C0L03JEVE
iliFOSfiiACiiE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE LETO XX.	NOVEMBER 1991 2633 60 Št. 9(222)
Narava—zdravje
Sejem kot toliko drugih, pa vendar drugačen. Celo naklučni obiskovalec že na začetku opazi, da je sejemsko vzdušje nekako manj kričavo, bolj uglašeno, saj tukaj ne prikazuje novih dosežkov visoke tehnologije, ki bi jih bilo treba bučno reklamirati, ampak nam razstavljale! poskušajo predstaviti zdrave načine prehranjevanja, pridelovanja brez
“kemije", zdravilne in kozmetične preparate, izdelane iz naravnih surovin in izdelke za vsakdanjo uporabo, ki ne obremenjuje okolja.
Tudi COLOR je v tej smeri naredil velik korak naprej. Letos se je namreč predstavil že s celo paleto svojih ekološko čistih premazov. Že uveljavljenemu AQUALES-u se je pridružilo še EKOL
vodno lužilo za les, EKOL impregnacija in debeloslojna lazura na stavbno pohištvo in AQUACOL emajli, ki so primerni za zaščito vseh vrst materialov.
Glede na Colorjevo skrb za zdravje in čisto okolje ter pohvalen odziv obiskovalcev, bo lahko delo na tem področju tudi v bodoče rodilo uspehe.
Pogovor z Rihardom Jerebicem, dipl. oec., v.d. generalnim direktorjem
“Firmo poskušam voditi kar najbolje../6
Tokrat smo vam, spoštovani bralci, pripravili razgovor z generalnim direktorjem Rihardom Jerebicem, saj so gospodarske razmere takšne, da je prav, da o tem spregovori prvi mož Colorja. Vidno vpet v vsakdanja, težka dogajanja, se je ljubeznivo odzval povabilu na razgovor in nam hitel preudarno pripovedovati:
“V današnjih časih govoriti o uspešnosti firme vsekakor ni prijetno, posebej še, ker smo pred kratkim izgubili 'jugoslovanski trg’, ki nam je pomenil več kot polovico prodaje. Skušamo najti pota sodelovanja, ki pa so na zelo nizki ravni — plačilni promet ne teče, blaga ne moreš prepeljati. S čez noč ustavljenim plačilnim prometom smo izgubili 160 milijonov dinarjev. Računamo, da je to v precejšnji meri izgubljeno. Tudi če bo plačano, bo to po veliki inflaciji realno zelo majhna vrednost. Gre kar za štiri milijone nemških mark, v času nastanka terjatev pa je to predstavljalo med petimi in šestimi milijoni nemških mark. Temu bi lahko rekli kar katastrofalna izguba, toda ob tem je izguba trga še bolj boleča. Ob tem nam je situacijo vsaj malo ublažila sinteza, saj predstavljajo naš konvertibilni izvoz pretežno smole, toda tudi jugoslovanski trg smol smo izgubili. Izpad 160 milijonov dinarjev je velika izguba dohodka in skozi to likvidnostne težave, kar ni lahko nadomestiti in kar naenkrat smo se znašli v težavah, kot ostale tovarne."
“Dodatno se nam obeta blokada Evropske skupnosti, kar pomeni, da bo + 11—12 % carine na naše blago, izvoz bo tako še manj rentabilen, saj bomo morali skoraj izvažati za ceno surovine, od evropskih držav tudi pričakujemo uvozne težave, saj za Jugoslavijo ne bo surovin, smo pa uradno še vedno v okviru Jugoslavije, vsaj tako nas smatrajo na tujem." Nad delavci še vedno grozi 'čakanje' ali celo odpusti?"
