UDARNO POLETJE
V petek, 5. avgusta 1983 se je kon&alaMDABrestovica 83. V obeh izmenah smo mladi iz Sevnice, Beižigrada, Grosuplja, Ljutomera, Slovenj Gradca in Slovenskih Konjicc zgradili 2100 metrov vodovod-nega omrežja. Žal plana — 3600 nnetrov vodovodnega omrežja — nismo dosegli, za kar je bilo krivo preedvsem, da so bile brigade nepo-polne. Torej je bil tudi na republišlki MDA Brestovica 83 prisoten problem, ki več ali manj vse bolj spiremlja mladinske delovne akcije po vsej naši domovini.
Mladi iz gTosupeljske občine smo sse odločili, da se letos udeležimo tritedenske republiške mladinske dellovne akcije Brestovica 83. Žal se je od prijavljenih štirideset tnladih akcije udeležilo le osemindvajset brigadirjev, tako da je bila MDB Jože Kovačič tudi letos — in to že tretjič zapored — nepopolna. Kaj je temu vzrok?
Je nezainteresiranost mladih za delovno akci jo res tako majhna? So o delovnih akcijah premalo seznanjeni? Koliko se je organizator sploh potrudil, da bi dobil potrebno število brigadirjev, oz. da bi »obdržal« mlade, ki so se prijavili na akcijo?
Mislim, da je bilo vloženo premaho truda pri pridobivanju potreb-nega števila brigadi/jev. Morda bi billo v nekaterih primerih dovolj, da bi starejši brigadirji obiskali starše, Jki svojih otrok (predvsem zaradi slabe seznanjenosti o življenju v briggadi oz. zaradi napačnih predstav o tem živl jenju) v brigado niso pustilli in jini opisali brigadirsko živl je-nje.
Morda bi se morali starejši brigadiirji organizirati, obiskati mlade po šolah in delovnih organizacijah ter kirajevnih skupnostih, jih seznaniti z življenjem v brigadi nasploh in jiim predstaviti mladinsko delovno akcijo, katere se bo brigada tisto letto udeležila.
Labko bi tudi izdali Bilten in ga pcoslali vsem mladim v občini. To je le nekaj predlogov, ki bi verjetno ppripomogli k večji popularizaciji mladinskih delovnih akcij in o njih i ter še o številnih drugih bi bilo treba razmisliti. In to ne šele v junijui — tik pred odhodom na akcijo, razmišljati in tudi delati bi bilo potreebno začeti kmalu — oz. še bolje — takoj.
V zvezi z težavami, ki sa iih imeli! Ietos mladi iz Grosuplja, ki so se odločili za sodelovanje naMDA (to niso bile težave le mladih iz naše občine) bi lahko navedli težave do kaiterih je prišlo v podjetjih, v kate-rih so ti mladi zaposleni. Mnogi brigaidirji so le s težavo dobili izredno-plačani dopust, medtem ko je bilo mekaj mladih, ki jim podjetje tega dopusta sploh ni odobrilo. Le - ti so se morali odpovedati brigadi, imeli pa smo tudi prirrlere, ko so za delo v brigadi mladi korislili redni dopust: Mogoče je to še en dokaz, kako pri jetno je živl jen je v brigadi, saj so si namesto morja in Ienarjenja na plaži raje izbrali »dopust« v brigadi z vsem kar brigada prinaša: 6 ur krepkega dela na trasi, delo na raznih interesnih področjih in krožkih, pa tudi zabavo, nova prija-teljstva....
DELOVNI  DAN NA MDA  BRESTO-VICA 83
Lahko bi rekli, da je bilo vstajanje ob 4,30 uri tisto, na kar smo se najteže privadili (če nam je to sploh uspelo). Vsako jutro so nas torej prebudili, ko se je šele začenjalo daniti in to ne preveč nežno. Najprej smo po zvočniku zaslišali budilko, nato pa »razbijaški komad« Door-sov »Roadhouse Blues«. Mislim, da je bila to najbolj osovražena pesem pri vseh brigadirjih, vendar pa sedaj, nekaj tednov po koncu naše izmene, že prav radi poslušamo in ob njej obujamo spomine.
Sledilo je ena, dva, dva, dva ... in naše leno pretegovanje na igrišču, čemur so tovariši iz štaba rekli jutranje zelovadba. Zajtrk je minil nadvse mirno kot tudi vožnja do delovišča v Brestovici. (stanovali smo namreč v 15 km oddaljeni Kostanjevici).
Na delovišču si je vsak izbral svoje orodje (možnosti res ni bilo veli-ko, le dve: kramp ali lopata) in začeli smo z delom, ki je trajalo do 12.30 ure. Marsikdaj slišiš pripombe, češ, saj brigadirji sploh nič ne delajo. Pa vendar to ne drži. Včasih tnoraš delati, ker te nadzorujc jo in »terajo« brigadni tTaserji ter glavni traser. Lahko pa ugotovimo, da je bilo tega priganjanja na akciji Brestovica 83 malo. Delali smo zaradi drugih brigadirjev, saj nismo mogli, da bi oni delali, mi pa poleg njih počivali. Delali smo zaradi domačinov, ki so nas izredno lepo sprejeli in nam vedno pomagali, mi pa smo jim to želeli vrniti tako, da bi jim čim preje izgradili težko pričakovani vodovod. In predvsem — delali smo zaradi sebe. Verjetno si nekdo, ki še ni bii na akciji težko pred-stavlja, koliko pomeni brigadirju, ko gleda, kako postaja jarek vedno globji. Ko se vanj že lahko položijo cevi, ko po ceveh priteče voda... Nam je vse to veliko pomenilo.
