 50 in več let. Srečanja pri Pirnat so bila nekoč tradicionalna. Prirejala jih je KS. vendar le za ženske ob dnevu žena. Pomanjkanje denarja je že pred nekaj leti opravilo svoje in krajanke so zaman čakale vabilo. Letošnje organizacije in zabavnega dela večera se jc lotila Maleja Grošelj. K dobremu vzdušju so pripomogla bližnja podjetja in trgovine ter osebje gostilne Pirnat. Na glasbeni sceni je stal one man band Boštjan Štrajhar in mnogi povabljeni so ga podpirali vse do jutra. M.G. Litija - V občini Litija je razpisanih 14 štipendij za šolsko leto 93794. kar je veliko premalo za vse, ki želijo nadaljevati šolanje na srednjih in visokih šolah. Bati se je. da se prav zaradi tega mnogo otrok ne bo odločilo za nadaljnje šolanje, s tem pa bi se lahko znižala že tako nizka izobrazbena struktura litijskih podjetij. M. S. IAtija - Na posebnem sestanku v Litiji so obravnavali pobude obeh litijskih KS in nekaterih političnih strank glede združitve dveh mestnih KS v enotno . Dogovorili so se. da bo posebna skupina pripravila najbolj sprejemljivo rešitev, ki jo bodo kar najhitreje uresničili. M.S. Dol pri Hrastniku Preteklo soboto so na dolski šoli pripravili zeleni dan. Očistili so okolico šole in središče vasi, popoldanski dež pa je vse še pomladansko osvežil. Učenci so po čiščenju ostali dve uri še v razredu, kjer so ustvarjali makete, pisali ekološke plakate, pesmice, izjave. Na koncu so izdelke razstavili v šolski avli. "Pri mladih vzbujamo na tak način ekološko zavest in upamo, da bodo s tem tudi odraščali. Zeleni dan je uspel. Pri tem nam je pomagal KOP Hrastnik." je dejala Nada Krajnc, vodja zelenih straž na šoli. F.M. Medijske Toplice Zdravilišče bo v času velikonočnih praznikov polno zasedeno z italijanskimi gosti. Hotelska kuhinja jim ho nudila tradicionalen velikonočni zajtrk na nedeljo in ponedeljek, organizirali bodo tudi izlete na bližnje zasavske vrhove. Za torek predvidevajo otvoritev razstave Črtomirja Freliha iz Radomelj s kulturnim programom. M.K. R(ll V ponedeljek je odšla na Kal v planinsko rudarski dom prva skupina 55 osnovnošolcev iz OŠ Trbovlje v šolo naravi. Tu bodo prebili teden dni po programu, ki so ga pripravili v šoli. Prvi skupini bodo sledile še tri. T. L. jpsftsc JfE«SC mfìWF 'i¥Wf m kraìetfoe vesti a Kmetije odprtih vrat Ta teden je bila v Čemšeniku seja Sveta KS. Člani sveta so analizirali že izvedeno turistično prireditev Valvasorjeva pot od Izlak do Čemšenika in se zavzeli, da prireditev postane tradicionalna. Imenovali so ožji odbor za vodenje tega projekta. Poudarili so, da so "kmetije odprtih vrat v KS Čemšcnik" še vedno pripravljene ponuditi domačo hrano, in sicer: pri Janku Arhu v Dobrljcvem in Jožetu Remškarjn v Brezjah lahko obiskovali« kraja dobijo domače suhe salame in klobase, domač kruh. jabolčnik in žganje, pri Leopoldu Mikiju v Razborti domač sir. domač kruh in gobe ter tudi jabolčnik in žganje, pri Ivanu Kržetu v Znojilah jagenjčka, pri Janezu Polcu v Čemšenikn pa žganje. Število domačij odprtih vrat še ni zaključeno, krajani se lahko še vedno odločijo in prijavijo na sedežu KS Čemšcnik. Člani sveta so razpravljali tudi o očiščevalni akciji v kraju. Želijo, da bi akcija stekla še pred Veliko nočjo. T.S. V Turju precej dela V KS Turje - Gore letos nameravajo narediti veliko. Vas Turje je vse večja, saj so se v zadnj ih letih ljudje pričeli vračati iz doline. Tako imajo predvsem prebivalci zgornjega Turja težave z vodo. Letos nameravajo potegniti vodo izzajetja Rapihovec. Poleg tega nameravajo urediti vaško kanalizacijo in sanirati nekaj plazov. Dela na cesti Turje -Gore so se že pričela, do poletja pa se bo do Gor moč pripeljati po asfaltu. Uredili bodo tudi makadamsko cesto Gore- Kopitnik. Turjanci bi radi letos zaključili ludi s prenovo stare šole. Popravila je potrebna notranjost šole. predvsem stropovi in oder. V.G. Na Kovku precej n ačrtov V KS Kovk, ki jo vodi predsednik KS Bojan Rovšek, imajo tudi za leto 1993 veliko načrtov. Radi bi asfaltirali odsek ceste v naselje Mačkovec, odpravili divja odlagališča smeli in dobili kontejner za odpadke. Gasilci nameravajo zgraditi garažo pri domu v vasi na Kovku, seveda pa ne misli zanimariti tudi svojega doma, ki so ga pred leti uredili sredi vasi. V.G. Primež za turizem Letošnje leto je leto turizma. To geslo se nanaša tudi na trboveljsko turistično društvo. Ta ima v svojem programu precej nalog, ki naj pomagajoTrbovljamk lepši in boljši urejenosti kraja. Del nalog društvo lahko izvede s svojim ljubiteljskim prizadevanjem, druge so povezane z denarjem. Tega društvo nima. Občina Trbovlje jim dolguje za lansko in letošnje leto denar, s katerim bi poravnali svoje materialne obveznosti. Teh člani in odborniki iz svojega žepa pač ne morejo kriti. Zavoljo tegaje društvo v zadnjem času zaplavalo v težak položaj, saj sojim zaradi neplačanih računov odklopili telefon, Elektro je že poslalo obvestilo o izklopu električne energije, uprava DD Trbovlje je vzela izposojene stole v društveni pisarni (sedaj sede odborniki na sejah na zabojih in kartonskih škatlah), vsak dan pa čakajo še odločbo o deložaciji društvene pisarne. Turistični entuziasti dobivajo za svojo zagnanost pri delu. izključno v korist občine, pa tudi države v širšem smislu, hladne obljube, da bo že bolje. Kljub temu ne mislijo vreči puške v koruzo. Ob začetku pomladi so sklenili, da bodo tudi letos ocenjevali urejenost kraja, ocvetličenje balkonov in oken, urejenost komunalnih naprav in vsega, kar sodi k lepši podobi kraja. Konec leta imajo v načrtu podelitev zlate vrtnice najboljšim inpekočih kopriv slabšim. Od občine bodo terjali, da jim odstopi vsaj turistično takso. Pomanjkanje denarja pa seveda hromi delo prav v letu turizma. T.L. Zagorski gasilci zborovali Zagorski gasilci so se drugega aprila zbrali na letni konferenci. Od 45 delegatov jih je v nov gasilski dom v Tirni prišlo kar 42 in skupaj z gosti so pregledali lanskoletno delo gasilske zveze ter začrtali letošnji program. V gasilstvu še čakajo novo zakonodajo, ki bo celovito urejala to področje, ki sedaj deluje dokaj brezpravno. Velik problcmje tudi financiranje. Za letos so nakazali za 9 milijonov tolarjev potreb, proračun pajim bo zagotovil dobre tri milijone. Tako se odmika program nabave orodja in opreme, kar gotovo vpliva na zmanjšanje požarnovarstvene moči gasilskih društev. Kljub velikim težavam so vendar uspešni, dejavni in uspešni so tudi mladi gasilci, ki na tekmovanjih dosegajo odlične rezultate. Na konferenci so poudarili, da so bili letošnji občni zbori gasilskih društev odlično obiskani, veliko je bilo pionirjev in mladine, kar kaže. da bo ta humanitarna organizacija dobro delovala. To pa zagotavlja tudi njihov bogat program. I.L. Gasilci pričeli z delom Konec marca so pričeli z rednimi gasilskimi vajami člani Gasilskega društva Turje. V društvu, ki so ga ustanovili leta 1952, štejejokar92 članov, uspešno pa dela moška in ženska desetina, pa tudi desetina mladih. Na Kovku pa že deluje gasilska desetina, čeprav še nima svojega gasilskega društva. Desetina ima redne gasilske vaje vsako nedeljo. Letos bodo verjetno dobili gasilski avto. V gasilske vrste nameravajo takoj, ko bodo ustanovili svoje društvo, vključiti tudi najmlajše. V.G. Ogledalo blokov Že ko stopimo skozi vhodna vrata, si najprej ogledamo "okolico". Včasih bi se najraje kar obrnili in čimprej zapustili ta prostor. Hodniki naj bi bili ogledalo vseh blokov in stolpnic. Marsikje je ravno obratno. Stopnišča so popljuvana, smeti tudi ne primanjkuje. Tudi v naselju Salaumines najdemo takšne cvetke. Za čistočo bi morale skrbeti (tildi) čistilke - saj zato so tudi plačane. Slišimo lahko pritožbe , češ da za takšen denar ne bodo delale. Delo je seveda kar težko - ampak le, če se res dela. Ponekod vidimo samo vedro in metlo, ki podpirata steno, namesto da bi jih čistilka rabila za svoje delo. Zgodi se. daje to orodje le kot krinka - čistilka se pa zabava na svoj način - klepet. Metla naj pometa kar sama? ! Bomo sploh kdaj imeli bloke, ki bodo vsaj malo vredni imena "naš drugi dom"? B. V. Naloge bodočih občin Slej ko prej bomo morali ubrati nova pota v lokalni samoupravi: po vsej verjetnosti bi ta proces kazalo končati vsaj v prihodnjih treh letih. Ali bomo temu kos. je drugo vprašanje: veliko jo odvisno od tega. kako bomo sprejemali vrsto zakonov s tega področja. Brez njih enostavno ne bo .šlo. če bomo želeli slediti Evropski listini, ki lokalno samoupravo zelo sistemaiično obravnava in daje iztočnice za številne zadeve s lega področja. V /vezi s tem so zanimive razprave o tem. kake naloge naj bi imele bodoče občine? Nekaj odgovorov je že znanih, s teni pa ni rečeno, da jih borno v naš koncept lokalne samouprave sprejeli v celoti. Oglejmo si nekatere najpomembnejše naloge: omogočanje vseh oblik gospodarskega razvoja, upravljanje občinskega premoženja: v okviru svojih pristojnosti urejajo. Upravljajo in skrbijo za lokalne javne službe; urejanje komunalnih zadev javna snaga, urejanje zelenih površin; urejanje in gospodarjenje s komunalnimi napravami in drugo graditev, vzdrževanje in urejanje lokalnih cest. javnih poti in drugih javnih površin. Po predhodnem soglasju z občino lahko država z zakonom prenese na občino posamezne naloge iz svoje pristojnosti. Nove občine se bodo ustanovile z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Prav tako zakon določi območje in ime občine. In Se to: naša ustava je sprejela rešitev, da se občine samostojno odločajoč povezovanju v širše lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, zn urejanje in opravljanje lokalni h zadev širšega pomenu V sporazu mu z. nj um prenese država nanje določene zadeve iz državne pristojnosti v njihovo izvirno pristojnost, in določi udeležbo teh skupnosti pri predlaganju ter izvrševanju nekaterih zadev iz državne pristojnosti. M. V. 7Š&VZ m kšefti Pismo o nameri " Z zdim /enimi moč m i ho la ž j e. " smo nekajkrat slišali na krajši slovesnosti ob podpisu pisma o nameri v Kisovcu, ki sta ga podpisala generalni direktor Rudnikov rjavega premoga Slovenije Aljoša Kink in zagorski /upan Matjaž Svagati. Z njunima podpisoma naj hi začeli uresničevati projekt proizvodno-obrtne cone na približno 6.60 hektarjev površin. Gre za nadomestilo ob opuščanju pridobivanja premoga v zagorskem rudniku, ki daje delo še okoli 570 ljudem. V novi industrijski coni naj bi določeno število delavcev našlo novo zaposlitev, saj je. po mnenju generalnega direktorja Rudnikov med rudarji zagotovo dovolj ljudi, ki so že ali jih še bo mogoče usposobiti za novo delo. Nihče ne pričakuje, da bodo na nekdanjem rudarskem območju čez.noč zrasli novi obrati. Zagorski župan je dejal, da bodo cono pozidali postopoma, pri čemer računajo na vsestransko sodelovanje države, ne le iz sredstev za zapiranje rudnika, marveč v prvi vrsti za preusmerjanje gospodarstva. Vrednost celotne naložbe je okoli tri milijone mark: zanjo je na razpolago vsa potrebna dokumentacija. Obveznosti investitorstva in trženja s celotnim kompleksom prevzemajo rudniki, zagorska občina pa je pripravljena namenili del sredstev iz naslova občinskih obveznic, če jim bo to dovolilo ministrstvo za finance. Okolico kompleksa naj bi čiinprcj uredili: z urejanjem infrastrukture bi začeli še letos. Z. združenimi močmi obeh partnerjev inzdrugimi.ki utegnejo pri tem kakorkoli pomagati, bo verjetno čez deset let nekdanje rudarsko območje ob glavni cesti lzlake-Zagorje ob Savi le upravičeno nosilo ime industrijsko - obrtna cona Kisovec M.V. Brez sklada ne bi šlo Na prste ene roke lahko preštetejemo podjetju, ki so se zatekla v Korž.ctov sklad za prestrukturiranje in so z njegovim ravnanjem zadovoljna. Večina sodi. da so se resno uštela v pričakovanju, da jim bo vsestransko pomagal ali celo nakazal poti iz zagat. Res so posamezni kolektivi preveč pričakovali, drži pa tudi. da šobila posamezna pričakovanja preoptimistična. Trboveljski kolektiv Ipoza po besedah direktorja Franca Kovača ugotavlja, da bi brez podpore sklada podjetje moralo v stečaj. Z. njegovo pomočjo je okoli 45 odvečnih delavcev prešlo v skrbništvo ministrstva za delo. vendar jih 25 že obiskuje seminarje. Brž. ko se bodo razmere v podjetju uredile, ko bo mogoče spet oživiti izdelovanje rokavic ali proizvodnjo razširiti, bodo vsi spet dobili delo. Koržetov sklad je pri večjih Ipozovih upnikih dosegel določeno konverzijo, uredil sporne dolgove oziroma jih spremenil v kredite. Vse to je omogočilo, da koletkiv kolikor toliko normalno posluje. Še vedno pa ni mogoče povečati obsega izdelovanja zaščitnih rokavic; v prvem četrtletju sojih naredili le okoli 150.000 parov in nekaj manj tudi prodali. Uspešnejši sov dodelavnih poslih. Delovnih in drugih oblačil so naredili v vrednosti blizu 550.000 DEM. kar je celo nekaj več. kot so predvidevali. Ker imajo dogovorjeno delo tudi za prihodnje mesece, je verjetno, da bodo letos dosegli razmeroma ugodne izvozne uspehe. Nemška kupca pajiin priskočita na pomoč celo s predhodnimi plačili. M. V. N/ Štipendijska revščina Kadrovska politika v zasavskem gospodarstvu je bila veliko let nedorečena. Nesposobna je pogledati preko tovarniški plotov, največkrat pa celo znotraj njih ni mogla razvozlati številnih vprašanj. V njenem okviru je bilo tudi štipendiranje marsikje samo slučajen sopotnik, kar seje moralo poznati v kadrovski zasedbi številnih podjetij. Šele v začetku osemdesetih let se je ta dejavnost vendarle postavila na noge in obetala zmanjšati kadrovsko sušo v številnih podjetjih. In danes? Povsod se otepajo svojih zaposlenih strokovnjakov in štipendistov ob končanem študiju, zato ni naključje, da že lani niso razpisali velikoštipendij. letos jih je še znatno manj. "Najbolje" se je odrezala hrastniška občina; njeno gospodarstvo je razpisalo - reci in piši -dve štipendiji: v trboveljski sojih razpisali 20 in v Zagorju 16. V celoti je zasavsko gospodarstvo namenilo v novem šolskem letu le 38 štipendij, še vedno pa prednjačijo rudniki rjavega premoga. M.V. Na področju Trbovelj so našli premog leta 1802. vendar so bile pravice do izkoriščanja premogovnih plasti podeljene šele 10. novembra 1S04. Ta dan lahko štejemo za rojstni dan trboveljskega rudnika. Prvi. ki se je lotil izkopavanja premoga, je bil podjetnik Franc Maurer. Od kmetov je postopoma pokupil večja zemljišča, posebno tista, kjer so kmet je že poznali "črno zemljo". Proizvodnja je bila zelo majhna, vendar se je povečevala. Ustanovili so tudi nekatere obrate (steklarno). Leta 1847 so ustanovili še en rudnik in to Državni (ernrični) premogovnik. Montan-erarično področje se je začelo na Vodah in je segalo do Ret ja in.Škrlovea. Oba trboveljska rudnika sta doživela pravi razmah šele po letti 1849. ko je stekla skozi Zasavje železnica. Državni (ernrični) rudnik je država letu 1867 prodala skupini Ljubljančanov, ki so ustanovili Vodensko premogokopno družbo, občasno sojo imenovali tudi Polajev rudnik. Prihajajoči liberalizem in z. njim povezan kapitalizem je povzročil v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja precejšnjo podjetnost. Tu je segla tudi v naše kraje. Prvi je bil na vrsti V odensk i rudnik. 1 žotedanj i lastniki so konec 1. 