“To situacijo vlečemo dalje, v upanju na izboljšanje. Težko nam pada še konec sezone. Poskušamo vse, da ne bi odpuščali delavcev, medtem je delavski svet že sprejel odločitev, da do 200 ljudi lahko pošljemo na čakanje. Upamo, da se bo trg odprl, vendar težko bo takšne količine v kratkem času preusmeriti na druge trge, zato bo potrebno zmanjšati število zaposlenih (ne samo v proiz-
vodnji!). Računamo, da teh trgov ne bomo povsem izgubili, da bomo poslovali vsaj delno, toda v takem obsegu jih ne bo nikoli več. Vzhodna Evropa, bivše države SEV-a, ruski izvoz je konvertibilen, to nam delno olajšuje situacijo. Toda, tudi tam je kritično, je nesiguren trg, kar pa skušamo z določenim poja-čanjem aktivnosti to vsaj obdržati, če ne povečati. Če pa tod ne bo uspeha in če se jugoslovanski trg ne bo odprl, bo potrebna trajna reorganizacija, ki bo prilagojena kupni moči in trgom, ki jih bomo obdržali. Seveda, v takem položaju rešujemo prevsem sebe. Ob tem nam je v oporo maloprodajna trgovina, ki jo vse bolj negujemo. Ob tem ne gre le za dobro prodajo, dviguje nam tudi 'imidž' firme."
Je prihodnost v izdelkih široke potrošnje?
“Vsekakor bi široka potrošnja morala imeti prednost. Tako imamo na področju avtolakov svoj sistem, zaenkrat za vozila Zastava, Renault in VW, ki še ni univerzalen, je pa cenejši, ker je domač. Uvozili smo določeno količino strojev, ki jih bomo distribuirali po trgu, s čemer bomo povečali konkurenčnost. Smo pa edini, ki uvajamo UNI sistem, prodajo barv na osnovi mešanja v trgovini, ki je v nekaterih evropskih državah že lepo uveljavljen in tudi določena novost. Stroji so sicer dragi, toda to je približevanje Evropi, oziroma držanje koraka z Evropo. Poskusno to že deluje in zdi se mi, da je tak način uveljavljanja kar v redu. Na področju industrijskih premazov bomo s tem sistemom pridobili na določeni kakovosti, predvsem pa bodo dobavni roki krajši, tudi proizvodnja naj bi bila cenejša. Naročila se vse bolj drobijo, to se dogaja povsod po svetu in temu trendu moramo slediti, če hočemo uspevati. Gre torej tako na široki potrošnji kot v industrijski proizvodnji za nov marketinški pristop."
Kaj pa investicijski “prijemi"?
“V tem čsau smo opravili velik investicijski napor, saj smo vzporedno z investicijami v proizvodno opremo investirali tudi v ekologijo, na ta način lahko mirno čakamo 'Evropo 92’. Tako so v sintezi vsi ekološki prijemi vključeni. Čistilna naprava ščiti vse eventuelne možne izlive, do neke mere smo uredili tudi tretman odpadnih materialov, naredili skladišče teh snovi — niso več po celi tovarni raztreseni, kot prej. Iz sodov sedaj ni možen več nekontroliran izliv. Pa nova toplarna, ki je usposobljena za sežig reakcijske vode. Vse te naprave so v sklopu proizvodnje, ki naj bo zares ekološko čista."
In kakšno je Vaše osebno gledanje na situacijo?
“Moja profesionalna naloga je, da v od zunaj danih razmerah, poskušam firmo voditi kar najbolje. In to delam. Te dane razmere pa so lahko zelo različne."
Hvala za pogovor in uspešno vodenje!
Prodaja ali razprodaja družbenih stanovanj
Za mlado slovensko državo bo leto 1991 izpisano z velikimi črkami. Ob številni in pomembni zakonodaji, ki jo je v tem letu sprejela republiška skupščina, je postal “zakon leta" STANOVANJSKI ZAKON. O tem nas prepričujejo komentarji v vseh medijih kot tudi to, da so določila tega zakona med državljani bistveno bolj poznana, kot so bila na-primer pred leti še v drugačnih časih določila Zakona o združenem delu, ki so ga morali partijski aparatčiki razlagati v vsaki krajevni skupnosti in bognedaj, da bi kdo od študentov prava izjavil, da kakšnega določila ne razume.
