Ellen Key o materinstvu in ženskem delu izven doma. (K sedanji debati o celibatu užiteljic.) II. V današnjih časih, ko gotovi Ijudje tako brezskrbno in še bolj nesmiselno mečejo okolo s frazami Bsocialna zahteva, napredno mišljenje, pravica saraoodločbe" in drugimi, je nujno potrebno, da se sluša glas trezno mislečih in vse posledice logično do zvršetka zasledujočih oseb. In kot tako sem pokazal Ellen Key, pisateljico moškega sloga, a intenzivno ženskega fcimtvovanja. Ellen Key je tako markantna prikazen na polju ženskega gibanja ter modernega vzgojeslovja, da preko nje ni mogoče preiti na dnevni red, osobito ne ženski, ki hoče nepristransko razmotrivati syoj sedanji socialni položaj ter izvajati tozaderne konsekyence. Da pride Ellen Key, kakor sem omenil t prvem članku, slednjič do zaključka: Bnazaj k materinstvu", se bo zdelo marsikomu Bnazadnjaško". Seveda jetovtisk prrega hipa, ker omenjeni zaključek vsebuje jasuo načelo: nNalaj k prirodi!" A temu načelu so sledili (omenim le par imen) Eousseau, Lamarck, Darwin, Goethe, Kopernik, Newton, Man in tisoč drugih, ki so prodrli na raznih poljih človeške vede razne lažinazore ter obrnili svoj pogled zopet k prirodi in njenim večnim zakonom, ki jih ne predrugači nobena na videzno še tako nsyobodomiselna" teorija. Ellen Key tedaj ne moremo dolžiti reakcionarstva; y svojih spisih zasleduje in priznava pogosto — cenjene tovarišice, naj se ne preplašijo — soeialno-demokraška načela. Syojo zlato knjigo BStoletje otroka" posveča pisateljica: ,,Vsem staršem, ki upajo Tzgojiti v novem stoletju novega človeka." In če bi učiteljica in če bi učitelj, ki stopa v zakon, ne storila tega koraka s to nado, s tem trdnim sklepom, potem ne yem, pač kdo bi ga! Kar nadalje duhovita pisateljica omenja t tej svoji knjigi, hočem le y kratkem označiti, kolikor ravno neobhodno zahteva predmet, ker sem si ysvesti, da je moj pryi članek potreben še nekaterib pojasnil. Iskrena moja želja pa bi bila, da bi to knjigo nam preskrbela v dobrem prerodu naša nSolska Matica", ki nam poleg dobrih razprav podaja žalibog tudi brošure take vsebiue in takih načel, preko katerih bi morali preiti tudi mi Slovenci že kdaj na dnevui red. V omenjeni k_jigi priznava Ellen Key popolnoma dualizem med teorijo in prakso v pogledu ženskega vprašanja. Jasno pove, kako so gotove Bprvoboriteljice" ženske emancipaciju popolnoma pozabile na žensko nadarjenost, na žensko fizis, na razmere okoliša ter strmoglavile žensko v uničujočo konkurenco z nioško delavsko silo brez pomisleka, kolika škoda se izcimi iz tega boja za družino in za žensko samo. Celo zakonskim predlogam za varstro žene-delavke so se,take emancipatkinje protivile, češ, 8 temi se sega samo neopravičeno v pravico ženske do samoodločbe. _A 1 i ," prayi Ellen Key, ,ves t a način argumentacije temelji nasofističnemdomnevanju, ki jezyerižil vse žensko yprašanje, namreč, da je mogoče osvoboditi ženo od mej prirode." Tedaj meje, ki jih je stavila priroda. In preko teh mej je marsikatera člaukariea skočila tako lahkouogo. Tudi moškemu je postavila mati priroda meje, in prav je, če in ako jih priznava. Ali ženska, ki stopa v zakon z mislijo, oziroma samo z eventualnostjo na materinstvo, ne more teh mej prekoračiti, „11 e dabidelalakriyiceprayu drugega. In ta drugi je mogoči 0 t r 0 k." Tedaj tuje pravo! Na to morda ni mislila njena člankariea. Tuje pravo vsebuje našo d 0 1 ž u 0 s t. In tu se nehote spominjam 6. Mazziuja, ki svojira pristašem ni spisal ,,i diriti dell' uomo", tenmč „1 doveri dell' uomo" ter dejal r predgovoru k tej syoji kojigi prilično, da kdor svoje dolžaosti pozna, pozna tudi syoje pravice, in če bi isvrševali y s i s y 0 j e dolžnosti, ne bi bilo kririce na zemlji. Nadaljuje Ellen Key, da ima toliko mož, kolikor žena popolno pravico zayreči zakon, oziroma skleaiti zakon z namenom, da ne bosta imela nasledstva. HPolno praro ima žena izpremeniti se v .tretji