Popoldneve v brigadi smo preživljali po raznih krožkih in tečajih. Med 20 tečaji, med katerimi smo lahko izbirali, smo izbrali osetn teča-jev. Poleg tega smoprirejali športna tekmovanja, sestavl jali kulturne programe, pisali bilten, predvajali brigadirski radio... In večeri?
Večeri, so bili tisti, ki so prinašali sprostitev, razvedrilo. Preživljali smo jih vsi skupa j,Traeli smo kinopredstave, disco vcČere, kulturno-za-bavne večere, ki smo jih pripravljaii sami... Verjetno bi od teh večer-nih programov, ki smo jih pripraviii sami, morali omeniti predvsem dva: brigadirski krst in brigadirska poroka.
S krstom smo vsi, ki smo bili prvič v brigadi. dobili »štempelj« pra-vega brigadirja. Iti smo morali čez mnoga mučenja od brigadirskih spovedi, polivanja z vodo do udarcev z zlomnjenim ročajem krampa. Toda za naslov brigadirja se je spiačalo potrpeti.
Brigadirska poroka
Seveda — tudi v brigadi so se porajale številne ljubezni in te lju-bezni je bilo treba nekako potrditi. Tako sta si mladoporočenca izrae-njala prstane (narejene iz osata) in si obljubila »večno« zvestobo (do konca akcije).
Ob 22.30 pa smo se odpravili spat. Mogoče se nam je to včasih zdelo prezgudaj, toda naslednjega dne nas je zopet čakalo delo, ki smo ga lahko uspešno opravili, le če smo bili spočiti in naspani. Kritično o Brestovid 83!
Kljub nepopolnosti brigad lahko zapišemo, da je MDA Brestovica ;3 uspeia.
Žal je prišlo med akcijo do precejšnjih nesporazumov z investitor-, ;m — Kraškim vodovodom — ki svojega dela ni opravljal kot bi bilo ootrebno. Mislim, da njihovega poznega prihajanja na delovišče (ko
smo brigadirji že najmanj tri ure krepko delali), predčasnih odhodov z delovišča in sploh neresnega jemanja svojcga in s tem seveda tudi na-šega dela ne moremo in ne smemo opravičiti, s tem da so pač majhno podjetje, da je sedaj čas dopustov... karso nam navedli kot razlog. Tu se moramo predvsem vprašati, za koliko bi se povečala številka 2100 m, če bi tov. iz Kraškega vodovoda vzeli akcijo nekoliko bolj resno.
Mnenje starih brigadirjev pa je, da je bila akcija Brestovica 83 do-slej najboljša akcija, na kateri so sodelovali. Sodelovanje brigadirjev s štabom je bilo zadovoljivo (čeprav ne moremo reči da ravno ideal-no). Najbolj nas je pri štabovcih motila njihova nedoslednost, hitro spreminjanje odločitev in kriterijev.
Tudi s tecaji in krožki smo bili zadovoljni, saj smo lahko izbirali med številnimi tečaji, tisti pa, katere smo izbrali, so bili dovolj kvalitetni in zanimivi. Na akciji smo lahko opazili izredno povezanost vseh treh brigad (grosupeljski brigadirji smo bili na akciji skupaj z brigado iz Sevnice in brigado iz Bežigrada), saj smo tako na trasi kot v naselju delali kot ena brigada in dobivali tako tudi enotnd oceno.
Tisto pa kar nam bo ostalo z akcije Brestovica 83 v najlepšem spo-minu je nedvomno naše dobro sodelovanje z domačimi. Ti so nas že ob prihodu lepo sprejeli, njihova gostoljubnost pa nas je spremljala skozi vse delo na trasi, saj so nam nosili čaj, kavo in druge okrepčilne pijače. Prav tako so nekateri domačini vzeli v roke kramp in lopate ter delali z nami; imeli pa smo tudi skupni udarni dan.
V petek, 5. avgusta smo tore j zadn jič na akci ji Brestovica 83 spustili zastavo, ki sfno jo od 26. juntja dvigali vsako jutro ob 4.30 in spuščali zvečer ob 19.30 Zadnjič je zadonela brigadirska pesem, zvok kram-pov in lopat se izgubil v daljavi, roke so se še poslednjič sklenile, si še pomahale v pozdrav in Brestovica je počasi izginjala za griči. Izgi-n jaia nam je pred oči, ni pa izgin jala iz naših src—vse kar smo zgradili od vodovoda pa do prijateljstva in ljubezni je in bo ostalo del nas.
MARJETA ROGLIČ