1871 sklenili, da bodo rudnik prodali. Že 30. dec. 1872 je bil na Dunaju ustanovni občni zbor nove družbe, ki sc je imenovala Trboveljska premogokopna družba (TPD). Januarja 1873 pa so opo lavili prenos lastnine. Hkrati je potekala prodaja Maiuerjevega rudnika Dunajski bančni družbi.od katere je TPD rudnik odkupila. Marca 1873 so prenos rudniške posesti prepisali na nove lastnike. Oba rudnika v Trbovljah sta pričela poslovali oz. obratovati združeno. Ko so z, obsežnimi raziskavami ugotovili, tla leže tudi v Trbovljah velike zaloge rjavega premoga, je začela TPD širiti obrate. Produkcija se je zviševala, gradili so nove obrate, stanovanja, ozkotirno železnico, cementar no. elektrarno... Kmalu je TPD odkupila rudnika Hrastnik in Zagorje ter vrsto drugih rudnikov v Sloveniji in Isiri. Kapital je hil večinoma v francoskih, kasneje tudi v nemških rokah in le deloma v slovenskih. Premoženje rudnikov je prešlo konec leta 1946 v državne roke. s tem pa je bilo konec lastništva TPD. V vseh letih, odkar je bila lastnica naših rudnikovTPD. je bilo veliko narejeno. Poleg razširjeno proizvodnje premoga in z njo povezane vzporedne dejavnosti (železnica, vzpenjača. cementarna, elektrarna, opekarna, apnenice, delavnice itd.), so pričeli gradili stanovanjske hiše in barake. Trbovlje pa so se iz več vasi povezale v enotno občino in kraj. Med lastniki rudnika, rudarji in občinami so naslajala velika nasprotja in napetosti. Rudarji so delali 12 ur v slabih varnostnih, tehničnih in higienskih pogojih. Slab stanovanjski standard, mezde in prehrana so povzročile pojavljanje bojev posebne oblike - štrajkov. V časih krize so bili odpusti posebno boleči za rudarje in njihove številne družine saj so vodili v revščino, obup. tragedije, pa tudi selitve rudarjev po Evropi in v Ameriko. Tine Lenarčič m Zbiranje odpadkov Tatedenje Komunalnostanovanjskopodjetjc Litija na podlagi občinskega odloka o zbiranju odpadkov izvedlo akcijo zbiranja kosovnih odpadkov. Vsa gospodinjstva so o odvozu posebej obvestili. Akcija zaradi omejitve prostora odlagališča poteka le v Litiji in Šmartnem. M.S. Deratizacija v Trbovljah Deratizacijo je zadnja leta v občini izvajala posebna služba Zdravstvenega zavoda iz Maribora oz. Celja, še pred tem je imel Zdravstveni dom Trbovlje lastno higiensko epidemiološko skupino. ZD seje odločil, da bo odslej akcije izvajala lastna higiensko epidemiološka skupina, kar bo ceneje in učinkoviteje, ker domača skupina bolje pozna kraj. naselja, komunalne naprave in možno zalego podgan. Letos bo skupina izvedla akcijo Mala šola borzništva Obveznica Tipičen predstavnik dolžniških vrednostnih papirjev je obveznica, s katero se izdajatelj zavezuje, da ho osebi, navedeni na njej oziroma prinosniku določenega dne izplačal na obveznici navedeni znesek. Oziroma znesek amiitetnega kupona. Tveganje imetnika obveznice je praviloma manjše od tveganja imetnika delnice,kjer lahko delničarji oi) izgubi ostanejo brez dividende. Mi.P. V______________________________y le na področju občine Trbovlje, obstaja pa možnost, da bi to delo opravila tudi za potrebe sosednjih občin. Letošnja akcija se bo pričela prve dni aprila in bo trajala štirinajst dni. T.L. Uspešno leto 1992 Kljub temu. da je dom Poldeta Eberla na Izlakah ob polletju imel izgubo, mu je ob koncu leta uspelo pozitivno zaključiti bilanco. Njegovo uspešnost pogojuje sprejem Zakona o zdravstvenem zavarovanju (edini dom v Sloveniji, ki je podpisnik zakona), ki je omogočalo realno planiranje in vodenje poslovanja ter s tem oblikovanje cene oskrbe z doslednim upoštevanjem finančnih možnosti. Dosledno so poskrbeli tudi za vzdrževanje doma in nabavili celo nekaj nujnih osnovnih sredstev. M.K. Vulkanizerska delavnica S L aprilom so Izlake bogatejše za novo vulkanizersko delavnico z imenom R & R (nasproti pošte v Jazbečevi garaži). Lastnika Andrej Remih in Robert Požeg nudita storitve montaže, centriranja gum in avtozaščitc ter vse ostale tovrstne storitve. M.K. Višje posmrtnine 25. marca se je sestala Skupščina Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči v Trbovljah in sklenila, da se s 1.aprilom letos dvignejo izplačila posmrtnin od sedanjih45.000 SITnanovih47.000SIT. Kljub temu pa seveda še ni mogoče kriti vseh pogrebnih stroškov, ki prehitro naraščajo. T.L. Zanimalo vas bo... Ste že kdaj pomislili na to, koliko v zagorski občini potrebujejo na leto živil. Najnovejših podatkov nismo mogli zbrati; dokopali smo se do nekaterih številk, za katere smo se prepričali, da so razmeroma točne. Pojdimo po vrsti: govedine porabijo na leto okoli 26«, svinjine 22, perutnine 330, drobovine 38 in mesnih izdelkov 20« ton. Zanimive so številke o porabi mleka in mlečnih izdelkov. Približno pol milijona litrov mleka spijejo vsako leto, pa vsaj s 40.000 litri smetane se sladkamo; všeč jim je skuta, saj jo kupimo celo do 9.000 kg na leto. Sirnih namazov porabijo 3.000 kg, masla 7.000 kg, sirov pa kar 33.000 kg. Žal ni podatkov o nekaterih drugih mlečnih izdelkih (npr. margarine,ki jo gospodinje največ porabijo za peko različnih sladkih dobrot). Svoj čas so kupovali tudi precej jedilne margarine, ki jo zdaj manj, ker so ugotovili, da trditev, da njeno uživanje ne povzroča povečevanja holesterola v krvi, ni točna. V zadnjih nekaj letih je strmo narasla poraba mesnih izdelkov, največ salam, svežih in suhih; uveljavljajo se domače kmečke salame in domače klobase vseh vrst. Zmanjšala se je poraba mesa, vendar gre bolj za sezonske vplive. Prej se je zmanjševala ob vsaki podražitvi, s stalnimi cenami tega živila pa seje tudi poraba ustalila. Podatkov o porabi kruha nismo dobili, čeprav ga štejemo za najpmembnejšo življcnsko potrebščino in ga pripravljamo že kar v dvanajstih izvedbah, v mestih pajc na razpolago že nad 20 vrst kruha. POGLED nega parketa Vremena Kranjcem ■ se jasnijo Valentin Vodnik bi po dogajanjih | preteklega tedna na borznem parketu I vzkliknil: "Vremena Kranjcem bodo se ■ zjasnila." To velja za promet z _ vrednostnimi papirji, kije na torkovem _ sestanku presegel 1,3 mio DEM, pretekli ■ četrtek pa seje povzpel kar preko 2 mio I DEM. K temu največ prispeva državna | obveznica RSL2. s katero jebilo v torek | za 600.000 DEM prometa, pretekli » četrtek pa seje ta povzpel na visokih 1.3 g mio DEM. Če omenimo še naraščanje _ tečaja "dvojke", ki seje konec tedna že * približal nivoju 90. potem si lahko M predstavljate vso dinamiko trgovanja s | tem papirjem. Na zadnjem borznem sestanku v | mesecu marcu je doživela premiero | delnica Probanke. Takoj je vzbudila ■ veliko pozornosti, saj je z nominalne _ cene 100 DEM poskočila preko 14.000 SIT. kar je več kot 200 % nominalne ■ cene. Obudimo spomin: tudi z delnico m SKBR se je zgodilo nekaj podobnega, | vendar je bil njen padec na ceno 11.000 p SIT precej hiter. Upajmo, da se to ne bo ■ ponovilo. ■ Obe obveznici, ki sta jima zapadla ■ kupona v izplačilo 1. aprila, torej RSL2 . in MLJ. sta obdržali kar visoka pokuponska tečaja. "Dvojka" je že * blizu tečaja 90. MLJ pa niha med 87.5 I in 88.5. Lepo narašča tudi tečaj obveznice Gorenja, ki je nekaj krat prese- | gel celo že 97. sicer se giblje okrog ■ 96.6. Tudi PTT Nova Gorica vzdržuje | tečaj okrog 86. PTT Ljubljana pa je tako že nekaj časa preko 100, trenutno • na 101.1. Državni obveznici RSL1 I rahlo narašča tečaj in sc giblje med 115 | in 116. Zagorski obveznici se ne piše | nič dobrega, saj je tečaj padel že blizu ■ 75 iti ker ni intervencij za zviševanje • tečaja, gre vse skupaj navzdol. Delnica ^ Dadas permanentno narašča in je že na • nivoju 23.900 SIT. K temu prispevajo ■ ugodili poslovni rezultati te delniške p družbe in visoke dividende, ki so jih p razdelili lastnikom delnic. Ta teden se g. pojavlja v kotaciji še ena obveznica, ki g, ni več nova. To je obveznica PTTCelje. . ki je v neuradnem trgovanju že doslej J zbujala pozornost. '•* Milan Povirk | L.............................J ra ksefti Drakslerjeva predsednica Zelenih V začetku marca je večina vodstva stranke Zeleni Sloveni je ustanovila novo stranko, Zeleni - ekološko socialna stranka, z izjemo dr. Huberta Požarnika, Mitje Briclja in Vaneta Gošnika. Svet Zelenih Slovenije je na naslednji seji do skupščine, ki bo konec aprila v Kranju, izvolil začasno vodstvo, za predsednico je bila izvoljena magistrica Marinka Draksler iz Zagorja. Obiskali smo jo in ji zastavili nekaj vprašanj. Zakaj ste ostali naGošnikovi strani? To, da nisem prestopila v novo stranko, ni povezano z Gošnikom. Ostala sem na strani večine. Na seji sveta, kjer smo se dogovorili za čim hitrejši sklic izredne skupščine, je bilo prisotnih dve tretjini predstavnikov občinskih in regionalnih odborov. To zgovorno priča o tem, da odbori ustanoviteljev nove stranke ne podpirajo. V izvršnem odboru smo tudi ocenili, da smo proti razbijanju ekoloških moči v Sloveniji in da ne gremo s tistimi, ki to počno. Začasno vodilno funkcijo v stranki sem sprejela po lastnem preudarku, po svoji vesti in odločitev ne izhaja iz sklepa IO Zelenih Zagorja. Kje je vzrok za takšno podporo odborov osnovni stranki? Vzrokov za to je več. Najpomembnejši je gotovo izjemna nezainteresiranost dosedanjega vodstva za dogajanja v posameznih občinah in regijah, kjer se je po zaslugi lokalnih odborov marsikaj pozitivnega dogajalo. Če bi stranka prizadevanja podpirala, bi se še več. Zaskrbela nas je ugotovitev, da bivši voditelji dajejo prednost ekonomiji pred ekologijo, sklicujoč se na slabe gospodarske razmere. Vemo, da so prehodnega značaja in da si bomo gospodarsko opomogli, tedaj pa bo za naravo, za nas in za naše otroke že prepozno. Skoraj ne bo več kaj reševati. Odbori Zelenih Slovenije so bili z, vodstvom nezadovoljni tudi zaradi prevelike centralizacije odločanja, kar je slabo vplivalo na ugled in moralno moč stranke. Kaj pomeni cepljenje naravovarstvenih moči v državi? "Zeleno" vino v Sloveniji zdaj vre, se prečiščuje in bo iz soda prej ali slej pritekla žlahtna kapljica. Za usodo ekologije v Sloveniji se ne bojim zaradi množice naravoslovcev, zdravnikov, inženirjev, učiteljev in drugih ekoloških entuziastov, pa tudi veliko ekološko osveščenih managerjev. Kako boste zdaj pomagali k izboljšanju ekoloških razmer v Zagorju in Zasavju? V Zagorju in celem Zasavju se "zeleno" razmišljajoči ljudje po svoj i h močeh angažiramo že sed a j in se bomo tudi v prihodnje ne glede na razvoj dogodkov. Seveda bo naš vpliv večji, če bomo del širšega vseslovenskega, vseevropskega ekološkega gibanja. Tudi to dejstvo me obvezuje, da aktivno sodelujem v procesu zorenja slovenske naravovarstvene organiziranosti. Upam, da bo moja poteza povzročila še en pozitiven premik v razmišljanju "nezasavcev", da je Zasavje ekološko odpisana regija. Naj vidijo, da se naša ekološka organiziranost krepi. Ivana Laharnar Foto: Tomo Brezovar Kmete (še vedno) molzejo Kot je bilo napisano že v prejšnji številki Zasavca, se težave z odkupom mleka kopičijo. Tako so zagorski kmetje izrazili nezadovoljstvo glede "mlečne" politike z organiziranim protestnim shodom. Tako kot v Ljubljani so zastonj delili mleko in s tem opozarjali nase in na svoje težave. Kaj so dosegli, je vprašanje. Vsekakor pa so močno popestrili sobotno dogajanje na tržnici v Zagorju. Njihovo nezadovoljstvo je popolnoma razumljivo. Mačehovski odnos mlekarn do še včerajšnjih kooperantov je nezašlišan. Ker pač ne potrebujejo več toliko mleka, kmetom enostavno prepovejo oddajo. Izlaška KZ je za en dan ukinila več prog. Sedaj je odvzem normalen, upoštevajo pa poostren nadzor kakovosti mleka. Precej zasavskih kmetov nima dovolj dobro urejenih hlevov, ugotavljajo v KZ, problematična je čistoča in način molže. Odvzema pa Ljubljanske mlekarne ne ukinjajo le zaradi kakovosti ampak tudi zaradi količine. Tako naj bi jemali mleko le od kmetov, ki dnevno namolzejo najmanj 100 litrov mleka. Torej bodo spet udarili malega človeka. Spodbudna ni niti odkupna cena mleka, šele maja bo nekoliko višja. Kmete pritiskajo tudi s plačili. Celjske mlekarne npr. plačujejo mleko za več mesecev nazaj. Hudo je po celem Zasavju. Močno pa je prizadelo tudi kmete iz območja Litije. Tamkajšnji občinski IS ugotavlja, da je nastala situacija močno prizadela kar 126 kmetij, še posebno s področja demografsko ogroženih območij. IS SO Litija v zvezi s tem zahteva od pristojnih ministrstev, naj ukrenejo vse potrebno, da sc omili nastala škoda in da sc zavarujejo interesi prizadetih. Podatkov o ukrepih drugih občin ni, vendar je čas, da storijo vse. Delitev mleka na zagorski tržnici, foto: Tomo Brezovar kar je v njihovi moči za zaščito kmetov. Rešitve pa zaenkrat še ni na obzorju. Dokler Avstrija in Italija ne prekličeta prepoved izvoza, bodo Ljubljanske mlekarne po vsej verjetnosti vztrajale pri svojem početju. Posamezni kmetje lahko samo čakajo in upajo, da sc bodo stvari kmalu normalizirale. Brez vladne intervencije jim ne pomaga noben protestni shod. Zaloge mlečnih izdelkov sc kopičijo prav tako hitro kot težave. Jure Nagode Maj ino sevanje Že nekaj časa me preganja žalostna misel. Vse od tiste sončne sobote pod Poticami, ko je sredi množice tako obupno samo ostalo mlado dekle. In ni bilo nikogar, da bi ji ponudil roko. Toplo, človeško. Roko rešitve, ki bi ji pomenila življenje. Vse od takrat vrta vprašanje, zakaj se je moralo to Zgoditi? In jezi me, ker je toliko časopisov in revij pograbilo ta žalostni dogodek kot opomin, kot kaž.iprst. Ko se je na dekletovo krhko osebnost, čeprav nehote, zlivalo vse kot obtožba. Kot da ni dovolj strašno že dejstvo, da deklice Helene ni več. Ni njenih mladostnih sanj, ni veselega smeha. Je treba dodati še nekaj pedagoških naukov in "modrosti" ter v bolečino staršev in bližnjih vliti še dodatne kaplje bolečine in obupa. Ali pa ta tragični primer izkoristiti za predavanje o moderni zasvojenosti ali kakor se že to imenuje. Nič in nikjer pa o tem, da se je zgodilo nekaj strašnega, ker je odpovedal Človek. Tisti navadni, bližnji ali daljni. Človek, ki bi moral imeti občutek za sočloveka, za njegove stiske in težave. Človek, ki bi poskrbel za drugega, ki si sam ne more pomagati. Si šel mimo, človek, si opazil, da nekdo potrebuje tvojo pomoč ali pa si samo skomignil z rameni češ, saj se me to ne tiče ? In šel dalje. Kje so bili vrstniki, kje vzgojitelji, če že vsa silna množica ni tega čutila? Govorim za ure in minute, ki so bile dragocene, ki bi požrtvovalnim zdravnikom dajale boljše možnosti za uspeh. Za zmago življenja nad smrtjo. Zdaj se med ljudmi marsikaj šepeče, ugotavlja, komentira. Vsak ima o tem tragičnem dogodku svojo predstavo, svojo razlago. Razlage so šle daleč čez mejo možnega in resničnega. Pa tudi okusa. Takih interpretacij, pravijo tisti, ki so Heleno poznali, si ni zaslužila. Preveč krivične so, poceni in demagoške. Kot pranje slabe vesli in moralnega mačka. Zlasti, če je vse po normativih in zakonsko utemeljeno. Ampak to mladega življenja ne vrne! Karkoli je že bilo, človeku je lahko slabo iz različnih vzrokov. Lahko pride iznenada, da sam ne veš. Kako boš tedaj pripovedoval, kaj ti je ali morda celo prosil. Prepuščen si okolici, njeni presoji. In njeni reakciji. Takšni ali drugačni. Naši hribi poslej ne bodo več tako zeleni in oblaki manj beli in nakodrani. Ker smo revnejši za enkratni in neponovljivi svet mlade osebnosti. Tudi zaradi nas samih in naše brezdušnosti. Človek, poglej si v dušo in si reci: Nikoli več! Maja Sevljak Romanova rozina Je čas, ko so politiki bogovi, in je čas, ko so kurbe. Tako nekako bi lahkoparafrizirali edinega slovenskega politika, ki je še obdržal avreolo božanskosti (povsem vseeno je, ali to njemu ustreza ali ne). Svoje božansko obdobje so politiki pri nas že izživeli. Ljudje, ki so ob vojaških, diplomatskih, političnih in še kakšnih zmagah pozabili na svoje želodce, so zdaj, ko so zmage potihnile, zaslišali kruljenje. In včerajšnji bogovi so postali današnje kurbe. Takšno trditev, le preveč dobesedno je ne jemati, dokazujejo tudi številna merjenja slovenskega javnega mnenja. Včerajšnji odličnjaki postajajo dobri in zgolj zadostni. Tisti, ki so predvolilni čas in tam izrečene obljube vzeli za suho zlato, so zdaj jezni, razočarani...in ostrejši ocenjevalci. Skupaj z zaupanjem so na zemljo padli tudi bogovi. Takšen čas je primeren za iskanje krivd in krivic. In niti najmanj nisem bil presenečen, ko mi je nekdo zadnjič rekel, da smo novinarji povzročili, da je padla zagorska vlada, in da zdaj rušimo še trboveljsko. Morda bi komu med nami tolikšna moč celo laskala; vendar tolikšne moči "pisuni" preprosto nimamo. Ne gre za minimiziranje vpliva medijev in z njimi posredovanih sporočil. Mediji so ali naj bi bili, pomembno orodje javnosti; vendar, politična premoč je tista, ki sama in na liho, ali glasno ter ob medijski podpori, usmerja tok dogajanj. Shematično gledano je odnos med novinarji in politiki sila enostaven. Politiki rabijo novinarje, ko želijo nekaj sporočiti (najboljši primer je predvolilni čas), in jih odklanjajo, ko želijo nekaj skrili. Novinarje pa skušajo zvedeti prav zamolčano. 