spol' — v spol čebele-delayke, brezapolae čebele — ako najde v tem svojo najvišjo srečo," pravi Ellen Key in dostavlja kasneje, da ima taka žena npopolno pravico ugonobiti se z delom." Ali tem ona ne govori. „0 iem sedaj gorori m, jele to, da i m a vsaka ženska, kiše ni jenjala želeti si materinstva, že kot deklica interaveč kotženadolžnosti nasproti še nerojenemu spolu, dolžnosti, ki se jim ne more odtegniti brez brezobzirnega egoizma." Ta egoizem, ki je pogosto posledica bednih socialnih razmer današnjih časov, bi moral biti po Ellen Keyevi y svojih posledicah grozen memeuto vsem onim, ki se pečajo z nosyobojenjem" ženske. »Govoriti 0 Bs v 0 b 0 d i" žene, 0 njeui individualni samoodločbi, medtem ko 0na d«lakot t 0 v 0 r n a živina, da dosežeeksistenčni minimum, ki jo še r e š i gladne smrti, in pod pogoji, podkaterimi je srobodno delozaženo inmoža le prazna beseda — toje, milo rečeno, ne8 m i s e 1." In nato navaja pisateljica uprav strašne statistične podatke 0 umrljivosti noyorojenčkoy ter materinskih bolezni onih mater, ki delajo izyen doma. A ti podatki so sestavljeni in se nanašajo na ženske, ki delajo telesno. Eaj pa naše učiteljsko delo, telesno in duševno, ki oas dnevno izpostavlja stoterim boleznim, nevštevši sušice! Ljubezen, res, ta beseda se je tudi poudarjala v minuli polemiki, Ijubezen naj združi moža in ženo y zakon, ona naj pretvori s 8yojim čudovitim vplivom tudi najneznoslivejše razmere y prijetne. To je idealno govorjeno. ali — res ni in ne bo nikoli. Nočem slediti Tolstoju na Devarno in kočljivo polje njegovih nazoroy 0 ljubezni, ki jih razyija v *Kreutzerjevi Sonati", a podpišem sledeče besede Ellen Eeyeye z obema rokama: BOtrok ne bodo obvarovali pred možnostjo, ki bi jih prisilila odrasti ob razdejanem domačem ognjišču, ako napnemo trdneje zakonske vezi, temvečjih bo obvarovala pred tem poglobljena resnoba ob sklepanju zakona, pred y s e m pa poglobljen čut odgovoruosti nasproti otrokom sam i m." Bodi tedaj le ljubezen ali v prvi yrsti resnost pred sklepom zaroke iu poroke, resnost, ki yse preudari vse — preračuni. Preračuni, da! V tem rayno vidi pravo, za potomstvo skrbno ljubezen. Bolj idealna je ta negoli ona, ki lahkomiselno greši ua račun žive naše bodočnosti. Ali zasledujmo nordiško pisateljico še nekoliko. Poye nam, da večiua novorojencev umira, ker je njibovim izven doma zaposlenim materam nemogoče j'ih dojiti. Dojenja pa rabi otrok ysaj skozi šest mesecey. Katera šolska oblast bo pa dovolila tak dopust poročeni in slulbujoči učiteljici-materi, to vprašam. Nekdo je fantaziral 0 dyeh, treh tednih dopusta, ki bi se ponavljali vsako drugo leto. To je pri vsem Bidealizmu" sofistično prerafunjevanje in brezvestnost, da ne rečem nič drugega. „A 1 i," pravi Ellen Key, Bž e n a , k i 8 i domneva materinstvo kot možnost, ali pa žena, ki ji je m a t erinstv0 že nada, ne sme i z p 0 s t a v 1 j a t i s p r 0 s t 0 v 0 1 j n i m aliproti njeni volji ji usiljenim delom življenskih in de1 a v n i h sil še ne rojenega potorastva, da p0tem rodi šibke, bolehne, fizižno pohabljene in kasneje zanemarjeue otroke." BVsaka zahteva po ravnopravnosti, kjer je ustvarila priroda neenakost, se izpremeni v zlorabo šibkejšega dela. Enakost n i pravičnost — nasprotno je često najbolj krvava krivica!" vzklika Ellen Key na nasloy gotovih nemancipatk" in njihovega stremljenja, ki se je po mojem naziranju izpremenilo že v uekako posredovalaico za ženske službe. Že 1. 