Na določila tega zakona se odlično spoznajo od upokojencev, ki so z markami v nogavici leta in leta upali, da bo to stanovanje enkrat lahko prav njihovo, do tistih, ki smo po službeni dolžnosti zadolženi, da izpeljemo prodajo, kot tudi vseh ostalih državljanov te države, ki bi pod pogoji, ki jih določa zakon z veseljem kupili kakšno stanovanje, pa na žalost ne živimo v družbenem stanovanju. Marsikateri oster kritik sedanjih pogojev, pod katerimi se prodajajo družbena stanovanja, ima v marsičem prav, vendar pa mora biti tudi toliko pošten do sebe in drugih, da ne pozabi na dejstvo, da si je lahko lastniško stanovanje pred leti kupil ali pa zgradil hišo s pomočjo nevaroliziranih kreditov, ki jih je odplačala inflacija.
In kaj konkretno je imelo podjetje do danes od lastništva stanovanj. Kot prvo je imelo pravico, da po tržni ceni stanovanje kupi, da ga je nato dodelilo enemu od prosilcev, ki je na tem stanovanju pridobil stanovanjsko pravico. Ker je bila stanovanjska pravica varovana celo z Ustavo in močnejša kot lastninska, praktično skoraj ni bilo več možnosti, da bi podjetje s konkretnim stanovanjem še kdaj razpolagalo.
Naslednja dolžnost podjetja je bila, da je preneslo upravljanje s stanovanji Stanovanjski skupnosti, s čemer je stanarina izgubila svoj pomen, lastniki pa v celoti interes za upravljanje s stanovanji. Tudi stanarine so danes še vedno daleč od ekonomskih.
Če bo podjetje danes kupilo novo stanovanje, ga bo dodelilo svojemu delavcu izključno kot službeno stanovanje. To pa pomeni, da bo delavcu po prenehanju dela v podjetju prenehala tudi najemna pogodba za stanovanje in bo zato nadalnje reševanje stanovanjskega problema tega delavca samo njegov problem, brez kakršnekoli obveznosti za lastnika stanovanja. Tudi to je ena od bistvenih sprememb v primerjavi s se-
danjim sistemom dodeljevanja stanovanj.
In kako poteka prodaja stanovanj v našem podjetju. Do danes, ko to pišem, smo prodali že več kot polovico vseh stanovanj. Določeni kupci si še niso uspeli pridobiti državljanstva Republike Slovenije, za nekatera stanovanja ni še znan status glede na predpise o denacionalizaciji, nekateri stanovalci pa še niso pričeli razmišljati o tem, da bi se stanovanje v vsakem primeru po pogojih, ki jih določa stanovanjski zakon, splačalo odkupiti. Po zakonu ima vsak imetnik stanovanjske pravice, pravico do odkupa stanovanja, dve leti po uveljavitvi zakona. Torej čas časa za odkup je še dovolj.
Vodstvo podjetja je zavzelo stališče, da tistim, ki v celoti izpolnjujejo zakonske pogoje, odkupa stanovanja ne otežujemo, temveč jim skušamo iti maksimalno na roke. Če so bile pri izvedbi določene težave, so bile te vsekakor izven kompetenc pravne službe, ki je skupaj s socialno delavko z maksimalnim angažiranjem zadolžena za iz-
vedbo celotnega projekta prodaje stanovanj .
Ker se bo vrednost točke mesečno spreminjala z vrednostjo DEM, bodo cene stanovanj tudi v bodoče, ne glede na povečano ceno v SLT, realno ostale ob preračunanju v DEM enake. Zato bojazen tistih, ki niso takoj pohiteli z zahtevo za odkup, da bodo plačali realno več, kot tisti, ki so stanovanje že plačali ni upravičena.
In kaj naj za konec rečem o uvodoma zapisani dilemi.
Ob upoštevanju, da bodo bivši imetniki stanovanjske pravic, ki jim je družba za plačilo še vedno socialne stanarine plačevala tudi zamenjavo pipe in bojler-ja v kopalnici, ko sta se iztrošila, morali kot lastniki stanovanja plačevati tudi obnovo kritine na strehi, fasade, instalacij, kar jim da danes ni bilo potrebno, kot tudi plačevati davek na lastništvo, bi kljub vsemu zaključil, da gre za PRODAJO, z rahlim obžalovanjem, ker ne izpolnjujem pogojev, da bi bil med kupci.