'To razmerje je torej že po naravi blizu konfliktnosti, vendar v življenju ta trgovina le ni tako zelo enostavna. Nadaljevanje razmišljanja v lej smeli pa je seveda za tu odmerjen prostor neracionalno početje. Tisti politiki, ki se imajo za odrešenike in mučenike, ki namesto nas vseh čistijo Avgijeve hleve preteklosti, naj se politiki raje čimprej odpovejo. Politika je posel, ki se tistemu, ki se politiko gre, verjetno izide. Med pravili igre pa je tudi, da so stvari in ljudje zamenljivi. Navdušenj, kakršnih niso bili deležni niti svetovni prvaki in mojstrski obvladovalci zvezdniških odrov, v prihodnje ne bodo želi več tudi politiki. Sredi marca opravljena anketa Delovega Slika govori, kako vera ugaša. Vladi zaupa vsak šesti, sindikatom vsak šestnajsti, parlamentu in političnim strankam pa le vsak petdeseti. In verjetno je kar prav tako, morda politika postane celo neopazna. In morda se med deset tistih, ki konec leta zapolnjujejo kakšno naj-lestvico, prerine kdo, ki ni politik. Roman Rozina r « C liliali i\ii robu it* če* r »j: "Pri nas smo bili štirje otroci pa sem samo jaz začel z drogo. Iz čistega firbca sem poskusil najprej travo in kasneje pristal na heroinu. Vseskozi sem si predstavljal, da bom nekaj doživel, da bom imel halucinacije ali kaj podobnega. Na heroinu ne vidiš nebes, ker ji ni. Edino kaj drugega kasneje, nebesa zagotovo ne," je pripovedoval Aljoša Bregar, bivši zasvojenec z mamili. Pred dvanajstimi leti je prišel ven, kot pravi. Postal je čist. Gledališka dvorana trboveljskega Delavskega doma je bila v ponedeljek nabito polna. Gimnazijci in ekonomci so se srečali na razgovoru s pisateljico Marinko Fritz-Kunc in Aljošo Bregarjem iz Pirana. Vstop je bil prost, vabljeni so bili tudi starši in učitelji. Pogovarjali so se o drogi, o posledicah in nesreči, ki jo nosi s seboj. Aljoša, ki je bil zasvojen s heroinom osem let, je s svojo iskreno in brez ovinkarjenja kruto pripovedjo šokiral vsega hudega vajeno trboveljsko mladež in njihove učitelje. Ujet v mini prostor "Ni šlo z drogo, niti brez nje! Bil je zid. Takrat sem še pisal pesmi. Igral sem na flavto... Ni se dalo niti naprej, niti nazaj. Ujet si v mini prostor... Najhujše pri vsem štosu je to, ko iščeš hors naokrog. To te ubija... Imaš nekaj gramov, pa te skrbi, kje jih boš dobil naslednji dan. Najprej, kje boš dobil denar, ko ga dobiš in kupiš hors, si vbrizgaš in potem se znova vrti. Sam sem prodal vse. Prav vse. Nazadnje še flavto, čeprav mi je ogromno pomenila." Nihče ne ve, koliko jih je. Mladih, ki so izgubili voljo in smisel življenja. Včasih je bilo narkomane lažje prepoznati. Bi 1 i so otroei iz socialno ogroženih družin, bili so slabše oblečeni in dostikrat zanemarjeni. Danes se je to spremenilo. Ni več takoimenovanih rizičnih otrok, ki bi jih lahko družba ožigosala in se rešila vse odgovornosti. Danes so narkomani mladi ljudje, ki hodijo v šolo, se ukvarjajo s športom, so lepo oblečeni in skratka - spadajo v našo družbo. Droga je povsod okrog nas, starši in učitelji pa so večinoma nemočni. Nemočni zato, ker ne znajo prisluhniti, ker najprej obsojajo in razmišljajo šele, ko je že prepozno. Nikdar ne obsojajte in drezajte v otroka. Z besedami bodite previdni. Ne sprašujte ga, če se kdo od njegovih prijateljev drogira, saj si na takšen način zagotovo ne boste pridobili zaupanja. V puberteti so otroci občutljivi in se hitro zaprejo vase. Bodite jim zgled. Tisto, kar otrok dobi v družini, nosi s seboj vseži vljenje. "Začel sem iz firbca, na koncu sem potreboval 8-10 gramov heroina na dan. Gram pa stane 200 mark," pravi Aljoša. Marihuana in hašiš. Marihuano pridobivajo izposušenih stebel, listov in cvetov indijske konoplje, hašiš iz. njenih smol in olj. Na splošno pravijo, da ti dve učinkovini ne povzročata fizične odvisnosti, lahko pa pride do hude psihične odvisnosti pri osebah, ki iz različnih vzrokov najdejo v tem okolju veliko olajšanje in to izkušnjo potrebujejo in ponavljajo. Halucinogeni pa so precej nevarna droga, povzročajo halucinacije in spremenjene zaznave. Sem spadajo tablete LDS. Heroin i n kokain sta najbolj nevarni drogi, saj delujeta izredno močno in že po nekajkratnem uživanju povzročata zasvojenost. Zdravljenje "Več kot 90 odstotkov džankijev je na horsu. Delajo, daimajozahors. Prekupčevalci bodo toliko časa, dokler hors ne bo v lekarnah... Da bi vsaj zdravniki ne gledali čudno na narkomana, ki pride po pomoč. Če je heptanon, zakaj bi moral džanki trpet. Težko, da boš nehal brez. heptanona... " Aljoša zagovarja zdravljenje narkomanov s heptanonom, ki je sintetični nadomestek za heroin. "Vsaj nekaj časa," pravi "toliko, dri minejo telesne bolečine. Potem pa naj se posvetijo psihičnemu stanju in zdravljenju tega." Pri problemu droge je zdravljenje v večini primerov dolgotrajno in dostikrat neuspešno. Fizična kriza traja okrog 5 do 15 dni, v tem času prestajajo odvisniki hude telesne bolečine, obliva jih pol, boli želodec, imajo drisko in bruhajo. Ko to mine pa se začne boj s samim seboj. "Potem te matrapsiha, " pravi Aljoša "iglo nosiš s seboj, ne v žepu ampak v glavi." Takšno psihično zdravljenje lahko traja leta. Pa vendar bi bilo veliko več ozdravljenih narkomanov, če bi jim ob strani stala družba. Kakor smo do alkohola tolerantni, smo do ostalih drog odbijajoči, kažemo s prstom na tiste, ki zdrsnejo v težave in jih ožigosamo kot da so storili ne vem kakšna hudodelstva. Narkoman je v večini primerov prepuščen sam sebi. Če mu kdo pomaga iz. najhujšega, se začne njegova prava kalvarija šele potem, ko bi rad normalno zaživel. Ljudje se obračajo stran od njega (tudi od družine, če mu pomaga) in tako mu ne preostane drugega kot svet, ki ga kobajagi prijazno čaka in sprejme, svet droge in osamljenosti. "Osem let sem bil žečist, pa mi še vedno niso verjeli," pripoveduje Aljoša: "Bil sem že poročen, imel sem otroka, pa mi niso verjeli. Ne meni ne ženi Da sem sploh dobil službo so me poslali v Idrijo ne preiskavo krvi. Kaj bi moral nositi izkaznico, da se ozdravljen narkoman ali kaj?" Aljoša: " Na stranišču v šoli meje našla učiteljica. Poklicala je policijo, odpeljali so me in bil sem ožigosan. Ko je izvedela za to mama, je dejala, da me kar naj ori peljejo, ker tako nisem nič prida, česefiksam. Prišla je k očetu moje punce in mu povedala, da hodi njegova hčerka z narkomanom. Taje dejal: "Na tej steni je križ, na drugi pa vrata. Pojdite lepo skoznje, ker ne morete biti dobra mati, če tako mislite o sinu. Svojo hčerko poznam in vem, da ne bo storila nič slabega." Kes moraš imeti ob sebi človeka, ki te ima rad in ti pomaga z ljubeznijo." Aljoša: "Mene je ven potegnila punca. Najmanj tisočkrat sem puskusil priti ven. To vsak poskuša... Vendar je težko, izredno težko. Ne bojiš se ničesar, ne okolja, ne policajev, ne smrti. Bojiš se le krize. Sam je ne moreš pomagati. Moraš imeti srečo, da imaš ob sebi človeka, ki se ti je pripravljen posvetiti 24 urna dan. Sicer ne pomaga ničesar. Ko sem prišel ven, z ženo dolgo nisva hotela otrok, ker sva se bala, kakšne bodo posledice. Po štirih letih sva dobila hčerko, ki je zdrava in mi pomeni nov smisel življenja. Prijatelj ni imel te sreče, njegov otrok seje rodil brez roke..." 7/SAVC m Marinka Fritz - Kunc: "Mladina se premalo zaveda svojega bogastva. Vsak človek je drugačen, poln energije. Zavedajte se, da ste nekaj posebnega. Ne utapljajte se v povprečju, bodite samozavestni, ponosni, da ste nekaj." Tako se lahko začne. Kam po pomoč? Aljoša pravi: "Najboljše k dobremu zdravniku, ki ve, kaj je narkomanija in zna pomagati. Ne vem, kako je v Zasavju, v Sloveniji jih je nekaj. Malo sicer, vendar nekaj jih je." Ni pa v Sloveniji niti ene ustanove, ki bi se spoprijela s problemom narkomanije. Ni ustanove kamor bi lahko šli na zdravljenje. (Pa bi rabili le sobo, dobrega zdravnika in štiri ozdravljene narkomane, ki bi znali pomagati, prvi Aljoša). Imamo psihiatrične bolnišnice in tja gredo najhujši primeri. Toda narkoman ni psihiatrični bolnik, tudi alkoholik ni psihiatrični bolnik, pa se zdravi v okviru te bolnišnice. Marsikdo se boji zdravljenja samo zaradi tega. Zaradi psihiatričnih bolnišnic in zgodb (dostikrat neresničnih), ki krožijo o njih. Kako lahko torej pomagamo izgubljenemu človeku, ki ga počasi golta vase droga in smrt? Marinka Fritz-Kunc in Aljoša pravita, da je delna rešitev v tem, da najdeš dobrega zdravnika, ki si bo vzel čas in ki mu lahko zaupaš. Nikakršnega recepta nimata. Pripravljena sta se pogovarjati o tem, prenašata sporočila o tem, kako zahrbtna je droga. Njun namen je delovati preventivno, skušata preprečevati, zdravljenje ostaja zaenkrat v rokah zdravnikov. Aljošaje sicer prevzel nase težko breme. Številni mladi ljudje ga kličejo in prihajajo k njemu na dom. Trenutno skrbi za štiri mlade fante, ki so z njegovo pomočjo prenehali z drogo. Pogovarja se z njimi, odprl jim je vrata svojega doma, tako da lahko pridejo kadarkoli jim je težko. Kdo je odgovoren za to, da nimamo ustanove, bolnice za narkomane? Družba. Mi vsi smo odgovorni. Ti in jaz. Že na dveh ali treh krajih v Sloveniji je bil duhovnik iz Italije pripravljen obnoviti dotrajano zgradbo in postaviti vanjo komuno za zdravljenje narkomanov. Saj ni pomembno da je to tolikšna komuna in da je njen pobudnik duhovnik. Ogromno ljudi seje že pozdravilo tam in to je tisto, kar šteje. Bivši narkomani, ki pomagajo zasvojencem. Vsaj nekdo, ki ponuja nekakšno pomoč, kije zagotovo boljša od nikakršne. Toda ljudje v Sloveniji se bojimo. Bojimo se osamljenih, nesrečnih mladih ljudi. Nikjer ne najdemo prostora, kamor bi se takšna komuna naselila. Nihče noče pomisliti, da so to naši otroci in da se to, kar se dogaja sosedovemu, lahko zgodi tudi nam. In ob tem, ko se je en del Slovenije izrekel proti komuni v njihovi vasi, se je preostali del zgražal. Bodimo malce iskreni in se vprašajmo, kaj bi se zgodilo, če bi npr. v Trbovljah, na mestu, kjer nameravajo graditi novo cerkev, postavili nekakšen center za pomoč otrokom, ki imajo probleme z mamili? Mar bi bili Trboveljčani pripravljeni sprejeti medse to izgubljeno mladino? Pogovor kot izgovor "Ne vem, zdi se mi, da si lahko pomagaš le sam. Drug ti nebo pomagal. To je jasno, kdo pa se bo ukvarjal s tem? Saj imamo razne okrogle mize o tem. Samo, na te okrogle mize pridejo ljudje, kijih zanima, kako priti v stik z drogo. Dvajset do trideset odstotkov je trikih. Tja se natepejo tudi razni psihiatri, zdravniki, policaji, novinarji, ampak zraven je pa zmeraj 20-30 odstotkov takih, ki si želijo priti v stik z drogo. Seveda pridejo starši, toda te stvari so tako zelo... To je lari fari," pravi Aljoša. Resje, lahko je govoriti o pomoči, beseda ni konj. V Sloveniji pa se malo naredi, da bi preprečili narkomanijo. Težko je ozdraviti tiste, ki so zasvojeni. Majhen je odstotek ozdravljenih, ponavadi se rešijo zasvojenosti s smrtjo. Več bi morali storiti za to, da mladi ne bi prišli v situacijo, ko iščejo rešitev v drogi. Razni pogovori so za tiste, ki bi lahko in morali kaj storiti, prej izgovori. Za občutek, da so nekaj le storili. V Zasavju je narkomanije precej. Prav tako alkoholizma. Uživalci so mladi, tudi osnovnošolci. Razgovor s človekoma, kakršna sta Marinka in Aljoša, te spravi iz tira. Kar naenkrat stopi pred tvoje oči resnica o tem, da naš svet ni čisto brez napak in da mi nismo brez napak ter resnica o tem, kako osamljeni in odtujeni smo. Ponavadi potekajo ti pogovori o drogi v manjših sku pinah. Tokrat je bil pravi stik mladih z Marinko in Aljošo onemogočen. Mi v dvorani, onadva na odru. Mi smo videli njuna obraza, naši obrazi so bili v temi. Čustven naboj, ki seje ustvaril v dvorani, seje sicer močno občutil, vendar so tisti, ki bi pomoč želeli in potrebovali, ostali tiho in se niso vključili v pogovor. Po končanem razgovoru so Aljošo obkrožili mladi. Tisti, ki so prej molčali. Umaknili so se v samoto in iskali ponujeno roko. Aljoša pravi, da ga je ta ločenost od mladih v dvorani zelo motila, vendar, če je vsaj enemu pomagal s svojim nasvetom in odkritostjo, se je splačalo priti. Prav je imel poslušalec, ki je prišel do njega in mu stisnil roko:" Vsaka čast, da zbereš pogum in tako odkrito spregovoriš o tem." Mateja Vidgaj Foto: Tomo Brezovar 14. oktober HRASTNIK KULTURNO REKREACIJSKI CENTER 14. OKTOBER HRASTNIK Vas vabi dne 17.04.1993 ob 20h v športno dvorano v Hrastniku na veliko plesno glasbeno revijo " BRAZILIJA PLEŠE". V triurnem programu nastopa plesna skupina iz Brazilije in ansambel RITANO. Vstopnice so v predprodaji v Delavskem domu Hrastnik. Informacije dobile po telefonu: 0601/41 73'Ič 41 134. VABLJENI! SwswSSS-i im Anton Dobrovoljc v zagorski fari župnikuje tretje leto. Je človek, ki si prizadeva liturgično življenje približati ljudem. S tem v zvezi je z njim stekel pogovor, ki še malce drugače osvetljuje pozabljene znane reči. Predno je prišel v Zagorje, je Dobrovoljc kar 17 let župnikoval v Loškem Potoku pri Ribnici. Rojenje bil na Verdu pri Vrhniki. Živel je v verni krščanski družini. Za svojo življensko pot seje odločil pravzaprav nekega jutra, ko je videl, kako sta oče in mati polglasno molila. Odkritje, dane molita samo zaradi otrok, je bilo tisto, kar gaje prepričalo v njegovo pravilno odločitev. Teologijo je dokončal na teološki fakulteti v Ljubljani. Cerkev sv. Petra in Pavla v Zagorju so takšno, kot je (v neoromanskem slogu, z dvema zvonikoma), zgradili leta 1872. Omenjenima svetnikoma je v cerkvi posvečen glavni, marmornati oltar, poleg njega še dva stranska. Levi je posvečen roženvenski Materi božji, desni pa rudarski zavetnici sv. Barbari. Posebna značilnost je oltar na sredi, usmerjen k ljudem. Uredili so ga leta 1967, bil je eden prvih tovrstnih oltarjev v slovenskih cerkvah. Časi, z njimi tudi cerkvena ureditev, se spreminjajo. S tem pa tudi odnos do vere. Z besedo vera nemalokrat mislimo na zmožnosti do nečesa, navadno do samega sebe ali v obvladovanje kake stvari. Kaj vam vera pomeni? Zame osebnoje vera oseben odnos do nekega bitja, v katerega popolnoma zaupam, ki je zame vrhovno bitje. Stvarnik vsega. Za katerega vem. da ob povezavi z njim najdem smisel tolikim svojim dejavnostim. Kajti vsak človek mora delati. Delamo pa vsak različno. Gre za to. da ima z vero vsaka moja stvar nek učinek, nadaljevanje, ki iz. tega sledi. Zame je to lahko dobro ali ne. srečno ali nesrečno, a edino v Bogu vidim nekoga, ki mi lahko zagotovi to popolno srečo. V življenju si do neke mere srečo lahko pridobimo, jo doživljamo, redko pa doživimo popolno srečo. Kot vernik verujem in upam. da bom nekoč to živel. Seveda ne na tem svetu, ampak v večnosti. Poznamo seveda tudi druga verstva, a vsi imajo v končnem: doseči srečo. Z vero spodbujamo v sebi upanje po izpolnitvi. Ob tem nam dobro predstavlja kar želja sama, zlo pa razočaranje. Kako to, da pogosto dobro in zlo sodimo glede na naše razpoloženje? Konkretno lahko določeno dejanje sodim ali je dobro ali zlo. Vsaj zase lahko sodim, kaj je dobro ali ne, ker moram poslušati svojo vest. Dobro je vedno tisto, kar pomaga k dobremu. Marsikdaj človek nima tega občutka vesti in leta pride šele kasneje. Včasih tudi naredim kakšno stvar, s katero sem srečen, zadovoljen, kasneje pa odkrijem, da ni bilo najboljše. Kristjani zlo imenujemo greh. Greh pa gledamo v luči. kaj Bog ve. daje dobro. Božje zapovedi so na nek način človeku dane že v vesti: spoštuj starše, ne laži. ne kradi. Pomenile naj bi le to. da opozarjajo človeka, da si že z ravnanjem po njih lahko naredi življenje kolikor toliko urejeno in srečno. Po drugi strani to lahko vidimo na primeru narave. Karkoli ruši naravni tok v življenju, dela zlo. Bodisi v fizičnem ali moralnem življenju. Logično; če je nekaj laž. pomeni, da v svoji vesti vem. da je nekaj narobe, ker je laž. Gre še za neko razliko. Nekaj je lahko objektivno zlo. a ko spoznam ozadje, vidim, da subjektivno ni bilo zlo. Pri ljudeh je to možno. Iz. istega razloga pri živalih o zlu ne govorimo. Tudi če me žival požre, to ne bo zlo. ker žival nima greha, ker nima zavesti. Zlo je možno samo pri človeku, bitju, ki se zaveda samega sebe. Tudi če si v svoji vesti nekaj dopovedujemo, imamo še vedno svobod no voljo. Kako gledate na odnos med voljo in vestjo? So ljudje, ki so tenkovestni. Pri teh je vest bolj formirana, oblikovana. Kristjani imenujemo vest - božji glas. Vendarle ta glas lahko tudi zamorimo. Vem. da ni prav. a kljub temu delam napak. Voljo ima lahko vsak. bodisi da dela dobro ali slabo, lahkoje močna ali slaba. Pomeni lahko tudi. da za stvar, za katero spoznam, da je dobra in od mene veliko zahteva, vztrajam, da tisto dosežem. Pri vsem je največkrat bistveno, za čim pravzaprav stremim. A vendarle v svetem pismu piše, da je človeku dana svobodna volja le ob tem, da je vse že vnaprej določeno? Citate v Svetem pismu je treba brati v celoti, kaj je pred in kaj sledi stavku. Torej, Bog ve za vse, a upošteva tudi človekovo svobodno voljo. Človeka v njegovi svobodni volji ne ovira. Če stojite na vrhu griča in vidite v dolino, kako si nasproti drvita dva avtomobila, boste predvideli, da bo prišlo do trčenja, a voznika v avtomobilih tega še ne vesta. Tako nekako Bog že vnaprej vidi. kaj se bo zgodilo, a noče ukrepati. Bistvo človekovega življenja je v tem. da ima svobodno voljo. Pomeni, da je človeku popolnoma dano zaupanje. Sveto pismo pravi. