V OBJEKTIVU

1. Arzenal raket višink mladinskega svetovnega prvaka Tomaža
Kogeja iz Ljubljane.

2. Arnis Bača iz Latvije je še vedno med najboljšimi maketarji
sveta. Na SP v Lesznu je nastopil z enakim tipom sojuza, kot na
zadnjih dveh prvenstvih.

3. Ljubo Koler iz Pirana s svojim modelom RV-jadrnice razreda
F5M.

4. Modelarji Letalskega centra Maribor na pobočju Kopivnika
nad Framom, kjer je bilo lani prvo tekmovanje v kategoriji F3F.

5. Gianni Zampieri iz Gradiške pri Gorici je pogost znanec
prireditev tostran meje. Na srečanju modelarjev na Lijaku pri
Novi Gorici je nastopil z modelom mirage 2000. Model nima
koles, zato vzleta s pomočjo vodenega vozička. Poganja pa ga
dvotaktni motor OPS s prostornino 13 cm 3 .

Foto: Matevž Dular, Tomaž Kogej, Miran Kos, Stane Puhar in
Roman Zupančič.

- 8 . 6.6  7

REPORTAŽA

Mednarodno srečanje
letalskih modelarjev -
maketarjev

SU-26 M

Vzlet giganta, makete DC-9 super 80, ki ga je izdelal domačin iz Lesc Marjan Mencinger.

V nedeljo 28. avgusta so na leškem
letališču člani modelarske sekcije Alpske¬
ga letalskega centra organizirali tradi¬
cionalno mednarodno srečanje modelar¬
jev treh dežel, 6. Alpski pokal semiscale
(polmaket). Na srečanju se je zbralo pre¬
cej modelarjev iz Slovenije, predvsem
kot gledalcev. Vzletelo je namreč samo 9
modelov - trije iz Slovenije, pet iz Avstrije
in eden iz Švice. V primerjavi s prejšnjimi
srečanji strokovna komisija ni ocenjevala
letenja maket. Piloti so se ocenjevali kar
med seboj in zabavali množico ljubiteljev
letalskega modelarstva. Največ aplavza
je zasluženo požel domačin, gospod
Marjan Mencinger, ki je po nekaj letih
spet prikazal polet, tokrat z novo zgra¬
jenim letalom vrste DC-9 super 80, kar je
bila tudi osrednja točka programa. Po
končanem programu, ki je bil letos žal
izredno kratek, vsi so namreč "poleteli"
samo enkrat, so trije najboljši piloti pre¬
jeli pokale organizatorja, vsi sodelujoči
pa tudi pisne zahvale s fotografijo, s
čimer se je organizator lepo izkazal.

Lahko rečemo, da je po organizacijski
plati srečanje sicer uspelo, vendar pa je
bila udeležba pilotov, ki so z maketami
tudi poleteli, dokaj klavrna. Ze nekaj let
opažamo, da število pilotov na tem

Stampe SV 4

srečanju upada. Začeli smo z več kot 30
nastopajočimi, leta 1992 jih je bilo 25,
naslednje leto le 17, letos pa samo še 8.
Upajmo, da bo naslednje leto bolje.

Otokar Hluchy

Popravek: V prejšnji številki Tima smo pri sliki na 2. strani ovitka pomotoma napisali, da je bil
na mestnem tekmovanju Ljubljane med dobitniki medalj v razredu MC-2 na drugem mestu Blaž
Garbajs. V resnici pa je drugo mesto zasedel Gregor Sedej iz osnovne šole Nove Jarše. Za
napako se opravičujemo.

Urednikov predal

V svojih pismih nam bralci pogosto
posredujejo svoje mišljenje o reviji in pred¬
loge, ki jih, kolikor je v naši moči, skušamo
upoštevati pri oblikovanju revije in izbiri
prispevkov. Zasnova revije, ki se je izob¬
likovala v zadnjih nekaj letih dopušča tudi
odstopanja od ustaljenega modela, zato
nekatere teme, ki smo jih izčrpali
opuščamo in uvajamo nove. Kljub temu v
reviji ohranjamo vsa glavna področja. Za
vsako spremembo in uvajanje morebitnih
novih rubrik potrebujemo tudi nove
sodelavce.

Poznamo vrsto izjemnih strokovnjakov
za določena področja, ki pa jih je težko
pripraviti k pisanju. Marsikdo lažje posre¬
duje znanje in izkušnje neposredno skozi
tečaje in seminarje ali pouk, drugemu pa
je bližje izražanje s pisano besedo.
Seveda so tudi taki posamezniki, ki svoje¬
ga bogatega znanja niso sposobni jasno
in na primeren način posredovati drugim.