J. T.
Ta mesec odhaja v pokoj Lojze Jakič. Na poslovilni zabavi se je že pripravljal, ob drevesu življenja, na prvi javni nastop prvaka stranke “sivih panterjev1*. Vsi mu želimo lepo v “penzijonu".
Kakovost in stroški kakovosti
Ali povezujemo kakovost s poslovnim uspehom, se zavedamo, da je lahko od podcenjevanja te povezave odvisno preživetje na trgu? Da, a površno. Vemo, da kupčevo (ne)zadovoljstvo vpliva na povpraševanje po izdelku in njegovo prodajo, zares in docela pa vendarle šele, ko so naraščajoči stroški posledica hudih pretresov v zvezi s kakovostjo.
Kakšna je v resnici zveza med kakovostjo in stroški? Odgovor dajejo STROŠKI KAKOVOSTI. Njihov pomen lako strnemo v definicijo: Stroški kakovosti nastajajo v zvezi z aktivnost-
Pred tem se marsikkje in marsikdaj postavljamo pred umestno dilemo “ali kakovost ali stroški", ker neznanje ali površno razmišljanje vodita do sklepa, da višja kakovost več stane. Odločitve o potrebnem oziroma zadostnem nivoju kakovosti sprejemamo, ne da bi se zares zavedali posledic, na način: “Saj je dobro!"
mi zagotavljanja kakovosti procesa, storitve, izdelka in kot posledica neustrezne kakovosti. So ena izmed kategorij in sestavni del stroškov poslovanja.
PREVENTIVNI STROŠKI KAKOVOSTI so tisti stroški, ki jih povzročimo zavestno ob kreiranju kakovosti z namenom, da ne bi povzročili napak oziroma neustrezne kakovosti. Nastanejo torej zaradi sistemskega dela za kakovost, predvsem pred fazo proizvodnje, delno pa tudi po njej.
STROŠKI OCENE OZIROMA MERJENJA KAKOVOSTI
Povzroča jih ocenjevanje oziroma merjenje ustreznosti dosežene kakovosti in zanesljivosti izdelka v proizvodnji in izven nje.
NOTRANJI STROŠKI ZARADI NEUSTREZNE KAKOVOSTI
Povzroči jih neustrezna kakovost proizvoda v toku proizvodnjega procesa in posledice (predelave, dodelave, izmet, itd.).
ZUNANJI STROŠKI ZARADI NEUSTREZNE KAKOVOSTI
so stroški, povezani z napakami oziroma neustrezno kakovostjo, ki se manifestira med uporabo izdelka, torej tisti, ki jih povzročajo reklamacije.
Še po petdesetih letih tega stoletja stroški kakovosti niso bili deležni posebne pozornosti. Z zavestjo, da je potrebno kakovost v izdelek vgraditi in da naj pri tem sodelujejo vse poslovne funkcije v podjetju, pa je rasla tudi potreba po njihovi razčlenitvi in spreml-
nadaljevanje na naslednji strani
Delitev stroškov kakovosti:
PREVENTIVNI
STROŠKI
STROŠKI
ZAGOTAVLJANJA
KAKOVOSTI
STROŠKI
OCENE, MERJENJA KAKOVOSTI
NOTRANJI STROŠKI NEUSTREZNE KAKOVOSTI
STROŠKI
NEUSTREZNE
KAKOVOSTI
ZUNANJI STROŠKI NEUSTREZNE KAKOVOSTI
Matjaž Kunaver — novi magister
Za vsakim drobcem, ki ga korak za koram počasi odkrivamo v nedoumljivem svetu Narave, nam raste gora ne-spoznanega.
Ta trpka in žal presneto resnična trditev je kot nalašč za uvod v predstavitev Matjaža Kunaverja, ki prav zdajle, ko pišem te vrstice, brzi proti Bruslju na srečanje strokovnjakov-barvarjev s celega sveta.