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, kije v tem. da ima neumrljivo razumno dušo in svobodno voljo. Dejstvo pa je. da bo vse. kar storiš, imelo svoje posledice. V iskanju bogov, resnic, mnogi iščejo Boga tudi v zlu. Obstaja veliko verstev, Bog pa je eden. Res je. da zli duhovi obstajajo, in da duhovnega sveta še ne poznamo dovolj. A to je že iskanje pomoči mimo Boga in zato se kristjan s tem ne ukvarja. Pri tem je greh to. da človek zavestno hoče, da se s temi silami združi, poveže. Gre za poizkus doseči določene učinke s pomočjo demonskih sil. Kristjani verujemo v to. da Bog dopušča, ne da bi hotel, človekovo ukvarjanje tudi s tem. Ob tem človek sprejema odgovornost. Če pa se spušča na raven takoimenovanih črnih maš. kjer zlorablja nekaj, kar je za kristjana sveto, torej posvečene hostije, samo zato, da s tem izživljanjem sramoti Boga. To je prav gotovo najhujši greh. S tem zavestno zaničujejo, zasramujejo Kristusa. Tojc že delo hudiča. Oziroma to pomeni, da se nekdo zavestno bori proti vsemu, kar je božjega. Kako pa gledate na božjo uglašenost z naravo? Narava je božje stvarjenje, je uglašena z njim. Kar je napačnega, smo storili ljudje s svojo voljo, posegi v naravo. Imamo umazane vode, gozdovi izginjajo. Tudi če naravne m katastrofe doživimo kot zlo. ker sc nam hiša podre, tu ni krivde, to je del reda. Mi s tem ne gospodarimo, ampak živimo. Imamo razum, pamet, voljo, da vse to upoštevamo, živimo varno. Vključeni smo v naravni proces, kjer ima vsaka stvar svoj čas. Kot piše: "Kar je. je bilo že zdavnaj, kar bo. je že zdavnaj," in opozarja na pozornost času. Narava se nam s svojim ravnanjem dostikrat zazdi kruta. Mar s tem nakazuje, daje usmiljenje lahko negativno čustvo? Dostikrat spregledamo razliko med tistim, ki usmiljenje izkazuje in onim. ki naj bi ga sprejel. Usmiljenje ni v tem. da nekoga tako obdariš, da ga s tem ponižaš, /.a pravo usmiljenje pravi Jezus: "Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen vaš Nebeški Oče. ki daje. da sonce sveti nad hudobnimi in dobrimi, da dež pada nad hudobnimi in dobrimi." Se pravi, ne ozira se na to. komu daje, daje, komur je potrebno. Ni usmiljenje, da dam od svojega viška. To je miloščina. Pomembno je, da nekoga sprejmem kot brata, ga ne gledam zviška in ne prizadenem v njegovi človeškosti. Kako krščanstvo gleda na ljubezen? Ljubezen je zelo pogost izraz. Dostikrat sc zgodi, da hočeš ljubezen izkazovati zato, da boš srečen. Pa naj bo to ljubezen med fantom in dekletom, bratom in sestro, očetom in materjo. Če gledaš edinole, da boš sam deležen sreče, je to sebičnost. Prava ljubezen je takrat, kosi za nekoga pripravljen vse storiti. Ljubezen je ljubiti človeka, kerje človek, darovati, ne da bi se ob tem kuj spraševal. Je izgorevanje za drugega. Mož in žena se s tem. da iščeta srečo drug drugega, ne svoje, približujeta idealu, ki je težko dosegljiv. Je pa dosegljiv. Pri tem je pomemben odnos dveh oseb in njuno medsebojno spoštovanje. Cerkev v sedanjem času išče nova pota in nove naloge. Zakaj? Moralne vrednoste so bile v preteklosti marsikdaj na stranskem tiru. Poudarjali smo materialno. Duhovna praznina je vse večja, iskati bo treba Boga v človeku. Potrebno bo obnavljanje, oživljanje evangelijskega duha, osvežitev življenja. Manjka globokega prepričanja o etičnih, moralnih virih, večkrat podležemojavnernu mnenj u. Gre še za ekologijo srca. V zadnjih 200 letih je scientizem vgradil v človeško zavest, daje možno graditi človeško družbo brez Boga. Dejansko je prinesel strahotno tragiko v zgodovino človeštva. Na vrhuncu inkvizicije, v črnem srednjem veku, so bili na smrt obsojeni največ trije ljudje, z drugo svetovno vojno jih je bilo tisoče in tisoče. Ko Boga ni več treba. Skozi to so prišla vseh vrst nasilja, samomori, nihilizem. Kajti Bog je tisto bitje, pred komer bomo vsi odgovarjali. Če to vem. bom pazil, kako bom delal. Moralno sem odgovoren, tudi če me nihče ne vidi. Kajti v vsakem človeku je klica zlu. Krščanstvo nas osvobaja greha. Cerkev ima nalogo, da sodobnemu svetu oznanja smisel življenja. Ob vsem tem. ko smo izpostavljeni zlu, je tu pomoč odrešenja. Opažamo, da mnogi kristjani nimajo več čuta za odrešenje, skozi to pride krhkost krščanske etike. Pri verouku opažam, kako pomemben je razvoj otroka še v predšolski dobi. Tukaj ne gre za znanje, temveč občutek za nekaj duhovnega. Otrok je bolj odprt in čustveno sprejema stvari. Človek ni nikdar samo razum ali čustva. Kako gledate na celibat? Človek zavestno sprejema odločitev, da se lahko nevezano posveti oznanjanju božje besede in delitvi zakramentov. Zakon je za kristjana nekaj svetega. In za tiste v zakonu ni večjega poklica, kot biti oče in mati. Pri odločitvi za samski stan pa ne gre za to, kaj je več vredno. Eno in drugo je vrednota. Duhovnik, ki bi imel družino, se delu. za katero je poslan, ne bi mogel tako posvetiti. Zato je Cerkev določila pogoj neporočenosti za duhovniški stan. Velikonočni prazniki se bližajo. Kako gledate nanje? Že kot otrok sem Veliko noč doživljal kot čudovit praznik, skoraj tako kot Božič. V teh dneh se največ srečujem z ljudmi. To so dnevi, ki so najbolj naporni, a obenem polni sreče. Svojevrstno doživljam vstajenje ljudi skozi sveto spoved. Človek vidi smisel v svojem delu. Še več. smrt zamenjam z življenjem. V tem je tudi smisel praznovanja Velike noči. Kristus premaguje zlo. ki je greh in smrt in z njim moremo to doživeti tudi mi. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/43-540 Fax.: 0601/43-160 ŽELEZNINA KOZOLE AKCIJSKA PONUDBA V MESECU APRILU: * EMO POSODA 4-DELNA cena 2.399,40 * PRALNI STROJ GORENJE TIP 405 cena 51.244,00 * ZMRZOVALNA OMARA ZO 10 M GORENJE cena 37.362,00 * WC ŠKOLJKA cena 5.243,20 * WC KOTLIČEK cena 4.840,00 PRODAJNI POGOJI: * instalacijski materiali, barve, okovje 10% popusta * bela tehnika, akustika, drobni gospodinjski aparati 5% popusta (POPUSTI NE VELJAJO ZA BLAGO IZ AKCIJSKE PONUDBE!) MOŽNOST NAKUPA NA 4 ČEKE BREZ OBRESTI. d. o. o. mš mÉÈmiÈÉmÈÈ m > YT®~Yj ni' I «JjJ im mmmb UGODNE GENE VLJUDNO VABLJENI DELOVNI ČAS: vsak dan od 8.00-18.00 sobota od 8.00-14.00 tel.: (0601)61256 finn' Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.j uh ja 2c, 61410 Žagarje Telefon!fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanetji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! ..................................... ........ ............................................................ .......................... ....................... ......................................................................................... .......................................................................... ....................... .......................... ............................................................. . ... . M ... .......................I ODPIRALNI mesnica-delikatesa ferdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 petek: 7 JO-IH.00 I I sreda, èefrtek: 1 sobota: jj 7JO-14JO 7.00-13.00 1 D uvoz RABLJENIH AVTOMOBILOV SUPER CENE HITRE INFORMACIJE JL BOLKOVAC TRADING COMPANY SLOVENIJA 61410 Zagorje, Pintarjeva 15 tel.:/fax. 0601/61605 NEMČIJA 8000 Munchen 21, Silberdistel str.67 T: 089/7002096-703746; FAX: 089/704788 m Zopet jG teden naokoli in zopet sotu prireditve. Tokrat jih ni veliko, katere boste lahko obiskali. Naj vas opozorimo predvsem nafilme Neoproščeno, ki ga predvajajo v Delavskem domu Trbovlje, v Zagorju si lahko ogledate Prvinski nagon, film, zaradi katerega so po svetu ljudje drveli v kinematografe in v Hrastniku ameriško kriminalko Osumljena. _ Veliko povpraševanje je za igro Ob letu osorej, v kateri igrata Polona * 1 " r' Vetrih in Ivo Ban. Vstopnice so na voljo v predprodaji in na dan predstave pri blagajni delavskega doma Zagorje. Ne zamudite! Ta vikend si lahko ogledate le nogometno tekmo med Eti Elektroelementom in Rudarjem Velenje, saj vse druge zasavske ekipe gostujejo v drugih krajih Slovenije. Na koncu pa naj vse tiste, ki praznujejo Veliko noč, opozorimo na velikonočne oddaje na TV Slovenija. Že 6. aprila se prične italijansko angleška nadaljevanka v štirih delih Jezus iz Nazareta. Na drugem programu si lahko 7. aprila ogledate Mašo v D-molu za ženski zbor, solistke in orgle. 8. aprila bo posnetek oddaje Hommage a Gallus. Posnetek bo s prvega večera koncerta Hommage Gallusu, ki jebildecembra91 vUršulinski cerkvi. Naj omenimo še: 9. aprila Veliki petek pri Evangeličanih, 8. aprila Tvojo smrt oznanjamo in križev pot - neposredni prenos iz Rima, 11. aprila pa boste lahko na prvem programu TVS spremljali prenos velikonočne maše iz Kapiteljske cerkve v Novem mestu. Prijetne praznike vam želimo! Redakcija SOBOTA, SLOVENIJA 1 10.25 RADOVEDNI TAČEK: v Par 10.40 TUDI TO JE AMERIKA, 1. oddaja 11.15 OSCAR JUNIOR, tuja nanizanka (2 oddaji) 11.35 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 12.20 TEDNIK 13.05 POROČILA 13.35 FILMSKO POPOLDNE 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 SVET ODKRITIJ, (D.N.), ameriška poljudnoznanstvena serija, 2/11 18.00 RPL 10.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.12 ŽREBANJE 3X3 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 UTRIP 20.30 ONA + ON 21.35 A.Cubitt: GLAVNI OSUMLJENEC II, angleška nadaljevanka, 1/4 22.30 TV DNEVNIK 3, VREME 22.53 ŠPORT 23.10 SOBOTNA NOČ SLOVENIJA 2 filili LUČKA, ameriška 9.00 DOBRO JUTRO, risana serija, 26/26 HRVAŠKA 10.20 PET PRIJATELJEV, 10.30 "EDUKON", šolski I angleška nanizanka, 3/ kontaktni program ; ŽŠSŠSS-Š!: 13 11.30 OBSTATI V DIVJINI, 10.45 KLUB KLOBUK, 6/8 kontaktna oddaja za 12.00 POROČILA otroke 12.05 HRVATI, KI SO 12.15 ZGODBE IZ USTVARJALI SVET: ŠKOLJKE Papež Sixto V, 13.00 POROČILA dokumentarna oddaja I 13.05 OPERNE ZGODBE: 13.05 ALI MEJE KDO Emani, 10. oddaja ISKAL? 16.20 NBA 13.50 POZDRAVI IZ 17.15 Ptuj: KF ZA EP V DOMOVINE ROK (Ž)- 14.20 GLASBA | SLO:POLJSKA 14.25 POROČILA 18.45 TVOJO SMRT 14.30 M ULTI NACIONALNI OZNANJAMO. MAGAZIN posebna velikonočna 15.15 RISANKA oddaja 15.30 IZ STARE SKRINJE, 19.30 TV DNEVNIK 2, zabavnno glasbena VREME oddaja 20.05 BLAZNOST, angleška 16.00 POROČILA | dokumentarna serija, 3 C 16.10 RISANKA O 16,15 TELEVIZIJA O 21.05 HOMO TURISTICUS TELEVIZIJI 21.35 POGLEJ IN ZADENI 16.45 TURBO LIMACH 22.40 SOVA SHOW ALO, ALO!, angleška 18.00 POROČILA nanizanka, 6/18 18.05 TV RAZSTAVA MAIGRETSENE 18.20 SANTA BARBARA, MUDI, angleška 374 nanizanka, 1/6 19.05 V ZAČETKU JE BILA BESEDA 8.00 TV KOLENDAR 19.15 RISANI FILM 8.10 POROČILA 19.30 TV DNEVNIK 1 8.15 SLIKA NA SLIKO, 19.55 ŠPORT ponovitev 10.4.1993 19.58 VREMENSKA NAPOVED SHOP, italijansko kanadski film PRETEKLOST V SEDANJOSTI: 140 obletnica zagrebške nadškofije ANGLEŠKEM JEZIKU KANAL 10TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO, mladinski program 17.00 SATELITSKI PRO GRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 5 OBVESTILA IN EPP 1 SOBOTNO POPOLDNE 0 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 0 SLOVO 10.10 JAKEC IN ČAROBNA 7/pm: NEDELJA, SLOVENIJA 1 910 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.55 VELIKONOČNA MAŠA IZ KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU, prenos 11.15 TVOJO SMRT OZNANJAMO, ponovitev posebne velikonočne oddaje 11.55 URBI ET ORBI -PAPEŽEVA VELIKONOČNA POSLANICA, prenos iz : Rima (komentator: Dr. Drago Klemenčič) 12.30 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Oprekelj 13.00 POROČILA 13.05 VIDEOMEH 13.35 ONA + ON, ponovitev 15.35 FILMSKO POPOLDNE 15.35 ALO, ALO!, angleška nanizanka, 6/18 16.00 VELIKA PRIČAKOVANJA, angleška nadaljevanka, 4/6 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 MAIGRETUSENE MUDI, ponovitev 1. epizode angleške nanizanke 19.05 RISANKA 19.17 SLOVENSKI LOTO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.25 PODARIM DOBIM 20.55 NA KONJU V NARAVO, potopisna reportaža 21.25 GALAHAD Z EVERESTA, angleška dokumentarna serija, 3/ 3 21.55 TV DNEVNIK 3, VREME 22.20 ŠPORTNI PREGLED, ' ••:/• posnetki športnih prireditev SLOVENIJA 2 9.05 POGLEJ IN ZADENI 10.05 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška nadaljevanka, 1/10 10.55 ALPE-DONAVA-JADRAN 11.25 B.F.G., angleški animirani film 13.00 POROČILA 14.50 Donington: F-1 (NIKO) 16.50 NOG., Olimpique: Glasgow 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 KRALJ KRALJEV, ameriški film 22.50 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA, ameriška burleska, 5/29 MAIGRETU SE NE MUDI, angleška nanizanka, 2/6 YUTE CITY, angleška 1 nadaljevanka, 1/3 HTV 1 8.30 POROČILA 8.35 TV KOLENDAR 8.45 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 9.30 MINIKINS, 1/12 9.55 RISANKA 10.00 POROČILA 10.05 VELIKONOČNA MAŠA, prenos iz splitske : katedrale 11.28 CHUCKLEWOOD EASTLER, risani film 11.50 POROČILA 11.55 RIM: Urbi et orbi, prenos 12.30 PLODOVI ZEMLJE 13.25 MIR IN BLAGINJA 13.55 "KOSTELSKI VUZEM", oddaja narodne glasbe 14.25 PALČEK DAVID, risana serija (14) 14.50 TREASURE OF A.T.WINTERBORN, ameriški film za otroke 15.35 OPERA BOX 16.15 TV RAZSTAVA 16.30 ŠKRLATNO IN ČRNO, ameriški film 1B.50 ZAJČJE ZGODBE, 6 19.15 TV FORTUNA 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 LETO ZA SPOMIN, 11.41993 drama 21.00 SEDMA NOČ 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA 18.00 STO NA URO, glasbena oddaja 19.00 NINJA TURTLES (risani film) RADIO TRBOVLJE 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVESTILA IN EPP 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO PONEDELJEK, SLOVENIJA 1 9.25 H.Zajc: DESETNICA, predstava lutkovnega gledališča 10.00 FORUM 10.15 TV MERNIK 10.30 KOMU NAJ NESEM CVETJE 11.30 NEDELJSKIH 60 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 BLAZNOST, angleške dokumentarne serije, 3/ 5 14.05 FILMSKO POPOLDNE 14.05 HAL ROACH PREDSTAVLJA, ponovitev ameriške burleske, 5/29 14.25 MAIGRETUSENE MUDI, ponovitev angleške nanizanke, 2/6 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 RADOVEDNI TAČEK: Koš 17.25 PET PRIJATELJEV, angleška nanizanka, 9/ 13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 MAGIJA + MODA 21.30 SVET NA ZASLONU 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 10000 OBRATOV, gospodarska oddaja 10.20 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI 10.50 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Oprekelj 11.15 ŠPORTNI PREGLED IN POSNETEK ŠPORTNIH 12.4.1993 DOGODKOV 15.00 INTERVJU, ponovitev 16.00 UTRIP, ponovitev 16.15 ZRCALO TEDNA, ponovitev 16.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 17.00 DOBER DAN, KOROŠKA 17.30 PORTRET HARFISTA ANDREASA VOLLENWEIDERJA 18.00 ORION 18.50 4X4 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 PO SLEDEH NAPREDKA 20.35 ZNANOST, 1. oddaja 13.30 MONOFON 21.00 K. Eidam-M.Rafael: 14.00 POROČILA ČAROSTRELEC V 14.05 SLIKA NA SLIKO, BERLINU, nemška ponovitev 1; drama 22.25 SOVA 14.50 SPET SE BOMO SREČALI, 10/13 NAJSTRAŠNEJŠI 15.45 THE BIG BLUE UMOR, angleška 16.00 POROČILA :: nanizanka, 6/6 MAIGRETUSENE 16.05 BESEDE, BESEDE, BESEDE MUDI, angleška 16 35 MALAVIZIJA . nanizanka, 3/6 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 7.00 DOBRO JUTRO, 18.05 PRAZNIK SVETE HRVAŠKA EUFEMIJE, 10.00 POROČILA dokumentarna oddaja 10.05 TV ŠOLA 18.35 SANTA BARBARA, 375 11.30 VELIKONOČNA 19.18 RISANI FILM PRAVLJICA, oddaja za 19.30 TV DNEVNIK 1 otroke 19.53 ŠPORT 12.00 TOČNO OPOLDNE 19.55 VREMENSKA TOREK, 9.35 NAJLEPŠE PRAVLJICE SVETA, 3/ g 10.00 ORION 10.45 HOMO TURISTICUS 11.15 SVET ODKRITIJ, ameriška polj udnoznanstvena serija, 2/11 12.05 PO SLEDEH NAPREDKA 12.35 ZNANOST, 15. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 SVET NA ZASLONU, ponovitev 15.20 FILMSKO POPOLDNE 15.20 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, ponovitev angleške nanizanke, 6/6 15.50 MAIGRETU SE NE MUDI, ponovitev angleške nanizanke, 3/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 TUDI TO JE AMERIKA, 2. oddaja 17.45 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.50 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Neverjetne zgodbe, 10. oddaja 21.45 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 1/12 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.55 OMIZJE 9.50 4X4 10.20 SEDMA STEZA 10.40 K.Eidam-M.Rafael: ČAROSTRELEC V BERLINU, nemška drama 12.00 MAGIJA + MODA 13.00 POROČILA 16.00 SOBOTNA NOČ, ponovitev 18.00 GRADOVI NA SLOVENSKEM, 1/13 18.