1828., pravi Ellen Key, se je konštatovalo y raznih držayah, nda je padlo število za vojaško »lužbo sposobnih z a r a d i d e g e n e r i r u j 0 č e g a vpliva ženskega in otroškega d e 1 a." A kaj je dovedlo ženo do dela izven doma ter do tega, da sedaj konkurira z moškim na tem polju ter mu otežkuje, oziroma onemogoči ustanovitev družine, in kako bi se temu opomoglo? Toje splošno socialno vprašanje, in rešila se bosta žensko vprašanje ter problem 0 preobrazbi današnje kapitalistične družbe skupno, ker sta si v tako ozki zvezi. Da se pa inteligeutna žena takorekoč brez silnih povodov in še a priori ponuja v nadaljno izkoriščanje tudi za najsvetejšega in najbolj intenzivnega svojega socialnega delovanja, za svojega materinstva, tega — oprostite — ne umevam. In s t e g a stališča sodim jaz — b 0 j za odpravo celibata učiteljic. nM a t i (ne žena!) je najdragocenejši del naroda, tako dragocen, da pospešuje č10 v e š k a družba le lastno najvišjoblaginjo, ako č u v a materinske funkcije. Inteniso zaključene zrojstvom in hranitvijo otroka, temveč trajajo skozi vso y z g 0 j 0 ," pravi Ellen Key in dostavlja, da bo preobražena človeška družba skrbela v prvi vrsti, da oprosti mater vsakega vnanjega dela za obstanek. To so nazori, ki bi se zanje jaz vnemal ter bojeval do slednjega diha. In vem, da bi se bojeval za pravično stvar in vem, da bi me ne oplašila nobena iz žalostoih razmer izsiljena fraza 0 nsyobodomisel_osti", 0 nnapredku". In vem, da bi mi pritrdile vse, tudi izven doma delujoče matere brez izjeme. Ker posvetiti se družini in otroku ni le prva in najsyetejša naloga žene, temveč tudi njena najiskrenejša želja, skrita morda na dnu srca. Za uresuičenje tega ideala bo se potegovala vsaka inteligentna žena, tudi če ni, kakor jaz, izkusila vse one dvomljive »izgoje" od strani več ali manj pokvarjenih dekel, četudi ni izkusila Bdobrot" otroških vrtcev kakor jaz, 0 katerih pravi Ellen Key: BUstvariti novogeneracijo izgojenih mater, ki bi imele meddrugim osvoboditi otroke sistemaotroških v r tc e v , to je ena izmed nalog bodočnosti." Klic po materi, to ni samo moj klic, ki me ni nikdar božala materina roka; to je klic vsega v znoju svojega obraza se trudečega čloyeštya. _Ali," pravi Ellen Key, rpreustroj človeške družbe se prične s še nerojenim otrokom." Sebe in tega ubijati z napornim delora, pomenja tedaj, obupati nad bodočnostjo človežtva ter udajati se brezmiselno in brezpogojno izkoriščevanju sedanje kapitalistične družbe. Pustimo vnemar bitja »tretjega spola", preskočimo konkurenčni boj, ki bi zadivjal (kakor že v Ameriki) med poročenimi in samskimi delavkami, toliko duševnimi, kolikor ročnimi, krenimo k sklepu. Pravi Ellen Key: _Ali jaz hočem — že zaradi žen, zaradi otrok, zaradi človeške družbe — da ženske ia moški resno premislijo sedanji položaj ter izprevidijo, da bo treba odločiti se y najbližjem času za eno od teh dyeh: a 1 i z a tako preobrazbo m i š 1 jenja in d e 1 0 v a n j a d a n a š n j e d r u ž b e , da bo večina žen zopet izročena materinstvu, ali pa zarazkroj d 0 m a i n n a d 0 m e sti t e v tega z j a v n i m i z a v 0 d i. Tretja možnost neeksistuje." In 8 tem bi zaključil svojo temo, ki naj bo v svojih skromnih izvajanjih mal ali odkritosrčen donesek k razpravi 0 ncelibatu učiteljic^ Žal, da zaradi prostora nisem mogel razpravljati toli obširno 0 Ellen Keyevih nazorih, kakor bi hotel. Ali — zavračam še enkrat na original. 0 tej temi, ki zahteva, da se mož in žana vanjo p 0 g 10 b i t a , vem, da bodo tovarišice temeljito razmišljale. Tembolj sem 0 tem prepričan, 5e pomislim na izid slednjega glasovanja tretjega sestanka naših tržaških učiteljie slovenske narodnosti. Spominjam se pri tej priliki tudi |besed mestaega svetovalca in deželnega poslanca mesta Trsta, ki mi je v prijateljskem pogovoru dejal sledeče: nCe pride vprašanje 0 nadaljnem službovanju poročenih učiteljie kdaj na dnevni red, bom glasoval p r 0 t i že s stališča, ker ne bi hotel, da že itak izkoriščano učiteljico še izkoristil nevreden čloyek, ki bi se ji bližal pod praporom laži-ljubezni." To se mi je zdelo še potrebno [omeniti. Oproste naj mi oni in one, ki sem jih tekom razprave nehote manj milo dirnil. Sveta stvar je to zahtevala. Sprejeli bomo zlo, a zagovarjali ga n e bomo; stremili pa za ideali, ki so dosežni in tudi res ideali. Škedenj pri Trstu, koneem marca 1910. Ferdo Plemič.