Prav gotovo Matjaža pozna večina Colorjevcev, saj teče že 12. leto, odkar se je kot mlad inženir zaposlil v našem Razvoju. Analitika ga je privlačila, tako da se je kar nekako udomačil v svetu aparatur, ki odkrivajo pogled v zapleteno sestavo polimerov.
Čas je tekel, in brez Matjaža si analitike ne bi mogli več predstavljati. Tak je površen pregled na tega tihega sodelavca, ki svojih uspehov ni nikoli oznanjal na ves glas. Naj ožji sodelavci poznajo njegovo delo bolj detaljno, saj je pred leti, ko je Color navezal trdnejše stike z univerzo v Leedsu, pričel z raziskovalnim delom, ki je bilo osnova za dosego
Kakovost in
stroški
kakovosti
nadaljevanje s prejšnje strani
janju. Prve analize so prinesla osupljiva odkritja.
—	Stroški kakovosti marsikje predstavljajo 20—40% prodaje.
—	Nikoli niso le posledica napak oziroma slabega dela proizvodnje, kot še danes pogosto mislimo, pač pa levji delež predstavljajo spremljajoče aktivnosti.
—	Velik delež stroškov kakovosti je posledica napak, ki jih vgradimo že v zasnovo izdelka in sprejemamo kot normalno dejstvo.
Preostalo je jasno, da je potrebno stroške kakovosti spremljati sistematično. Ker klasični obračunski sistemi niso bili nikoli razviti oziroma oblikovani na način, da bi prikazovali vpliv kakovosti na poslovne rezultate, jih je potrebno dopolniti tako, da vključujejo stroške kakovosti. Ta aktivnost naj bo vezana na izgradnjo sistema integralnega upravljanja kakovosti, postane naj njegov sestavni del. Bomo sprejeli ta izziv?
Vojmira Janc-Barborič
magistrskega naslova. Do cilja ga je vztrajnost, potrpežljivo delo in poglobljen študij pripeljal letos nekaj dni pred razglasitvijo samostojnosti naše republike.
Z odliko je zagovarjal svoje magistrsko delo z naslovom: THE APPLICATION OF INVERSE GAS CHROMA-TOGRAPHV IN PAINT FORMULA-TION, na univerzi v Leedsu — oddelek Colour chemistry and dyeing, in to v tekoči angleščini. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da taka ocena ni bila podeljena na tem visokošolskem centru že polnih sedem let.
Z delom, ki odpira nove možnosti zasledovanja teoretičnih predvidevanj pri dispergiranju premaznih sredstev in utemeljitev praktičnih izsledkov interakcij med pigmenti in polimeri v disperziji z relativno ceneno in hitro metodo inverzne plinske kromatografije.
Skupaj z mag. Kaminom sta kompleksno zasnovala raziskovalno delo in samo nesrečnemu spletu okoliščin (okupacija, obsedno stanje, skrb za preživetje podjetja) se imata zahvaliti, da jima je svetovno prvenstvo objave izsledkov
Pesem je srce — če ga imaš
Marko Pavček
ušlo za nekaj tednov. Ob tem je še zanimivost, s katero se rad pohvali tudi Matjažev mentor — dr. James Guthrie, da je bilo to prvo magistrsko delo, ki je bilo v celoti pregledovano preko tele-faxa.
In kaj pravi ob vsem tem novopečeni angleško-slovenski magister?
Kot prvo, pravi, je za vsak študij ob rednem delu, ki te popolno zaposluje, potrena izredna volja in vztrajnost. Da so bile razdalje večji problem, kot različni jezik, in da ga je vseskozi presenečala gostoljubnost in familiarnost svojega mentorja, pri katerem je ob času obiskov (2 do 3-krat letno po teden dni) vedno našel odprta vrata tako doma kakor tudi hladilnika.
Kaj pa načrti za prihodnost, Matjaž?
Z veseljem bi začeto delo nadaljeval, seveda, za to so potrebna sredstva, o katerih trenutno lahko le sanjamo! Vseeno sva se poslovila s kančkom upanja, saj brez tega ni napredka.