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, Prisluhnimo tišini 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 Z.Mahler: MOZART, koprodukcijska nadaljevanka, 2/3 20.55 OSMI DAN 21.45 NOVOSTI ZALOŽB 21.55 SVET POROČA 22.30 SOVA MAIGRETU SE NE NAPOVED 20.00 HRVAŠKA IN SVET 20.35 QUO VADIŠ, ameriški film 23.10 TV DNEVNIK 2 23.35 SLIKA NA SLIKO 00.20 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 00.25 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 100 NA URO, ponovitev 21.20 VIDEO GROM, oddaja lili MUDI, angleška nanizanka, 4/6 Ciklus filmov M.Klopčiča: ZGODBA, KI JE NI, slovenski film m 7.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 MALI SVET 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 THE KENNEDY’S OF MASSACHUSETTS, 5/6 15.45 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 IN TO LETO... 18.35 SANTA BARBARA, 376 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 TERORIZEM, dokumentarna serija, 1/3 21.00 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja 22.35 TV DNEVNIK 2 22.50 Kanala A SATELITSKI PRO GRAM 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH lil SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO 13.4.1993 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PRO GRAM 20.00 NINJA TURTLES(risani film) 20,30 INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev (ATV SIGNAL) 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO SREDA, SLOVENIJA 1 9.55 NAJLEPŠE PRAVLJICE SVETA, 4/ 9 10.20 GRADOVI NA SLOVENSKEM, 1/13 11.05 Z.Mahler: MOZART, koprodukcijska nadaljevanka, 2/3 12.00 NOVOSTI ZALOŽB 12.10 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, .. ponovitev 13.15 GALAHAD Z EVERESTA, ponovitev angleške dokumentarne serije, 3/3 14.25 FILMSKO POPOLDNE 14.25 MAIGRETU SE NE MUDI, ponovitev H angleške nanizanke, 4/6 15.25 ZGODBA, KI JE NI, slovenski film (čb) 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: INGALO, islandski film 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME ČETRTEK, SLOVENIJA 1 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.20 FILM TEDNA: INGALO, islandski film 13.00 POROČILA 13.55 FILMSKO POPOLDNE 13.55 V ŠPORTNEM DUHU, ponovitev ameriške nanizanke, 2/15 14.25 MAIGRETU SE NE MUDI, ponovitev angleške nanizanke, 5/ 6 15.25 PRELOMNICA, ameriški film 17.00 TV DNEVNIK 1 - 22.39 ŠPORT 22.45 OČI KRITIKE SLOVENIJA 2 10.20 ZNANJE ZA ZNANJE, Prisluhnimo tišini 10.50 A.Vivaldi: 4 LETNI ČASI 11.45 KRONIKA, kanadska ■ : : dokumentarna serija, 1/ 12 12.10 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Neverjetne zgodbe, 10. oddaja 13.00 POROČILA 16.00 OMIZJE, ponovitev 18.00 BEVERLY HILLS, 90210, ponovitev : ameriške nanizanke, 15/ 22 18.45 TURIZEM 19.00 SANJSKA POTOVANJA, nemška ; dokumentarna serija, 6/ 12 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ŠPORTNA SREDA 20.05 Ljubljana: 1. TEKMA FINALA PLAY OFF-A V KOŠARKI, prenos 21.30 RESNA GLASBA 22.35 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 2/ 15 MAIGRETU SE NE MUDI, angleška nanizanka, 5/6 SLOVENSKA KRONIKA 17.15 ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 C.A.Cueni: ISKANJE SALOME, švicarska nadaljevanka, 4/6 21.30 TEDNIK 22.15 TV DNEVNIK 3, 14.4.1993 HTV 1 7.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 TOM IN JERRY KOT OTROCI, 3 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, llllli ponovitev 14.50 THE KENNEDY’S OF MASSACHUSETTS, 6/6 15.45 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 W.Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 15/27 18.25 RISANKA 18.35 SANTA BARBARA, 377 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 ROSALIE GOES SHOPPING, nemški film 21.35 DOPOLNILO 21.45 OČI KURZIA MALEPARTEA, dokumentarna oddaja 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO VREME 22.39 ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA 22.55 PANEL SLOVENIJA 2 10.25 TURIZEM 10.40 SANJASKA POTOVANJA, nemška dokumentarna serija, 6/ 12 10.55 ŠPORTNA SREDA 13.00 POROČILA 16.25 OČI KTITIKE, ponovitev 17.25 SVET POROČA, ponovitev 18.00 VIDEOŠPON 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 21.45 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO 15.4.1993 18.50 ŽE VESTE 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 UMETNIŠKI VEČER 20.05 OPAZOVALEC Z OKNA: ČUDEŽNI PALLADIO, 4/5 20.50 VES SVET JE ODER, 4/13 21.45 RESNA GLASBA 22.35 SOVA ON IN ONA, ameriška nanizanka, 5/13 MAIGRETU SE NE MUDI, angleška nanizanka, 6/6 HTV 1 7.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 POVEJTE Ml KAJ NAJ DELAM, 8 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 DEVICES AND DE SIRES, 1/6 15.45 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 ■ ■ ■ i HRVAŠKA IN LJUDJE PETEK, 10.10 NAJLEPŠE PRAVLJICE SVETA, 5/ Q 10.35 VIDEOŠPON 11.20 UMETNIŠKI VEČER OPAZOVALEC Z OKNA, 4/5 VES SVET JE ODER, 4/ 13 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.25 FILMSKO POPOLDNE 15.25 ON IN ONA, ponovitev ameriške nanizanke, 5/ 13 15.50 MAIGRETU SE NE MUDI, ponovitev angleške nanizanke, 6/6 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 6/26 17.40 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 FORUM 18.00 POROČILA 18.05 INFORMATIKA: Pogled skozi okno 18.35 SANTA BARBARA, 378 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 SPEKTER 20.50 HRVAŠKI TELEVIZIJSKI FESTI VAL: Večer Cro Pop Rock, 1/2 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 20.30 FOLLE A TUER, francoski film 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 PANEL PRO & CONTRA SLOVENIJA 2 11.00 ŽE VESTE 11.35 GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 OBRATOV 12.05 C.A.Cueni: ISKANJE SALOME, švicarska nadaljevanka, 4/6 13.00 POROČILA 15.10 SVET. PRVEN. V GIMNASTIKI, MNOG. (Ž), posnetek iz Birming hama - posnetek od četrtka 16.40 OSMI DAN, ponovitev 17.30 MOSTOVI 18.00 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA 22.00 VEČERNI GOST 23.05 SOVA POPOLNA TUJCA, ameriška nanizanka, 25/ 28 THE ORCHID HOUSE, angleška nadaljevanka, 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet, Avtotimes - oddaja Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 1/4 COMPANY OF WOLVES, angleški film HTV 1 7.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 HRVAŠKE ZGODBE IN NOVELE: Zvesti prijatelj 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 "MIKSER M 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 DEVICES AND DE SIRES, 2/6 15.45 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 ŠOLSKI PROGRAM 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 DUHOVNI KLIC 18.10 ALPE-DONAVA- JADRAN: Slike iz Srednje Evrope 18.40 SANTA BARBARA, 379 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 FILM - VIDEO - FILM 20.45 THE PRODUCERS, ameriški film 22.15 DOPOLNILO 22.35 TV DNEVNIK 2 18.00 VIDEOSTRANI- prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO 16.4.1993 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples) 21.30 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 8. -12.4.: Neoproščeno (am. western), čet., pet. in ned. ob 17.00 in 19.15. pon. ob 19.00 13.-14.4.: Spomini nevidnega človeka (am. znanstveno fantastična komedija), tor. ob 17.00 in 19.00. sre. ob 19.00 Zagorje - Delavski dom 9. -12.4.: Gospodar zveri 11. del (atn. akcijski filiti), pet. do pon. ob 18.00 9. -13.4.: Prvinski nagon (erotični thriller), sob. do pon. ob 20.00. tor. ob 19.00 14.4. : Levjesrčni (am. akcijski) ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 8.4. : Golo kosilo (am. grozljivka) ob 19.00 10. -12.4.: Na vojni stezi (am. vojna akcija), sob. in ned. ob 17.00 in 19.00. pon. ob 19.00 14.4. : Osumljena (am. kriminalka) ob 19.00 Kino Dol pri Hrastniku 10.4. : Golo kosilo (am. grozljivka) ob 18.00 Izlake - Kinodvorana 11.4.: Sostanovalka (am. drama) ob 20.00 RAZSTAVE Litija: V knjižnici Litija jc odprta razstava ob mednarodnem dnevu mladinske literature. Trbovlje: V domu starejših občanov Franca Salamona v Trbovljah je na ogled razstava del člana likovne skupine relik. Milana Kuharja. Razstavo je pripravil v počastitev Dneva doma starejših občanov F.S. Ogledati si jo je možno do 12. aprila vsak dan. Izlake: V Medijskih Toplicah jc še vedno odprta razstava nekaterih del udeležencev zadnje slikarske kolonije - Medijske Toplice 1992.___________ GLEDALIŠČE Zagorje: V Delavskem domu bo 8.4. ob 19.30 gledališka predstava Ob letu osorej s Polono Vetrih in Ivom Banom v glavni vlogi. Predstava je za abonente in izven. Cena vstopnice je 500 SIT. PRIREDITEV Trbovlje: 10.4. bo tudi zagorska Gostinska šola dočakala svoj maturantski ples. ki bo v Delavskem domu. Zabavali jih bodočlani skupine Veter, program bo povezoval Bogdan Barovič. IZLET Trbovlje: 17.4. PD Trbovlje organizira skupinski izlet na Boč. Prijave bodo sprejemali v društveni pisarninaUl. 1.junija 10, ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.30 ure. ŠPORT IS o go met Zagorje: 10.4. ob 16.30(1. liga) Eti Elcktroelement : Rudar Velenje DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006). Trbovlje (tel.: 21-222). Zagorje (tel.: 61-644) in Litija (tel.: 881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure. v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21 -110). Veterinarska služba: Zagorje. Trbovlje. Hrastnik - 8.4. jc dežurni veterinar Marko Kastelic, dr.vet. med. Od 9.-15.4.jc dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet.med. Dodatne informacije na številki 985.________________________ KNJIŽNICA I Litija Seznam revij za učenje tujih jezikov: Angleščina: Teen. Kid. Let a start. Ready l'or English. A Toth of English. Sure; Francoščina: C est facile. Ensemble, Jucnes. Motne. Presse-Papi-crs; Italijanščina: Azzuro. Ciao. Tutti. Insieme, Ragazzi; Latinščina: Iu veneš. Adulcsccns: Nemščina: Fcrtig los, Zusamen. Kinder. Freunde; Ruščina: Davaj; Španščina: Todos amigos. Chicos. Muchachos. Vainos. Vse revije izposojajo tudi na dom za en teden. Zagorje__________________ Novosti: 1. Susann. L: Ljubezenski stroj; 2. Jakes. J.: Bastard: 3. Vovvegut, K.: Galapagos; 4. Coetzee. J.M.: Sovražnik; 5. Blodnjak znanstvene fantastike 2; 6. Ibuka. M.: V vrtcu bo morda že prepozno; 7. Johnson. R.A.: Midva: psihologija romantične ljubezni; 8. Ljubezen v slovenski narodni pesmi; 9. Škrjanček poje: slovenske narodne pesmi; 10. Pešič, Stcvan: Tibetanci. teve V ® VAmmr Cesia Zmage 7 TEVE VARNOSTà.o.o. 6Uio zagohie on sm Kvasna /ikspi ozijsko Mrnih Eijktronaprav Slovenija objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV: Osnovno sredstvo Izklicna cena - sit 1. škarje Jelšigrad tip HM-5 250.000 2. škarje Jelšigrad tip MM-5/2500 600.000 3. Ekscentr. stiskal. ILR tip EPP55 250.000 4. Ekscentr. stiskal. Indos 30 t 150.000 5. Aku voziček 20. (XX) 6. Sušilna peč 100.000 7. Rczkalni stroj Fritz Werner 100.000 8. Stružilnica TES 3/2000 300.(XX) 9. Kompresor EK/. 6 50.000 10. Sekalni stroj Truinpf N501 50.000 11. Transformator CER 32 55.000 12. Varilni tralo RK tip 2B-2 (2 kosa) 30.000 14. Varilni agreg. Ekon. 600 E6 Mg-403 120.000 15. Varilni agreg. Ekon. 600 E9 MG-3 130.000 16. Varilni usmernik C6 8001 (2 kosa) 200.000 17. Hladilni sistem HS-20 E-600 80.000 18. Hladilni sistem HS-10 A 80.000 19. Krmilna naprava - omarica E-6 30.000 20. Varilni avtomat Ekomatik 600 300.(XX) 21. Varilni avtomat C()2 pod praškom 300.000 Javna dražba ho v četrtek, dne 15. 4. 1993, ob 14.15 uri v poslovnih prostorih podjetja TEVE VARNOS T v Zagorju ob Savi, C. 9. avgusta 59 ( nova tovarna). Ogled osnovnih sredstev je mogoč na isti lokaciji ter na lokaciji stare tovarne (Podvine 36) od objave tega oglasa do dneva javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred javno dražbo plačati varščino s čekom v višini 10 % od iz.klice cene posameznega osnovnega sredstva. Prometni davek plača kupec. Udeležencem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, se varščina vrne takoj po končani dražbi. Kupec, s katerim se sklene pogodba, mora poravnali kupnino v roku 3 dni po opravljeni javni dražbi. Osnovna sredstva lahko prevzame po plačilu celotne kupnine. Podrobnejše informacije o javili dražbi lahko interesenti dobijo v podjetju TEVE VARNOST pri g. Okornu na tel. št. 0601-61-104 ali 61-144. V zvezdah je zapisano "Ste dvojček?" vas utegne kdo mimogrede pobarati, ko z navdušenjem in igrivostjo ponujate blago v trgovini, kjer ste zaposleni. "Oven ste?" In še tiger povrhu?/", se bo kdo začudil ter se nagonsko umaknil dva koraka nazaj. To namreč pomeni, da ste tiger na reaktivni pogon. Bri v zaklonišče! "Spoznala sem nadvse strastnega moškega, "se vam morda polivali prijateljica. Gotovo je škorpion pa še kaj za nameček. Roke stran od bika - kače. kajti ta šarm er vas bo varal do pozne starosti. V mojih mladih letih se nam še sanjalo ni o astroloških znamenjih. Kostno v revijah zasledili prve horoskope, smo postali pozorni. Totem so se na trgu pojavile različne knjige o astrologiji. Tako sem po dolgih letih zakona prebrala, da jaz. romantična ribica, ne morem najti sreče ob vodnarju. Meni pa se zveza ni zdela slaba. Zdaj vem, kje tiči zajec. Ro kitajskem horoskopu sem pes, moja slabša polovica pa mačka. In to je usodna privlačnost. Vse življenje se družim s tehtnicami. Jasno! Po asceti defitti sem rojena v tem znamenju. Astrologija je znanost. "Strokovnjaki" vam proti dobremu plačilu natančno povedo, kakšni ste, če le veste uro rojstva. Vse je odvisno od položaja planetov v trenutku, ko ste prišli na svet. Kar nekam obsedeni smo od astrologije. Najbolje je prebrati vse mogoče horoskope in si v vsakem izbrati tisto, kar nam je najbolj všeč. Meni se vedno kaj uresniči. Le na loteriji nikoli ne zadenem. Mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi kupila kakšno srečko. Manja Goleč Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 26. marca dalje: 26. marca: Marinka Bcnegalija, hči Maja (Litija); Sanja Marciuš, sin Žiga (Zagorje): Jožica Tcjkiil, liči Sanja (Zagorje): 27. marca: Irena Železnik, sin Tilen (Zagoije); 28. marca: Mateja I.ipar, sin Bernard (Zagoije); 30. marca: Evelin Mcrva, sin Aljaž. (Trbovlje); Jožica 1‘avčnik,hči Polona (Laško); I. aprila: Mateja Berglez, hči Barbara (Hrastnik); Nevenka Klančar, sin (Hrastnik). Valentina Resnik, hči Nina (Litija), Marija Šuuta, hči Sara (Laško); Jana Bokal, hči Lucija (Trbovlje); Dolores Marinkovič, sin (Hrastnik). Iskreno čestitamo! Kako pripraviti domači kruh Imate radi stare domače jedi? Kljub vsem novim in boljšim vrstam jedi. se še vedno najdejo slovenske družine, ki s staro kuharsko tradicijo uživajo domačo hrano. Še pečete domači kruh? Tuje recept za kruh. KRUH 50 dag moke 2-5 dag kvasa sol 2-2,5 decilitra vode za kvaseč / žlička sladkorja Kvaseč. Kvas zdrobimo in zmešamo z Žlico moke. žličko sladkorja in toliko mlačne vode, da dobimo gostoto Žvrklja nega testa. Na toplem mestu naj vzhaja, da naraste (približno 10 minut). V skledo presejemo moko, ji dodamo vzhajan kvaseč, sol in postopoma prilivamo mlačno vodo. 1/ vsej»a pregnetemo Cesto, ki ne sme hiti premehko. Na površini mora hiti gladko, znotraj elastično, ločiti se mora od posode in rok. Dobro pregnetenega pomokamo, pokrijemo s toplim prtičem in postavimo na toplo vzhajati. Vzhajano testo znova pregnetemo in damo na pomokan pekač. Ko znova vzhaja, ga povrhu dva dot rikrat poševno zarežemo, pomažemo z jajcem ali mlekom in spečemo. Kdo praznuje? April H. Valter (Vali. Vaio. Valico), nem. Wallhcr. Walthere - listi, ki vodi vojsko, walt. waltan - vladati, upravljati in heri, bari - vojska; Al berti/p. iz Adalbert (Berti. Berto), nem. Adalbert - svetla plemenitost, adal. edel - plemenit in beraht - svetel, sijajen: Matevž izp. iz Matej (Mate. Malo. Maco). grš. matlhaios - božji dar: ‘J. Valtruda (Vallrudica. Truda. Vali. Vaici. Liku, Vulka). nem. Waltrud - tista, ki je močna vladarica, walt, waltean -vladati, upravljati in trud moč: Tomaž (glej 7. marec); Marina (Ina. Maja, Manja, Marci. Miki, Rina), lat. Marina - morska; 10. Apolonij (Lotte, Rolo), lat. Apollonius iz grš. Apolidi - mitološki bog sonca in pesništva, glasbe, ozdravljenja, smrti, pomorstva...: Alena (Alenica. Alenka. Lenka, Lena. Aliča), angl. Allen iz keil. Almi - sklad; 11. Stanislav (glej 6. marec); Velika noč 12. Zenon (Noni. Žene), grš. Zenon izp. iz Zeus - mitološki bog groma in strele,oče bogov in ljudi, glagol zen - živeli; Imel izp. iz Lambert (Berti. Berto, Lacko), nem. Lambert - tisti, kije sijajen posestnik, lant - zemlja, posest in beraht svetel, sijajen; Velikonočni ponedeljek 13. Hermenegild izp. iz Hermenegildo (Gildo. Hero. Hermo). lat. Hermenegilgus iz. gol. Airmenagild - tisti, ki je sposoben starešina, airmana - starešina, glavar in gilds - vrednost, cena. korist; Ida (Idica. Iduška). nem. iz nord, io - rad; 14. Lidvina (Ina. Lida. Vinka), nem. Lidwiua iz stare oblike Luilwine. HOROSKOP OVEN Čas za avanture ste dobro izkoristili. Pomirite se in streznite. Priporočam aktivno življenje tudi na ostalih področjih. Vaša številka je 25. BIK Kakorkoli se trudite, črnolase osebe si ne morete izbiti iz srca. Ne delajte proti sebi. Spet vam bo, kot ž.e po mnogih zamujenih priložnostih, žal. Vaša številka je 19. DVOJČKA Zadnje čase vasje energija pustila na cedilu. Po svetu se vlečete kot megla, še nekaj časa bo tako. Priporočam daljši počitek, zaradi apatije, ki se vas drži. lahko uničite teško prigarano stvar ali razmerje. Vaša številka je 17. RAK Prijatelj, ki vas je razhudil pred nekaj dnevi, se vam bo prišel opravičiti kasneje, kot pričakujete. Ne naredite medtem poteze, ki ne bi bila v prid temu prijateljstvu. Št.: 28. LEV Krajši načrtovan izlet bo verjetno padel v vodo. Ne po vaši krivdi, čisto vseeno vam ne bo. Žrli se zaradi tega pretirano ne boste, naslednjič pa boste organizator vi. Št.: 13. DEVICA S partnerjem vama zadnje čase ne gre najbolje. Pustita si nekaj časa za premislek in se nato v mini odločite o nadaljnji usodi vajinega odnosa. Samo brez histerije! Vaša številka je 27. TEHTNICA Prijetno presenečenje vas čaka v poštnem nabiralniku. O celi stvari razmislite in ravnajte tako, da boste mislili le nase. Tokrat ste si to resnično zaslužili. Št.: 23. ŠKORPION Starši vas močno pogrešajo, vedno manj časa si vzamete zanje. Postavite se v njihov položaj, ne delate najbolj prav. Uspeh na poslovnem področju. Vaša številka je 19. STRELEC Vera vljudi sevam po nekaj dobrih izkušnjah v zadnjem času vrača, postajate bolj družabni. Tntd.ki ste ga vložili, se vam bogato obrestuje. Poskušajte ostati takšni. Št.: 15. KOZOROG Niste se še zbudili iz "zimskega spanja". Vlečete se po svetu, kot da se vas nič ne tiče. Marsikatero priložnost ste zamudili. Vaša številka je 9. VODNAR Nad osebami, ki ste jih ponovno odkrili, ste prijetno presenečeni. Tako dobro, kot se počutite v njihovi družbi, se niste ž.e dolgo nikjer. Potrudite se obdržati stike, vredno je. Vaša številka je 22. RIBI S sodelavci imate napete odnose. Morali bi se bolj prilagoditi okolju, tudi, če vam najbolj ne odgovarja. Vsekakor ne pričakujte, da se bodo drugi prilagodili vam. Št.: 30. Saša 7pm: r — — —--------------------—---------------------— — —----------------i Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le I * priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, | Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male | ■ oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. ■ ® Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne * I skupine, ne iz 0601. I — — — — — — — STANOVANJA, GRADBENE! _________PARCELE | V ZAGORjUprodamostarejšohišo z vrtom in dodatno parcelno številko na sončni legi, primerno za obrt. Tel.: 061-484-078 (popoldne) ali 163-858-535 (popoldne od 16. tire dalje). OB REGIONALNI cesti Zidani Most - Hrastnik, v naselju Suhadol prodam posestvo v izmeri 23 ha. Hiša je potrebna manjše adaptacije, gosp. poslopje, kozolec, gozd 17 ha. Sončna lega. asfalt, elektrika, telefon. Cena 130.000 DEM. Tel.: 0608-43-107 (od 7. do 15. ure, Martinšek). V NAJEM oddam poslovni prostor 120 m2. Prodam stružnice, žago za kovino, varilni aparat in drugo. Stane Kmetec. Globušak 5. Trbovlje. AVTOMOBILI IN DELI [ PRODAM kombi Fiat 850, letnik Iščemo zasavski par 93 Turistično društvo Mlinši* v sodelovanju z Zasavcem (er pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije objavljajo razpis za zasavski par 93 Letos, ob letu turizma, bomo izbrali dva zasavska para, ki se bosta poročila naohceti v Kandršah. Oheel bo 26. junija, ima mednarodni značaj, saj se bodo tam poročili tudi pari iz drugih držav. Kandidate čakajo lepa doživetja in nagrade (para. ki bosta izbrana, bosta žrebala med tremi spalnicami, kuhinjo ali hišno govorilno napravo). Prijavijo se lahko pari, ki so: (1 ) slovenske narodnosti in imajo slovensko državljanstvo; (2) ženin ne sme biti starejši od 33, nevesta pa od 30 let; (3) nobeden izmed njiju še ni bil poročen; (4) parje pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki jih zahtevajo propozicije; (5) vsaj eden izmed para stalno prebiva »■ treh zasavskih občinah, ! Atiji ali Radečah. V priporočenem pismu napišite le ime in priimek, natančen naslov neveste in ženina ter telefonski številki doma in v službi. Podčrtajte naslov in telefon, kamor želite prejemati obvestila. Fotografij in dnigega ni treba pošiljati, saj vas bomo povabili na pogovor in fotografiranje v uredništvo. Zadnji rok za prijavo je 10.4.1993 Prijave nošliitc na naslov: /asa ve d.o.o. ( za zasavski par 93), Cesta zmage 33, 61410 Zagorje oh Savi. Prireditev omogočajo: Svea, Pivovarna Union, UTI Ulektroelement, Kvropa turist, Velema, Petrol, Zavarovalnica Trgilav, MK Zagorje, Primož Turizem, Oaza, SO Občine Zagorje, LB TB Zasavje. 86, cena 2.000 DEM. Tel.: 61-333. PRODAM Jugo 45. letnik 83, registriran do avgusta, motor generalno obnovljen. Bojan Drnovšek. Polje 17, Zagorje. UGODNO prodam Jugo 55, letnik 85, registriran . Tel.: 24-461. PRODAM Z-101 GTL55 - 3V modre barve, prvi lastnik - 1.85. Cena po dogovoru. Tel.: 22-927. PRODAM CLIO 1.4 RT z dodatno opremo, letnik 1991 in lepo ohranjen. Tel.: 71-823. PRODAM Z 101 Mediteran, registriran celo leto. Informacije po telefonu: 42-140. STROJI j PRODAM traktor Tomo Vinkovič 731. malo rabljen, za 6.000 DEM. Tel.: 0608-43-107 (od 7. do 15. ure, Martinšek). PRODAM ind. šivalni stroj Textima in pralni stroj Gorenje. Tek: 41-993. UGODNO prodamo pralni stroj I‘S 103. moško kolo ROG in koloPony - zložljiv. Tel.: 61-947 (popoldne). RAČUNALNIKI j PRODAM Amiga 500, dodatni disketnik. miško, modulator, kable in diskete po ugodni ceni. Tel.: 27-002. PRODAM računalnik Amiga 55 z opremo in 100 disketami. Cena 800 DEM. Tel.: 25-852 (od 20. do 21. ure). ZAPOSLITEV g DELO dobi več zastopnikov iz Zasavja za prodajo knjižnega programa "Slovenske knjige". OD odličen! Pisne ponudbe na Slovenska knjiga. Litijska 38. Ljubljana, za Zasavje. IŠČEMO ulične prodajalce za časopis Zasavc. Tel.: 61-013. NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev za prodajo uspešnic "Slovenske knjige". Delo poteka na območju Celja in Zasavja. Tel.: 064-733-349 (zvečer). INŠTRUIRAM vse letnike srednjih in osnovnih šol (ma..fi., ang. str. predmete). Tel.: 22-156. REDNO zaposlim prodajalko, cvetličarko v vrtnarsko tehnični trgovini v Kisovcu. Tel.: 75-346 (zvečer). RAZNO V NAJEM dajem video igre, Pokre. Biljarde. Nogomcte. Tel.: 63-315. UGODNO prodam prikolico za os. avto, bukova drva ter novo še zapakirano strešno okno. Tel.: 76-322. PRODAM nov in nerabljen šotor za 4 osebe. Cena 300 DEM. Tel.: 25-591. UGODNO prodam kombinirani otroški voziček, torbo za nošenje otroka in avtosedež. Tel.: 21-408. SNOWBOARD - desko skupaj z vezmi, asimetrično, redno servisirano ter malo rabljeno prodam. Malej Sešlar. Podlipovica 31, Izlake. C > AAGUA.IS .Ii; ZVESTOBO NAGRADNO IGRO ZA NAROČNIKE ZASAVCA PODAIJŠUJEMO DO KONCA APRII A. NAGRADE za zvestobo Zasavcu 1. Vrednostni bon v znesku 15.000 SIT: TAPI d.a.o.. Kisovec 2. 1500kg cementa: ABC TEHNOHIT d.o.o.. Trbovlje 3. Telefon Panasonic: EUROTRADE, Zagorje 4. Vrednostni bon v znesku 12.000 SIT: KMETIJSKA ZADRUGA IZUKKE z o o. 5. Darilni paket v vrednosti 10.000 SIT: MERCATOR - SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o., Hrastnik 6. Vikend rent-a-car (škoda Favorit): RENT-A-CAR JUVAN. Zagorje 7. Vikend paket za 1 osebo in 2x5 kopanjv pokritem bazenu: MEDIJSKE TOPLICE d.d., Izlake 8-9. Vrednostni bon t> znesku 8.000 SIT; Rotex črpalka: ROTEX d.o.o.. Zagorje 10. lOOOkg cementa: CEMENTARNA TRBOVLJE d.d., Trbovlje 11. Telefonski aparat Eta 811: FNT PODJETJE TRBOVUE p.o.. Trbovlje 12. Infra svetilka: ULTRA d.o.o.. Kisovec 13. Stiopna halogenska svetilka: SIJAJ HRASTNIK. Hrastnik 14. Darilni paket v vrednosti 5.000 SIT: TKI HRASTNIK. Hrastnik J V »»»c STUDIO MARKETING PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA KOPALIŠČE 001. MAJA 93 10% POPUST ODLOČITE SE LAHKO ZA CELOLETNO VSTOPNICO ALI PAZA 10,20, ALI 30 KOPANJ, ZA KAR NUDIMO ŠE POSEBEN POPUST DO 30%! > M S 00 A INFORMACIJE: TEL: 063/736 014 CttMA 4x RIMSKE TOPLICE ODPRTO VSAK DAN VSE LETO: § GOSTINSKI LOKAL OB BAZENU OD 9 - 22 URE, TERMALNO KOPALIŠČE OD 9-20 URE. m f“* O o co a o Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom pm Kdtmm 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. : (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 ’OKVEKA, KLEČE- PLAZEC Mit. RIMSKO PODZEMLJE "a™- DREMEL 1 5KAI 3EQTIJEC OMER PAŠA turški AR* AL POKLON, DARILO NICK NOLTE KU8ANSKI POLITIK (RAUL) ŽLAHTEN PLIN GORA V KARAVANKAH GORA V SRBIJI DRZNA TATVINA STAR SLOVAN DRAGO- TINA!* SOSEDNA DRŽAVA SAMOSPEV JAPONSKI NAČIN OBRAMBE LASTNOST KRUTEGA ČLOVEKA MENIČNO JAMSTVO KEMIJSKI ZNAK ZA KISIK CVETNA BUTARA STANE SEVER EVA LONGV K A SLOVENSKA JEZIKO- SLOVKA (BREDA) ARNOLD TOVORNIK LETOPIS. KRONIKA POBIJANJE, KLANJE NAPRAVA, STROJ AM.ČRN. PEVKA (DIANA) KONRAD ADENAUER PEDRO SALlNAS KDOR ODIRA PRAŠIČA DEKLE S KOŠARO KOT KIP OKROGLA PLOŠČA SREDIŠČE KNINS KRAJI NSKE KOPNO SREDI MORJA mesto V IČIJI OB EGEJ MORJU NAČELNIK, STAREŠINA OTOK V JUŽNIH JUŽNI SADE2, CITRONA LOJNA BULA VRSTA AGAVE NA OTOKU JAVI Češki ENgOUST MAŠČOBA IZ SUROVE OVČJE VOLNE PTICA NA RIBNIKIH KEMIJSKI ZNAK ZA RENIJ MEDICA HRVAŠKA SKUPŠČINA KEM.ZNAK ZA BAKER FRANCOSKI SKLADATELJ (EDOUARD) LENNONOVA VDOVA (YOKO) LEDENIŠKO JEZERO V MALI AZIJI DANSKI BIOKEMIK (HENRIK) MEVŽA, PRISMODA Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 4.4.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Trimesečna naročnina za časopis Zasavc 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina za časopis Zasavc 4. nagrada: 1 kg Salamurina 5. nagrada: Kapa Zasavca Izžrebanci nagradne križanke 7/93 1. nagrada: Trimesečna naročnina za časopis zasavc: Sebastjan bedenik, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku; 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan: Hana Kudcr, Rudarska 16-b, Kisovec; 3. nagrada: Moške spodnje hlače: Filip Šmid, Ribnik 3, Trbovlje; 4. nagrada: 1 kg Salamurina; Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje ob savi; 5. nagrada: Kapa Zasavca: Ana Kušar, Novi log 13, Hrastnik. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 8.4.1993. Rešitev nagradne križanke 8/93 AA, IO, JIM, ARZENŠKOVAH, TRBOVLJE, MI, ZL, LIEPAJA, TUŠ, ZNOJ, EGS, LANCETA, LAVA, TOT, IKTUS, OMSK, RD, ALEKO, MEKA, VEST, PRINOS, NI, UEDA, BRIC, NT, RIGELNIK, RACA, TE, ATR ATO, LEČA, SRK, GOA, IST, AJA, ATOL, LSD, MARIBOR, LILI, ATILA, ELAS, KOKON, N, ČRT, FANT, BASRA. M Pisma bralcev Zaaavc mSJavJja odmeve na prfapevl bralcev o tivljsqjn In dogajanju i pisem ne obJavlIaSgn, pollina pii omejena na najvefi se^tlpkai rke v £ai v Zaaav lUsda mnenja iTNepodplaanlh zaradi prostora Uiednutvo «1 Če si brezposeln in če si mlad II Resnično obžalujemo, če so se prijavljeni kandidati v postopku kadrovanja neprijetno počutili -prostor resnično ni najbolj primeren za razgovore s kandidati za zaposlitev, v danem trenutku je bil edino razpoložljiv. Če bi kandidati prihajali na razgovor tako. kot so bili vabljeni, v skupinah s 30 minutnim zamikom, verjetno no bi bilo neprijetnosti in gneče v likvidaturi. Glede postopka oz. izbire pa: delodajalec lahko v postopku kadrovanja določi način in postopek predhodnega preizkusa kandidatov, ki se prijavijo na objavo. Postopek mora biti izpeljan na način, določen v objavi za vse kandidate enako. Če bi lahko vnaprej predvideli, da se bodo prijavili kandidati z izkušnjami, pridobljenimi z delom v banki, bi bil postopek kadrovanja verjetno drugačen. V tem primeru je bil za način preizkusa določen razgovor, katerega glavni namen je ugotoviti delovne izkušnje - torej tista praktična znanja, ki jih posameznik pridobi z delom na enakih ali podobnih delovnih mestih. Ker se je v tem primeru prijavilo tudi nekaj delavcev, ki imajo bančne delovne izkušnje, smo j im pri izbiri dali prednost, saj takšen delavec lahko takoj prične samostojno opravljati delo. Majda Peterlin, za Kadrovsko službo LB Banke Zasavje d.d., Trbovlje Zahvala in pojasnilo V 9. številki letošnjega Zasavca je izšel članek z naslovom "Smreke padajo - sedraške zdrahe". Rad bi sc zahvalil g. Marku Planincu za članek, Radiu Trbovlje ter drugim slovenskim medijem, ki so obveščali ljudi o protestu v Sedražu. Uspeli smo tudi z njihovo pomočjo in smreke še stojijo. Odslej bodo lastniki za "naš" smrekov gozd bolje skrbeli. Posebna zahvala velja tudi fotografu Branku Klančarju za brezplačne fotografije. Opozorili pa moram na nekaj nejasnosti. Sobotni protest nikakor ne moremo prišteti med sedraške zdrahe, pijančevanje, pretepe, umore,... Jemarveč kot 120 zdravih dreves res tako malo? Ali ni bil to protest tudi proti uničevanju in kraji slovenskega narodnega bogastva? V soboto ni bilo potrebno posredovanje policije in medicinskega osebja, ker ni bilo tako vroče krvi, da bi morala privreti na dan s pomočjo nasilja. Naš protest je izzvenel precej kulturno, kar pri podobnih zadevah ni pravilo. Kratek kulturni program so pripravile članice kvarteta " Pia vica", petju pasmo se kasneje pridružili še drugi in končali shod v smislu: "Kdor poje, zlo ne misli." Sobotni protestniki nimamo nič z anonimnimi pošiljatelji grozilnih sporočil lastniku gozda in tak način reševanja problemov odločno obsojamo. Dan ali dva pozneje smo tudi mi dobivali anonimne klice, celo tako hudega:"Če ne boste pustili podreti smrek, bom nastavil bombo". Hude so tudi obtožbe trboveljskih gozdarjev, češ, da smo mi izsekavali žige. da so bila potem drevesa brez oznak. Opravičujemo pa se vsem, ki smojih morda v naših izjavah za javnost po krivem obsodili. Naj zaključim (citiram besede gozdarja, ki seje ves čas zavzemal za gozd): "Nekontrolirano krčitev gozda niste mogli preprečiti na drug način. Žalostno pa je, da je naša država tako neurejena, da se za gozd borijo navadni ljudje nestrokovnjaki proti strokovnjakom - gozdarjem, ki bi morali ščititi slovenksc gozdove. Pa brez zamere! Peter Napret, Sedraž, Laško Pojasnilo Da ne bo nejasnosti. V članku, ki vam je podlaga za pojasnilo, nikjer ne uvrščam protest proti sečnji med umore, pretepe itn. Res paje. kar je jasno zapisano, da se na časopisnih straneh Sedraž. v zadnjem času pojavlja največ zaradi tega. O tem, da lahko dogodke okrog zemlje imenujem sedraške zdrahe, pa sem trdno prepričan. To sem v članku tudi jasno zapisal. Včasih je pač treba umiriti konje, pravijo kmetje. Prav bi bilo, in želel bi, da bi jih znali tudi v Sedražu. Marko Planinc, Dol pri Hrastniku LDS je držala fige v žepu SDP se je takoj lotila reševanja problema trboveljskih obveznic. Držali smo se naših izhodišč. Projekt obveznic je bil praktično soglasno sprejet v skupščini. Najti smo skušali skupenjezik pri reševanju in izhajati predvsem iz interesov občanov, medstrankarske peripetije pa spraviti na strankarski tir zaradi: učinkovitejšega nastopa do republike; razmerja sil v parlamentu - nobena stranka nima absolutne večine (z njo se sprejemajo najpomembnejše odločitve); hitrega in soglasnega imenovanja začasnega upravitelja, ki ima takšen značaj, da je nujno soglasje, ne pa preglasovanje (soglasje vseh strank je eden temeljnih pogojev, da bo kdo od evidentiranih sprejel kandidaturo). Pri iskanju skupnega jezika smo še posebej računali na sodelovanje občinskega odbora LDS (zaradi njene "teže" na republiki). Podhranjenost občinskega proračuna (realen padec za okrog 45% v zadnjih letih) je velik problem. Morda večji kot obveznice in ga je treba reševati istočasno. Še posebej, ker je v