Matjaž, srečno, tudi v Bruslju, kjer boš predstavljal znanje in sposobnost tega malega žilavega naroda slovenskega.
Frane
IVilliam Shakespeare <1564—1616) v prevodu Janeza Menarta
Živimo v črno-belem svetu, vsak dan nam dopovedujejo, da vmesnih tonov ni. Vidljivost v bodočnost je majhna, sivi vsakdan neprijetno pritiska na tilnik. Bolj kot kdaj je praktično biti praktičen, toda robove tega oglatega sveta od nekdaj gladijo drugačni. Berete črno kroniko, male oglase, tečajno listo? Ne? Preberete poleg strokovne literature tudi kaj za dušo? Tu je kotiček za vas. Izbirajte in predlagajte, danes smo za vas izbrali mi.
NE, ONA NIMA ŽAMETNIH OČI in niti kodrov mehkih kakor svila; če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila; sem videl rože, bele in rdeče — na njenih licih take ne cveto; in so dišave, ki so bolj dehteče kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem, da zvoki strun prijetneje zvene; kako boginje hodijo, ne vem; ko ona hodi — stopa kot ljudje.
In vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
Svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvu
Ekipa drznih mladeničev se je v mesecu septembru udeležila v Franciji svetovnega prvenstva v jadralnem padalstvu. Ekipo je delno sponzoriralo tudi naše podjetje.
Več o tem tekmovanju je v naslednjih vrsticah napisal spremljevalec ekipe g. Borut Gradišar.
Svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvu, ki je bilo v južni Franciji septembra 1991, je končano. Naša slovenska reprezentanca (Klemen Kobal in Srečko Meglič iz Kranja, Domen Slana iz Škofje Loke ter Marko Malovrh iz Velenja) je zasedlo 10. mesto med 25 reprezentancami, naš najboljši tekmovalec Domen Slana iz Škofje Loke pa je bil v skupni posamični uvrstitvi na 39. mestu, v predtekmovanju pa ja zasedel celo prvo mesto. Ostali tekmovalci so se uvrstili večinoma v prvo polovico od vseh 120 tekmovalcev ter s tem opravili ognjeni krst, kjati naša reprezentanca je prvič sodelovala na tako elitnem tekmovanju in s tem pridobila tudi potrebne izkušnje, ki bodo še kako prišle prav pri organiziranju Evropskega jadralno-padalskega prvenstva, ki bo v letu 1992 na Gorenjskem, v širši okolici Preddvora.
Objavljamo, čeprav z zamudo, odlomek pisma, ki ga je med prvenstvom poslal tekmovalec Srečko Meglič o poteku tekmovanja:
“... Prvi teden v septembru smo porabili za trening in aklimatizacijo. Tu so že zbrane nekatere reprezentance, vsak dan pa prihajajo še nove. Pregledali smo vsa štiri startna mesta in prostore, kjer bodo pristanki, za poskušino pa smo opravili tudi nekaj dobrih preletov okoli 40 km daleč in v višini okrog 3000 metrov. Pogoji za letenje so odlični, vendar pa smo ugotovili, da imajo tod izredno močno termiko oziroma veter, ki doseže tudi 30 do 40 km/h, vzponski tokovi pa povzročijo tudi do 10 m/sec. dviganja. Zato večina letalcev leti do 12. ure in po 17. uri, ko je ozračje mirnejše. Vsi smo nervozno čakali prvi tekmovalni dan. Zvedeli smo za sodelujoče države: Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Švico, Kolumbijo, Češkoslovaško, Španijo, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Madžarsko, Italijo, Japonsko, Korejo, Luksemburg, Norveško, Holandijo, Novo Zelandijo, Južno Afriko, Švedsko, Taivvan, ZDA in Zimbabve. Na otvoritvi nismo hoteli vzeti napisa “JUGOSLAVIJA", gledalci na tribunah pa so nam ploskali in skandirali “SLOVENIJA".
Vse tekmovalce so razdelili v dve skupini. Prvi dan je imela skupina A polet v skupni dolžini 43 km s 4 obratnimi točkami, skupina B pa v dolžini 37 km, toda s 5 obratnimi točkami.