razpravi repu bliški proračun, v občini pa imamo v igri dva velika projekta: rekonstrukcijo Toplarne Polaj in reorganizacija OŠ. Rešitev smo videli v sklopu ukrepov tako republike kot občine. Ni še tako daleč, da bi pozabili velike pred volilne obljube kand idata LDS. Mrzlično smo začeli iskati človeka za začasnega upravitelja. Predsednik IS je opravil razgovor z Jožetom Andrejem Čibejem. Istočasno so stekli prvi razgovori s predstavniki drugih strank na predsedstvu občine in še posebej z LDS. J. A. Čibej je svoje kandidiranje pogojeval z dvema stvarema: razgovorom z vodstvom vlade (g. Drnovškom), ker se je hotel začeti pogovarjati z vrha navzdol (to je prav. saj so vladni aparatčiki intenzivno zapirali vrata občinskemu vodstvu); soglasno podporo v skupščini (še posebej podporo LDS), zaradi vključevanja republike v reševanje problemov. Vodstvi SDP in LDS sta se sestali 4. marca ter podprli Čibeja s tem, da naj bi sodelovali v ekipi poleg njega še Robert Jerman. Hilda Dolenc, Zdenko Fritz in Metka Tekavčič. Predstavnika LDS sta izrecno poudarila, da vprašanje obstoječe oblasti ne želita odpirati. Že na naslednjem skupnem sestanku (občinsko predsedstvo) so predstavniki LDS le še pogojno podpirali evidentiranega, s tem, da so tudi že spremenili sestavo ekipe, ki naj bi sanirala obveznice. Najprej in zgolj z razprodajo občinskega premoženja, potem pa... naj bi se vključili še republika in banka. Mar to pomeni, da bi stanovanjski sklad Slovenije, katerega predstavnik naj bi bil začasni upravitelj, vodi pa ga podpredsednik LDS, kupil za drobiž občinsko premoženje (npr. za 1 kupon obveznic - bazen, za drugi -stanovanja, za tretji - občinsko zgradbo). Vprašanje je, kaj potem... Občinsko premoženje je namreč po zamisli nove zakonodaje lokalne samouprave eden najpomembnejših virov njenih dohodkov. Nič nimamo proti, da je eden izmed ukrepov tudi delna prodaja premoženja po realni vrednost, ne pa zgolj in samo to. Kdo lahko jamči, da bo potem prišla republika zraven. Potem je bil razgovor med Jožetom A. Čibejem in predstavniki LDS. Na naslednjem srečanju so predstavniki LDS sporočili, da zamrzujejo aktivnosti za imenovanje upravitelja in da evidentiranje ne podpirajo. Ali so se odločili počakati, da bo zakon naredil svoje, da bo repu bliška vlada imenovala začasnega upravitelja (60 dni po sprejemu republiškega proračuna). To, da je blokada že vzela okrog 50 milijonov tolarjev, res ni pomembno... Na skupnem zasedanju IS in predsedstva občine 30. marca je predstavnik LDS sporočil, da ne bodo (po sklepu IO) sodelovali pri reševanju problematike obveznic, ker je to tesno povezano z obstoječo oblastjo, na kateri želijo participirati. Takt ika, zavlačevanje, fige v žepu...? Fige so dali iz žepov po več kot mesecu dni. kar je stalo občino okrog 60 milijonov SIT, kolikor že znaša blokada. Jože A. Čibej je po vseh peripetijah vljudno nepreklicno odklonil sodelovanje kot začasni upravitelj. Vsejeodprto.Začeli smo iskati novega kandidata in LDS predlagali ponoven sestanek. V ponedeljek, 5. aprila bodo (upajmo) karte položili na mizo. Pričakujemo, da bo naslednje sporočilo za javnost skupno. Božo Marot, predsednik SDP Trbovlje IViluija zarja lepših «hai Za Ostrovrharja so Slovani imenovali grofa Schàrfenfoerga, ki je leta 1040 zgradil ganiberški grad. Po kmečkem puntu ga je nasledil Oton I., ki se je podpisal kot Gallenberger in od takrat dalje seje tudi pisalo in govorilo o gospodih Gallenbergih. Grad Gamberk je zanimiv še zato, ker je tam svoja otroška leta preživel J. V. Valvasor, in ker so se na Izlakah namenili uprizoriti izleta 1934 spisano dramsko delo pokojnega Zagorjana Viktorja Fliska Gamberška kronika. Ljubiteljska gledališka skupina pod vodstvom Toneta Kozine že pridno vadi. Prej pa si v spomin prikličimo neumorno gledališko, predvsem pa kulturno dejavnost Toneta Rozine z Izlak. "Bil sem mule 13-ih let,” pripoveduje Tone Rozina, "delal sem pri mladinski organizaciji, no, malo drugače, kot je danes v navadi. Ker je bil zadružni dom med vojno požgan, smo se najprej lotili gradnje." Krajani so takrat še znali stopiti skupaj; kmetje so pomagali z lesom, ostali pa so delali ali kako drugače prispevali, da so dom zgradili. Povedati gre, daje bilo Prosvetno društvo Izlake zelo aktivno že pred vojno, zato so tradicijo nadaljevali tudi po njej. Čeravno so bili hudičevi časi, je bila neverjetna volja v ljudeh. Sprvaje bila gledališka dejavnost zanemarjena. Ustanovili so pevski zbor, kino-sekcijo in knjižnico, ki si jo bodo morali zdaj še izboriti nazaj, saj so na sramoten način ob njo. "Že pred vojno sem bil predsednik Prosvetnega društva Ivan Kavčič," nadaljuje Rozina, "Mislili smo, da bo ime prinašalo denar. Pa ni. Ker nismo imeli denarja, je bilo potrebno nekaj ukreniti, spremeniti. Po vojni smo se preimenovali v Kulturno društvo 'Elektroelement' Izlake, kar so mi nekateri zamerili, a mi zdaj priznajo, da sem imel prav. Besedovali smo o tem in onem in si bili edini, daje amaterizem potreben. Za ku lturne tedne občine Zagorje smo sredi zime pripravljali igro v neogrevani dvorani, drva pa nosili od doma, da smo na vajah kurili." Predno je Rozina prevzel delo režiserja, je bilo njegovo kulturno delo drugače zastavljeno. Med drugim je pod vodstvom pokojnega učitelja Toneta Leskovška igral v Čarobni piščali. "Za barve in igro,” dodaja, "sem bil zagnan. Ko smo pripravljali oder za igro Divji lovec, sem se začel bolj zanimati, ustvarjati. Takoj po končanem pouku sem prihajal v dvorano in malal.” V resnici je bil pobudnik mnogih Ker se je približevalo Novo leto, so bile trgovine še bolj oblegane in lokali okrašeni. In to je bilo vse, kar je bilo opaziti na ulicah Kaira teden dni pred praznikom. Muslimani, to je velika večina prebivalstva, se za ta praznik posvetijo družini. Ker islam prepoveduje uživanje alkohola, na ulicah ni opaziti opotekajočih se ljudi. Kar pa ne • pomeni, da alkohola ne moreš kupiti. V Kairu sem našel dve(?) trgovini, v katerih so imeli Jolly Walker, Witt Horsc in podobno. Že sama imena spominjajo na znane žgane pijače in presenetljivo, tudi steklenice in nalepke na njih so skoraj natančna kopija originalnih. Vsebina pa je nevarna. Mislim, daje v njih metilni ali kakšen drug alkohol, ki v veliki dozi lahko povzroči slabovidnost ali celo oslepitev. V to meje prepričal kolega popotnik, kije potem, ko je spil pol steklenice Witt Horsea, pol jo vrgel stran, spal še dva dni po veseli noči. Ker je bil Škot vajen močnih pijač, mu to sigurno ni bilo V- --------------------------- dejavnosti že pred vojno, a so stvari stekle šele po njej. Med drugim je bil iniciator Moškega pevskega zbora Elektroelement Izlake, v katerem tudi sam poje in zbor neprekinjeno deluje že 28. leto. "Ker smo hoteli, da bi zbor zaživel," pripoveduje Rozina, "sem šel od vrat do vrat in ljudi vabil k sodelovanju. Kmalu se nas je zbralo toliko, da smo lahko začeli z vajami. Radi smo peli." Začetno navdušenje za igro je zamenjal za režijo. Nekatere igre so požele velik uspeh, še posebej znana ljudska Matiček se ženi in manj znana Cvrček, tudi polna domačnosti, pristne kmečke šegavosti. Opravil je nekaj tečajev, ki so jih v tistih časih, ko tovrstna dejavnost še ni zaplula v tržne vode, organizirali v različnih krajih. Zanimiv pa je odnos do igre. Z očmi režiserja se mu je zdelo luštno, da ti vse že prej povedo, naredijo. "Zdaj sem moral vse sam," se spominja Rozina, "veliko časa, priprav mi je vzelo. Najti sem moral primerne 'ksihte' za igro, sceno, zvočne in svetlobne efekte, kostume... Včasih smo prek Prosvetnega servisa Ljubljana dobili kostume, karkoli smo potrebovali. Zdaj tega ni več. Ne skrivam, da sem kdaj z litrom šnopca hodil okoli in 'fehtaril', izkoriščal poznanstva." Poleg vsega pa igralci, s katerimi dela, vložijo ogromno svojega časa in truda, prostovoljnega dela, zastonj. Nekateri med njimi pokažejo veliko smisla, talenta za igranje. Kot režiserja ga imajo radi, čutijo, da ima srce zanje. On pa, kaj vem, verjetno bi bil to, tudi če ne bi režiral. Tone Rozina je režiral osem Valvasorjevih dnevov na Medijskem gradu. PaMeškovo dramo Pri Hrastovih, rusko ljudsko Dan počitka, uspešnica je bila prirejena spevoigra Kjeje meja. Z njo so gostovali v Avstriji in prejeli nekaj nagrad. "Gamberška kronika, ki jo bomo prav kmalu uprizorili, verodostojno govori o Schaerfenbergu in prepričljivo zaključuje določeno obdobje," dodaja Rozina. Na svojevrsten način je aktualna še danes. Tekst in foto: Petra Radovič ------ ^ podobno. Witt Horse je bil izdelan v Egiptu in očitno muslimani, ki to varijo, svojega izdelka niti ne poskusijo. S tem pa poskrbijo, da se tistim, ki to poskusijo, alkohol zagnusi. Na Silvestrovo sem upajoč kolovratil po Kairu in s sopotnikom iz Nove Zelandije iskal praznovanje na odprtem. Obredla sva vse pomembne trge, vendar se nama ni posrečilo najti kakšne zabave. Le nekaj majhnih skupin je zganjalo hrup po ulicah s klovnskimi piščalmi in s smešnimi klobučki na glavah. Zato sva si zabavo naredila sama. Kupila sva vsak zajetno vrečko kikirikijev in jih delila ljudem. Ker je bila praznična noč, smo bili vsi dobre volje in ljudje so jemali, včasih z začudenjem, včasih pa kar z neprekritim zadovoljstvom. Obdarila sva še voznike, ki so čakali v prometnih zamaških in otroke, ki so se sklanjali skozi okna avtobusa in vrečke šobile prazne. Poslušalasvašeigranjcmajhnegavojaškegaansambla, ki je igral na ulici divje praznične pesmi in polnoč je bila tu. Happy New Year, Cairo! Peter Feštanj m Retje nad Trbovljami.Možnosti, da prideš do te odmaknjene vasice, pravzaprav ni veliko. Oziroma dve. Ali peš ali z avtom. Ob tem seveda, da oh slednjem spregledamo prometni znak, ki prepoveduje vožnjo vsem vozilom (razen industrijskim) preko kamnoloma Cementarne Trbovlje. Slaba cestna povezava pa bi bila malenkost, če seji ne bi pridružile še slabe telefonske zveze, neredna dostava pošte, neodvažanje smeti in še nekaj sitnosti. Uganko smo torej zastavili in vzeli pot pod noge. Brez pardona, človeku že med poljo vzame sapo. Pobočjeje strmo, posuto s peskom in težko prevozno. Na vrhu je sicer lep razgled, vidijo se Trbovlje, Prapretno, Hrastnik. Vasica šteje nekaj več kot deset domačij, na katerih živi trideset ljudi. Rudi Žagar, zaposlen pri Rudniku, pripoveduje: "Retje so prijetna vas. Tu sem rojen in sem se na razmere že nekako navadil. Res pa je, da bi z izgradnjo ceste zelo veliko pridobili. V zasavskem koncu je to ena najstarejših naselbin. Zaradi rudarjenja se je pobočje posedalo, teren je precej nestabilen. Negodujemo pa, ker nimamo redne dostave pošte, le dvakrat na teden pride poštar. Včasih se kaj zaplete, pošiljko dobiš prepozno. Težave so še s telefoni, saj smo vezani le na rudniško centralo. Naslednji problem sta elektrarniški dimnik in deponija pepela, saj ne vemo koliko je vse radioaktivno in strupeno." Skoraj vsaka družina v vasi je vezana na dva avtomobila. Sami razvažajo otroke v šolo, šest kilometrov daleč, tja in nazaj. Pri tem mora biti družina časovno zelo usklajena. Retje - pozdravljena vas sredi Zasavja. Ani Repovž je gospodinja. Pravi: "Pogrešam trgovino, saj smo kot odrezani od sveta. V vasi je tudi toliko otrok, da bi se splačalo organizirati kombi in jih voziti v šolo." Repovžcva za Kmetijsko zadrugo vsak dan speče peko kruha, ki ga prodajo v dolini. Nasploh so s sodelovanjem z zadrugo zadovoljni. Vse kaže, da se prebuja aktiv kmečkih žena. Tako povezane Retjanke bodo lahko dosegle še več. Blizu živi rudar Vladimir Vnuk. Pred osmimi leti seje priženil v ta konec in je z življenjem zadovoljen: "Saj je lepo, le cesta manjka. Odkar sem tu, nam jo obljubljajo." Cesta izven industrijskih con, ki jim jo že nekaj let obetajo, naj bi vodila iz Trbovelj preko Dobrne in Lakonce v Retje. A kljub nenehnemu govoru o demogragrafsko ogroženem pobočju, do projekta še ni prišlo. Ljudje so pridni, veliko pridelajo doma. Težko prenašajo hrup Farna cerkev je Retjem v ponos. rudniških ventilatorjev za prezračevanje, ki brnijo skozi cel dan. Poskušajo se organizirati, da ne bi živeli vsak zase. Zanimivo je še, kadar v kamnolomu minirajo. Nastanejo sunki, da se hiše stresajo, saj je vse na skalovju. Pa pozimi, ko je sneg, so vedno zadnji na vrsti za pluženje. Ko je že vse ledeno. Zaradi slabe ceste avtomobile hitro uničijo. Stane Dolinarje mežnar: "Cerkev sv. Križa v Retju je bila dvajset let zaprta, zdaj jo že šest let obnavljamo. Štiri leta pa v njej spet mašujejo. Ljudje so vas malo tudi sami zanemarili. Gotovo bo bolje sedaj, ko se v Retje naseljujejo tudi mlajši. A takšno življenje terja svoj tempo in ceno, pri hiši mora biti vsaj en avto, stroški so veliki. Nujna bi bila izgradnja ceste do Trbovelj." Retniška cerkev, stara okoli 450 let, je zaradi svoje lege tik nad 'prepadom' še del turistične točke. Če ne drugje, se vaščani tam srečajo. Mali se bodejo z velikimi. Za otroke pa je tu pravi raj za igre. Denis Frajleje star pet let, hodi v malo šolo in je šel že večkrat peš v dolino: "Pot je grda, močno moram stopiti, a me ni nič strah. Kužkov se ne bojim, saj jih poznam: Nero, Piko, Fleki, Sara, Džina, Efto." No, Denis je še povedal, da se sicer s prijatelji najrajši po vasi vozijo zbicikli in igrajo z. avtomobilčki. In da ga nič ne moti, ker živi 'bogu za hrbtom'. Petra Radovič Foto: Branko Klančar Hrastniški planinci Konec preteklega tedna je potekal v planinskem rudarskem domu na Kalu občni zbor Planinskega društva Hrastnik. Kljub novemu snegu, biloga je kar 25 centimetrov, se je zbralo v domu veliko število članov društva in gostov iz sosednjih planinskih društev. Uvodni nagovor je imel dosedanji predsednik Ivan Klenovšek, nato paje šolski pevski zbor iz hrastniške osnovne šole zapel nekaj pesmi. Udeleženci zbora so poslušali nekaj poročil odgovornih odbornikov, v glavnem pa sojih objavili v njihovem glasilu Naša pot, ki ga izdaja to društvo že osmo leto. Ta številka je bila že 18. po vrsti. V glasiluso objavili aktivnost članstva v preteklem letu, posebej pa še delo mladih planincev ter planince v upokojencev, številko pa so bogatili še prispevki o delu markacijstov, poteku planinskega tabora v Kamniški Bistrici ter kratki opisi izletov. Tudi zapis iz kronike društva nc manjka. Temu so dodali še tiskan program društvene dejavnosti v letošnjem letu. Na zboru je predstavnik Planinske zveze Slovenije Janko Pribošič podelil značke o prehojenih planinskih poteh - Slovensko planinsko pot, Zasavsko planinsko pot, Kranjske vrhove, Kamniško planinsko pot in nekatere druge. Naobčncm zboru so izrekli posebno zahvalo dosedanjemu predsedniku društva Ivanu Klenovšku, ki je to funkcijo opravljal polnih trinajst let. Z zadovoljstovm so sprejeli predlog, da I vana KI cnovška sprej mej o za častnega predsednika društva v zahvalo za njegovo dolgoletno delo v korist društva. Novemu častnemu predsedniku PD Hrastnik bodo listino o imenovanju podelili na proslavi ob 45 letnici društva, ki jo bodo pripravili kasneje. Za novega predsednika društva so izvolili Bojana Krausa, ki bo vodil nov izvršni odbor. Tine Lenarčič veliko ur prostovoljnega dela. Neurejena in nedokončana je ostala še kuhinja in večnamenski prostor, v katerem bo našla svoj prostor tudi Zora, ki še vedno gostuje v prostorih OŠ in si pri delu pomaga z izposojenim inštrumentom. PredsednicaZore Andreja Grobljar je povedala, da je zbor s pomočjo občine Zagorje dobil enotna oblačila, zbor paje podpisal tudi pogodbo o reklamiranju s Strojno-elektro industrijo Zagorje. Tiste pevke Zore, ki niso hkrati tudi članice gledališke skupine, so izpostavile problem Zora - gledališka skupina društva. Včasih je res težko usklajevati vaje in nastope obeh skupin. Če je pripravljenost in dobra volja, se tudi to zmore! V društvu se kulturna dejavnost nadaljuje. Že od januarja letos je nasporedu vsaj po eno delo domače ali gostujoče dramske skupine, tako bo tudi maja. V aprilu pripravlja svoj drugi letni koncert DePZ Zora. Kot gost bo na tej prireditvi nastopil Rudi Bardorfer, ki ga predvsem starejši Čemšeničani dobro poznajo. Prosvetarji so se še dogovorili, da bodo v prihodnje tudi sami več sodelovali ( zbor in gledališčniki), skrbeli bodo za skupno družabno življenje. Na spomlad bodo dokončno uredili večnamenski prostor, večino materialaje zagotovila KS Čemšenik. Upajo tudi na pomoč zagorskih podjetij, tudi zasebnih. Tadeja Suša Mentorji so sol Le čevlje sodi naj kopitar... bo morda rekel kdo, ki me pozna in ve, da sem prosvetna delavka, pa sem se lotila pisanja o gasilstvu. Ta zapis ne bo posvečen gasilcem, za katere vemo, kako humane so njihove naloge in kako nemočni bi bili brez njih, kadar nas doleti nesreča. Vrstice namenjam gasilcu, kateremu nekaj dolgujem - ne osebno, pač pa kot delavka šole, na kateri je dolga leta vodil gasilski krožek. To je Ivan Dolinar. Učenci so komaj čakali dan, ko je bil na vrsti gasilski krožek, ki ga je vodil Ivan Dolinar. Včasih je prišel v šolo, drugič je povabil učence v gasilski dom STT. Vedno pa je vodil ure tako, da so se učenci resnično česa naučili. Zgodilo seje, daje hotel že kar obupati. Saj veste, mladina ne uboga vedno na prvo besedo. A gnalo ga je, da bi vzgojil podmladek. Svoje varovance je pripeljal tako daleč, da so v tretjem razredu osvojili bronasti, v četrtem pa srebrni znak pionir - gasilec. Za to značko so morali obvladati teorijo in praktične veščine. Spomnim se, kako so prikazovali gašenje različnih požarov. Večina, resnici na ljubo, tudi učiteljice, smo se tesnobno počutili, njegovi učenci pa so vedeli, kako je treba ukrepati in so to tudi pogumno storili. Celodnevna šola je šla počasi v zaton in z njo tudi krožki. Ivana sem srečevala le še slučajno. Pravzapravne čisto slučajno, saj nas v tednu požarne varnosti še vedno povabi, da bi nas opozoril na nevarnosti rdečega petelina. Naj bo ta zapis priznanje Ivanu Dolinarju, ki je veliko storil za šolo, pa ostal anonimen, kar je za njegovo skromnost pravzaprav razumljivo. Marinka Benetek Dejavni Čemšeničani Na občnem zboru Prosvetnega društva Čemšenik so člani preleteli razgibano dejavnost ob njegovi 90-letnici v preteklem letu. Na prireditvah, ki so se vrstile od februarja do septembra, so poleg domačih amaterskih kulturnikov (gledališka skupina, otroška in mladinska skupina, DePZ Zora, domači ljudski pesniki...) na prireditvah sodelovale tudi druge kulturne skupine: gledališka skupina iz Predvora pri Kranju, MoPZ Elektroelement Izlake, Rudarski MoPz Loški glas iz Kisovca z Ladkom Korošcem, trboveljska folklorna skupina, MoPZ Lipa s Trojan, pesnik France Režun - domačin, ki stanuje v Trebnjem. Z njimi je društvo stkalo nove in utrdilo stare vezi. V septembru pa je bilo v Čemšeniku vseslovensko srečanje vaških gledališč. Vse prireditve so bile dobro obiskane, čeprav se jih je zvrstilo največ med poletjem. Kraj s prosvetnim društvom zares zaživi in ustvarjalci kulturnega dogajanja so tega veseli! Predsednica društva Viki Zupan je lahko res zadovoljna. Franci Rozman, predsednik Gradbenega odbora v PD Čemšenik, je povedal, daje bilo v lanskem letu opravljeno pomembno delo - uredili so zunanjost (omet) doma, seveda s pomočjo krajanov, KS Čemšenik, občine, pa tudi z M Mladim Zasavcem Če dobimo nove sodelavce, Miš-maš kar zacvili od zadovoljstva. Tokrat smo dobili prvič sporočilo z zagorske glasbene šole - berite in poglejte fotografijo - in prispevke s PE Tončke Čeč v Trbovljah. Zahvala pripada vodji PE Miri Kmetič. Pri jetno je vedeti, kaj počno otroci v Zasavju. Najboljša pot za lake informacije pa je objava na straneh Zasavca. Saj ne morete več računati na kakšnega guslarja, ki bo hodil od šole do šole in pripovedoval, kaj je pri njih novega. Pa še poslušati ga ne bi mogli, saj ne morete sredi dopoldneva zapustiti pouka. Zamudili bi razlago in doma porabili za učenje trikrat več časa. Mimogrede: planirate svoj čas za učenje, pisanje nalog, rekreacijo? Nekaj minut namenite tudi pisanju za Miš-maš. Kakšno vestičko zapišete v desetih minutah, za telefon pa porabite dve minuti. Odločitev je vaša. Učenci PE Tončke Čeč iz Trbovelj večkrat zaidemo v dom upokojencev v Trbovljah, ki ni daleč od naše šole. S svojo razigranos tj o vnesemo nekaj sprememb in upokojenci, ki so v glavnem vsi tudi dedki in babice, so nas zelo veseli. Letos smojih obiskali že trikrat. Na pustni torek smo jim rajali in peli v prostorih doma. Smeha ob naših šemah je bilo veliko, pa tudi občudovanja in veselja. Ob osmem marcu smo se odpravili na obisk, ki pa je bil bolj kulturen, zalo pa nič manj vesel. V domu upokojencev so nas vedno veseli. Tisti, ki tam živijo in tisti, ki tam delajo. Vedno nas lepo sprejmejo in celo pogostijo. Lepo bi bilo. če bi lahko oskrbovanci doma prišli tudi na našo šolo. da jim pokažemo, kako smo veseli, glasni in pridni. To seveda ne gre. zato jih bomo obiskovali še naprej. Kulturni dan Na PE Tončke Čeč smo pripravili kulturni dan Mi in Evropa. Projektno delo je potekalo mesec dni. Sodelovali smo vsi učenci od I. do 5. razreda. Marsikaj nas je zanimalo. Brskali smo po knjigah, atlasih, spraševali starše in zbirali tuj denar, spominke, se učili pesmice in pozdrave. Petošolci so se zlasti zanimali za modo, pevce, glasbenike, književnike, avtomobile in športnike. Svoje uspehe smo predstavili 23.3.1993. ko smo imeli kulturni dan. Pripravili smo zanimivo razstavo in kulturni program. Z glasbenimi točkami so sodelovali tudi učenci glasbene šole. Ko smo tako v sliki in besedi potovali po Evropi, smo tudi mi spoznali resničnost pregovora Povsod je lepo. doma je najlepše. Obisk v Nestelbachu Med prijateljske vezi občin Nestelbach in Zagorje se je vtkala nova nitka. Odslej ne bodo prijateljevali le godbeniki in pevci obeh občin, ampak tudi nestelbaški in naši otroci. OŠ iz Nestelbacha je povabila učence GŠ Zagorje. Avstrijski mladi prijatelji Zemlje so se vključili v mednarodno akcijo FOE(Friends of thè Earth). V petek. 19.3.1993, je bilo v Nestelbachu regijsko srečanje mladih, ki se ga je udeležila tudi skupina učencev GŠ Zagorje. Po prisrčnem sprejemu in vzpostavitvi prvih kontaktov so se vsi udeleženci razdelili v interne skupine. Po skupnem kosilu je delo v obliki razprave in ob sodelovanju predstavnikov ekološkega društva potekalo po naslednjih temah: okolje, zdravje, družina, šola. prihodnost, tujci. Vsaka interna skupina je nato oblikovala svoja stališča, želje in zahteve za rešitev problemov, ki jih predstavlja na plenarnem delu oziroma zaključnih slovesnostih. V kulturnem programu so nastopili harmonikaš Robi Prašnikar iz razreda Staneta Hudolina in komorna-vokalna skupina po vodstvom Francija Stebana. Njihov nastop so zelo prisrčno sprejeli in jih nagradili z. bučnim aplavzom. Da glasba ne pozna meja in jezikovnih pregrad, se je potrdilo tudi tokrat. Čeprav večina naših učencev ni znala nemško, so se s svojimi vrstniki v Nestelbachu prisrčno sprijateljili. GŠ Zagorje Izpolnjena zelja Čudno, ljudje si kar naprej nekaj želimo. Vsak nosi v srcu skritih nešteto različnih želja. Letos je hudo zbolela moja babica. Odpeljali smo jo v bolnišnico. Bila sem sila žalostna. Z babico sva se dobro razumeli, zmeraj je bila na moji strani, če sta me mami in ati oštevala. Večkarat mi je tudi kaj podarila ali primaknila k žepnini. Silno sem si želela, da bi babica ozdravela. Toje bila moja naj večja želja. Vedno sem prihajala na obisk v bolnišnico z upanjem, da bi babica šla z nami. Takrat sploh nisem šla več rada k stricu, kjer babica stanuje. Brez nje je bila hiša prazna, čeprav sta skakala naokoli nebogljena fantiča. In res seje babici obrnilo na bolje. Neko sredo je prišla domov in zdravnik je povedal, daje zdrava. Simona Hočevar, 7.b, Izlake Pa še nekaj pomladanskih Veselili smo se pomladi, ker na sprehode hi hodili radi. Lucija, 3.a, I. Kavčič Kako počutiš se, pomlad, tu med ljudmi? Vsak človek že po tebi hrepeni, tvoje dobre volje si prav vsak želi. Prišel je dan pomladi. Tomi Jukič, 4.e, T. Čeč Oblak težak, oblečen v črn frak, po nebu se podi in ptice lovi. Ker nobene ne ulovi, domov k mamici zbeži— in joka, stoka, smrka, vpije. Urška, 4.b, A. Hohkraut Učenci GŠ Zagorje v avstrijskem Nestelbachu. Kaj sploh je Emanuel? Skupina, dno? Kar težko hi odgovorili na to vprašanje. Najbliže odgovoru smo, če rečemo, da gre za projekt, za katerim stojita Milan Kuder ter Zoran Košir. Seveda je sodelovalo še obilo drugih, vendar sta Milan in Zoran glavna "krivca" za Emanuel. Ime Milana Kudra je prav gotovo znano zasavskim ljubiteljem glasbe. Kot klaviaturist ter harmonikarje sodeloval pri narodnozabavnem ansamblu Medijski odmev, ki je sicer imel nekaj posnetkov, lastne kasete pa niso izdali nikoli. Sodeluje tudi z Zasavci, saj jim je za njihovo zadnjo CD ploščo napisal nekaj pesmi. Zoran Košir pa je znan kot odličen studijski glasbenik. Njegovo igranje kitare je tako dobro, da ga vabijo v Avstrijo, Švico, verjetno bo šel v kratkem tudi v ZDA. Kitaro igra tudi pri skupini Šok. Sredi 70-tih let so bile popularne "beat-maše", ki sojih igrali pri nedeljskih mašah. Starejši bralci se teh "bcat-maš" verjetno dobro spomnijo, saj so jih igrali v večini cerkva v Zasavju. Najbolj znani izvajalci te glasbene zvrsti so bili prav gotovo minoreti iz Ptuja. Delovali so pod imenom Minores in so izdali tudi nekaj plošč. Pri projektu Emanuel gre prav za to glasbo. Devet od desetih pesmi, kolikor je posnetih, so že igrali. Milan in Zoran sta jima dodala samo nove aranžmaje. Deseta pesem pa je priredba Knocking on heaven's door ali Tvoj znak v slovenšči ni. V glavnem sta vso glasbo odigrala Milan ter Zoran, pri snemanju ženskih vokalov pa jima je bil v veliko pomoč ženski oktet Corona iz Sevnice. Kaseta je izšla že pred božičem in okrog 500 kaset je že prodanih. Verjetno bi kakšno v boljših trgovinah še našli. Ob vsem, kar smo napisali, bo marsikdo pomislil, da gre za sakralno, cerkveno glasbo. Pa temu sploh ni tako. Res, da so besedila drugačna od tistih, ki smo jih vajeni. Vendar je vse skupaj zelo dobro narejeno in več kot dobrodošla sprememba na naši glasbeni sceni. Lahko le upamo, da bo zanimanje za Emanuel tako veliko, da bomo kmalu govorili o skupini, nato pa jih pospremili tudi na kakšen koncert. Tomaž A. Štojs V petek smo v večer završali z orkestrom Academia Ars Musicae iz Celovca. Pravzaprav ga sestavljata dve skupini: avstrijska je prispevala godalni, italijanska pa pihalni in trobilni del. Posebnost tridesetih izbranih glasbenikov, ki so skupaj drugo leto, je ta, da nastopajo brez dirigenta. Z njimi sodeluje tudi flavtist Matej Zupan iz Zagorja. Skupaj s svetovno znanim violinistom Igorjem Ozimom so v polni dvorani Delavskega doma Zagorje poželi bučen aplavz. Z repertoarjem, ki je obsegal Rossinijevega Seviljskega brivca, Beethovnov Koncert za violino v D-duru in Mozartovo Simfonijo št. 40 v g-molu, so nastopali prvič. Solist, prof. Igor Ozim je bil med drugim navdušen nad odlično akustiko zagorske dvorane. Umetniški vodja orkestra, Brian Finlayson, doma iz Avstralije, jo je občudujoče primerjal z dvoranami v Sydncyu. Spomniti gre na arhitekta Emila Navinška, sicer Plečnikovega učenca, ki je za omenjeno zgradbo zaslužen. Izstopal je z značilnostjo, da seje izogibal hodnikom, namesto tega je projektiral velike veže. Zbeganost, da lahko orkester brez dirigenta deluje konfuz.no, je bila povsem odveč. Glasbeniki so bili skoncentrirani, uigrani, dobro pripravljeni. Matej Zupan pravi: "Bolj sc poslušamo, homogenost je primarna." IgorOzim pa dodaja: "Kot solist v orkestru brez dirigenta lažje interpretiraš. Pokazalo seje, da glasbeniki igrajo bolj odgovorno, tudi zavzeto. Res je, daje do neke mere riskantno. Namesto igre preko posrednika, je tu večje sodelovanje, večja intenziteta igre in pazljivosti." Prof. Ozim je odličen konccrtrant in pedagog na Visokih šolah v Kolnu in Bernu. Svoj program nenehno spreminja, veliko je na poti, priznanje v svetu, celo v Hong Kongu je požel nagrade. Pravi, da ob delu raste. Igra že od svojega petega leta in sc ponaša s Stradivarijcvo volino, letnik 1708. Za pedagoško delo meni, da je zahtevno. Vsak študentje različen. Sam to jemlje kot atrakcijo pedagoškega dela. Najpomembneje mu je, da človek orkester pritegne s seboj, da z vsakim posebej komunicira. Ni važno, kaj igra. Z violino bere največja dela glasbene literature. Navdušenje nad zagorsko dvorano pa ostaja. In tudi hvaležen spomin na širokopotezno priliko za razpolago dvorane ob snemanju CD-plošče. "Cc nastopaš v dvorani, ki sc ti odziva, nimaš razloga, da bi izbiral naprej," komentira Matej Zupan, ki mu tudi ne manjka načrtov. Končno, s koncertom so pokazali svoje zmožnosti, publika pa disciplinirano poslušljivost. In zanimanje. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Svet mode -body Od te številke dal je homo v Zasavcu občasno obiskovali svet mode. Danes predstavljamo body. Oblačilo, ki seje včasih uporabljalo le kot spod nje perilo, danes lahko uporabimo tudi kot bluzo ali kakšno drillo oblačilo. Poznamo bodyje z dolgimi rokavi in tudi take, ki imajo samo naramnice. Seveda so najbolj popularni čipkasti bodyji. Čipkast je lahko le del bodvja, na primer ovratnik, rokavi ali sprednji zgornji del bodya. Najlepši pa so seveda bodyi, ki so čipkasti v celoti, body je velikokrat tudi svilen in ima le malo dodatkov čipk. Čipkasti in svileni bodyji so največkrat bele, črne in rdeče barve. £ V zadnjem času pa se zelo veliko pojavljajo tudi bodiyi, ki lahko nadomestijo srajce, jopiče itd. Lahko so iz različnih materialov od angore do elastičnih bodvev. I etos so zopet v modi puliji in zato je veliko bodvev, ki imajo puli ovratnik. Najbolj primerno oblačilo k bodyu, so vsaj pri mladih dekletih kavbojke, seveda pa lahko tudi k vsem ostalini oblačilom, kot so kostimi, krila, bermuda hlače obleče body. Body ni namenjen le vitkim ženskam, lahkoga nosijo tudi ženske, ki imajo malo močnejšo postavo, saj se body oprime njihovega telesa in jih tako naredi bolj vitke. To vsekakor veseli žensko. Tudi v Zasavju lahkodohitebodye v skoraj vseh trgovinah z modnimi oblačili in v raznih butikih. Natečaj za letošnji festival domače glasbe v Ptuju je že potekel. Prav tako se ni več mogoče prijavili za festival narečnih popevk v Mariboru. Edini festival, ki še ni končal /. razpisom, je festival domače glasbe v Števerjanu. Do konca 30. aprila se še lahko prijavite in sicer na naslov: S.K.P.D.. Trg svobode 6. 34070 Šleverjan. Italija. Skupina Vikend iz. Radeč je popolnoma spremenila svojo zasedbo. Počasi snemajo material za novo kaseto, zaenkrat pa imajo dva posnetka. Kaseta naj bi izšla še letos, daljši zapis o Vikendu pa v eni naših prihodnjih številk. Toma/ Pengov je na glasbeni sceni že dobrih dvajset let. Leta 1973 je izdal album Od potovanja, ki še danes velja za "kultnega". Akustična kitara in prelepa besedila so še danes zaščitni znak tegakantavtorja. Kar dolgo o Tomažu ni bilo nič slišati. Pred kratkim jeizdal novo CD ploščo, naslovil jo je Rimska cesta. CD bo prav gotovo zanimiv za vse. ki imajo radi malce bolj "zahtevno" glasbo. Pred časom smo že pisali o prvem pravem CD-ju s filmsko glasbo pri nas. To je bila seveda glasba iz filma Babica gre na jug. Zdaj pa smo priča naslednji "cedejki". Ko zaprem oči, je njen naslov, gre pa za glasbo iz istoimenskega filma znanega režiserja Francija Slaka. Vso je napisal Mitja Vrhovnik-Smrekar, ki jebil do zdaj znan predvsem po sodelovanju z. godalnim orkestrom RTV Enzo Fabijani ter gledališčem Betontanc. TAŠ NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO IN ZASAVC Na vrsti je četrto kolo naše nagradne igre. Kot kaže, vam vprašanje drugega kola ni delalo težav, saj smo dobili veliko pravilnih odgovorov. Na vprašanje, kdo je pevec ter vodja skupine Orlek iz Zagorja, je med drugimi pravilno odgovorila tudi Cvetka Irgolič, Selo 37, Zagorje. Pravilen odgovor se seveda glasi Vlado Poredoš. Današnjo nagrado poklanja KUD Renome iz Trbovelj, Cvetka pa je dobila 10 audio kaset, ki so že posnete z glasbo. Obilo poslušanja! Preden pa vam zastavimo naslednje vprašanje, še tole; tako nagrajenka iz prvega, kot tudi nagrajenka iz drugega kola, bosta nagradili prejeli po pošti. 4. KOLO Naštejte nam vse štiri člane, ki so sestavljali skupino Beatles! (zadostujejo tudi samo imena). LESTVICA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Tako kol Čuki. je tudi skupina Rop design vdrugo dobila največ glasov i n tako še naprej ostajajo na prvem mestu. V soboto ter ponedeljek v Trbovljah, v nedeljo in torek pa v Litiji, boste seveda videli, če bo kateremu od današnjih predlogov uspelo zasesti prvo mesto. Poglejmo torej predloge: ZM ACiOVA L EC prejšnega tedna: POP DESIGN- Somobody callod ma tonlght PKFOLOGI 7a t.» teden: MADONNA-Bad girl MICK JAQGER-3weet thing MADNFSS Our houte LlVINC COLOUR- Leavo it alone Olaaul em zb