Tekmovanje je spremljal tudi Samo Podobnik, ki ga je tja poslala firma RE-VULK iz Ljubljane, in obetamo si, da bo možno video kaseto kupiti ter si na takšen način ogledati to tekmovanje.
Drugi dan se je tekmovanje nadaljevalo na podoben način, tretji dan pa je bila tekma s tkzv. letečim startom. Ko so vsi tekmovalci v zraku, je dan znak za štart in tekmovanje na določeni razdalji se prične, potrebno pa je priti čim preje na cilj. Ta dan je bila baza oblakov na višini okrog 2000 metrov, kar je izredno nizko za tamkajšnje razmere in tako smo se na majhnih višinah v šibki termiki vrteli vsi padalci, skupaj s favoriti. Zadnja obratna točka (ki jo je treba fotografirati iz zraka) je bila za vse nerešljiv problem, razen za našega tekmovalca Domna Slano iz Škofje Loke, ki je edini prišel do cilja in zato tudi uspel zasesti prvo mesto med vsemi, v predtekmovanju. Ta uspeh je povzročil, da so organizatorji takoj pripravili slovensko zastavo in napis “SLOVENIJA", pa tudi pri napovedovanju ne govirijo več o Jugoslaviji, pač pa o Sloveniji..."
Jadralno padalstvo se je pričelo uveljavljati v Sloveniji pred kakimi šestimi leti. Sprva so za letenje uporabili kar klasična padala, ki imajo razmerje 1:2
(pomeni z višine 1 km leti 2 km daleč); ta padala, ki pa se uporabljajo sedaj pri tekmovanjih, pa imajo razmerje 1:8.
Tekmovanje je podobno kot pri jadralnih letalih ali pri zmajarjih. Predpisani so hitrostni preleti, določene so obratne točke, ki jih je treba preleteti in fotografirati pod posebnim kotom. Na cilj pride malo tekmovalcev, seveda tisti, ki morajo pristati prej, pridobijo manj točk in tako zasedejo slabša mesta. Poznamo pa več tekmovalnih zvrsti, ki terjajo od udeležencev izredno sposobnost, veščine, izkušenost in znanje, nekaj pa prispeva k uspehu še sreča, največ v zvezi z vremenskimi okoliščinami. Jadralni padalci — tekmovalci morajo imeti kar dobro in tudi razmeroma drago opremo. Poleg padala je potreben še letalni sedež, reševalno padalo, kombinezon, visoki čevlji, čelada, poleg tega pa še sprejemno-oddajna radijska postaja, variometer, fotoaparat in podobni pripomočki.
Tekmovalci in drugi ljubitelji tega športa (tudi žene in dekleta) smo organizirani v klubih, med temi so škofjelo-ško-kranjski klubi LET, ki je bolj zma-jarski klub, v Kranju imajo klub ORLI, klubi pa so še v Kamniku, Ljubljani in drugje.
V klubih je organizirano šolanje z lastno ali izposojeno opremo, saj je samostojno učenje lahko usodno.
Na Gorenjskem je ta šport postal tako izrazit in atraktiven, da lahko priča-
DIGNE-LES-BAINS (04—Alpes de Haute-Provence) Altitude 608 mdtres. Capitale des Alpes de >a Lavande sur la Route Napoleon.
Station touristipue. climatipue et thermale-

OOLOH
C-U-ort. 57A NET/\ Lj (, { US
i|U' SL O l/e V/M
^^Tcditions PmuiuuUV C C,06330 - Aodueion-ies-Pins - le!. 93.77.17.28
2^
v/iu C>O^La -: e
kujemo izredno zanimanje za Evropsko stvom vse, kar znajo in zmorejo, prvenstvo, na katerem bodo naši tekmovalci pokazali pred domačim občin-	Borut Gradišar
Kradejo
— mar ne?
V slovenski vladi se ne morejo uskladiti glede vsebine zakona o lastninjenju, pri nas pa so nekateri že udarili po svoje: Pred dnevi je nekdo “polastninil" dve kljuki na vratih in dve na oknih.
Ne dolgo nazaj je nekdo pričel z “de-montažo" sinteze. V novi umivalnici je “pobasal" samostojno enoročno baterijo.
Zaenkrat naši akti še ščitijo nikogaršnjo lastnino, zato bo disciplinska tatu verjetno najstrožje kaznovala.
Neverjetno — toda RESNIČNO!!!
Uspešno divje lastninjenje...
Varuhi družbene lastnine so “lastninje-I nje“ preprečili...
MENJAVA STRATEGIJE...
Sejem pohištva Ljubljana
Sredina novembra je bila dolga leta rezervirana za vsakoletni pohištveni sejem. Domovinsko pravico si je le-ta pridobil v Beogradu, kot se za metropolo spodobi. Čas je tekel, razmere in odnosi pa so se slabšali. Ob tem lahko odmislimo stalne probleme s prevozi, meglo na letališčih in nastanitvijo. Zato smo pred d verni leti z veseljem pozdravili selitev sejma v Ljubljano.
Že lanska predstavitev celotne pohištvene industrije Slovenije je ob podpori hrvaških in nekaj bosanskih proizvajalcev nakazala precejšen preskok v kvaliteti izdelkov, designu in površinski obdelavi. Letos je bil zaradi vojnih razmer v sosednji državi sejem bolj omejen na domače pohištvenike in nekaj zamejcev, ki so predstavili precej uspelih oblikovno zanimivih garnitur in posameznih eksponatov.
Naslov zmagovalca je osvojil projekt KAMRA, zasnovan kot turistično masivno pohištvo z nadihom etnografije. Gre za kompleten interier, ki ga je zasnovala gospa Anka Logarjeva iz sosednje SORE. Lepo, domače in zanimivo, vendar zaenkrat neuresničljivo predrago. Opazna je iniciativa privatnih firm, ki se (nekatere) predstavljajo dovolj široko in v polnem sijaju (Šenk, Bolčič, Kraljič,...). Med barvarji izstopajo He-liosovci, ki so svoj razstavni prostor raztegnili na 160 m2 in se jim ob dežurstvu več kot 10 članske ekipe ni bati za promet. Menim, da se kljub manjši kvadraturi tudi nam ni treba sramovati. Uspela predstavitev PURCOLA na futurističnem unikatnem stolu oblikovalca arhitekta Suhadolca je pritegnila precejšnjo pozornost. Morda prostor — lokacija ni bila izbrana (dodeljena) najbolj posrečeno, kar pa je bilo možno z dodatnimi aktivnostmi dežurnega moštva zadovoljivo rešiti. Tudi EKOL se prebija z razvojem ekološke osveščenosti prebivalstva. Preostane nam le-to, da izkoristimo izziv časa in se dokažemo pred seboj in trgom.
Za zaključek, kar pa bi služilo tudi uvodu — morda v drugačno pojmovanje službe in moralni preskok na višji nivo samokritičnosti in odnosa do dela.
V primeru, da kdo nima kaj početi na službenem mestu, naj, za božjo voljo, tega ne počne na našem razstavnem mestu.
Odjedati prostor strankam in dežurnim na, že tako tesni lokaciji oz. si v sede nekaj ur “ogledovati" sejem, je blago
rečeno težko opravičljivo. Če je sejem specializiran, naj dežurajo odgovorni za določeno področje, ogled naj bo dovoljen tistim, ki se jih tematika tiče ali pa imajo tehten razlog za obisk (npr. poslovni sestanek, srečanje, ipd.). Vsi ostali naj si blagovolijo ogledati podobne prireditve v popoldanskem času.
Pametnemu zadosti!
ef
e • e
OPRAVIČILO
V prejšnji številki nam jo je tiskarski škrat pošteno zagodel. V članku o športnih igrah je bila v tenisu pri ženskah četrta Ivana Komic, v šahu pa je zmagal Belec, Dobnikar pa je bil četrti. Vsem velja naše iskreno opravičilo!
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman. France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Razmnoževanje PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
... potreben bo bolj agresiven pristop na trgu...
Ali znamo ravnati z njimi?