Izvirnih tem in lastnih zamisli jev primer¬
javi t  obilico že objavljenega gradiva v
domapi ter predvsem tuji literaturi bistveno
manj. Kljub temu skušamo vzpodbujati k
pisanju vse, ki so naredili kak zanimiv
izdelek in bi ga veljalo pokazati še komu,
pa čeprav ni nastal čisto po lastni zamisli.
Včasih v svoji skromnosti menimo, da za
večino bralcev ne bo zanimiv, ali da še ni
izpopolnjen do te mere, da bi ga lahko
brez zadrege objavili. Ob tem vse pre¬
večkrat pozabimo, da je lahko zanimiva
že sama ideja ali samo izboljšava znane
naprave oziroma modela. Seveda so tu še
neizčrpne možnosti povzemanja in prire¬
janja prispevkov iz tuje literature, kar vse¬
bino revije samo obogati.

Tim je bil in ostaja namenjen predvsem
tehničnemu izobraževanju mladih. Zato
preseneča pasivnost nekaterih pedago¬
gov, ki mladim ne znajo približati revije in
je tudi uporabljati pri interesnih dejavno¬
stih ali pri pouku. Kako naj si razlagamo
dejstvo, da na nekaterih šolah učenci Tima
sploh ne poznajo?

Po drugi strani pogrešamo v reviji prav
prispevke učiteljev. Zelo redki so tisti
posamezniki, ki nam pošljejo v objavo svoj
članek, čeprav lahko na razstavah ali na
srečanjih mladih tehnikov vidimo mnoge
zanimive izdelke iz različnih gradiv, kiti
jih gotovo z veseljem izdelovati tudi učenci
na Kaki drugi šoli. Včasih je za začetek
pisanja potreben le kanček poguma in
nekaj prostega časa.

Naj to razmišljanje velja kot vabilo
vsem, predvsem pa učiteljem tehnične
vzgoje, da nam s svojimi prispevki poma¬
gajo sooblikovati revijo, ki jim bo tako še
bližja in koristnejši pripomoček tako pri
pouku kot pri interesnih dejavnostih.

Jože Čuden, urednik

TIM 5* januar 1995 • 1

MODELARSTVO

Model svetovnega prvaka

Naši raketni modelarji dosegajo že
vrsto let vrhunske športne rezultate na
največjih mednarodnih tekmovanjih. Us¬
pešni pa niso le v eni panogi, temveč
osvajajo medalje v različnih tekmovalnih
disciplinah: pri raketah s trakom (S 6),
raketah s padalom (S 3), raketah za
doseganje višine (S 1) in pri raketoplanih,
pa naj bodo radijsko vodeni ali prosto
leteči. Kdor podrobneje spremlja to mod¬
elarsko zvrst, se gotovo spominja prvega
velikega uspeha slovenskih športnikov
leta 1987 na svetovnem prvenstvu v
Beogradu. Tedaj je Marjan Čuden (ARK
Komorov) postal svetovni prvak v kate¬
goriji raket za doseganje višine Sl A,
srebrno medaljo pa je osvojil Bogo
Štempihar (MMK Logatec). Najboljša je
bila tudi ekipa Jugoslavije, za katero sta
nastopila. Temu izrednemu dosežku so
sledili še drugi, kasneje doseženi že pod
slovensko zastavo. Zadnji med njimi so
spet povezani z isto disciplino, ki sedaj
nosi oznako S 1B. Na letošnjem sve¬
tovnem prvenstvu v Lesznu je našim rake¬
tarjem uspel podoben podvig. Med mla¬
dinci sta na najvišje stopničke stopila dva
naša tekmovalca: Tomaž Kogej in Andrej
Vrbec (oba ARK Komorov), pri članih pa
je bil med nosilci medaij spet Marjan
Čuden. Osvojil je bron, v primerjavi z
dosežkom izpred sedmih let - tokrat z
dvostopenjskim modelom. S podobnim,
enako zasnovanim modelom sta nastopi¬
la tudi oba mlada tekmovalca.

Posebej za bralce Tima predstavljamo
model, s katerim je Tomaž Kogej osvojil
naslov mladinskega svetovnega prvaka.
Model je prilagojen zadnji spremembi
tekmovalnih pravil, ki velja tudi za model
raket s padalom in trakom ter jo modelar¬
ji dobro poznajo. Za te modele velja, da
mora najmanj polovica modela imeti pre¬
mer, ki ne sme bit maniši od 30 mm.
Celotni model brez stabilizatorjev mora
biti dolg najmanj 350 mm. Modeli kate¬
gorije S 1 so lahko tudi večstopenjski. Od
tod sledi logični sklep, da so reprezen¬
tanti izkoristili možnost in se odločili za
dvostopenjske modele.

Prva stopnja ima premer 30,2 mm na
dolžini 1 80 mm, kar ustreza določilom
športnega pravilnika, druga stopnja pa je
lahko poljubno velika. Ta del modela je
tisti, ki doseže najvišjo točko leta, zato
mora biti čimbolj aerodinamično obliko¬
van in imeti seveda čim manjši premer.
Kljub temu pa je premer druge stopnje
nekoliko večji in meri 12 mm, saj mora
biti v trupu dovolj prostora za ustrezno
količino barvnega prahu, ki naredi pri
odpiranju pristajalnega sistema dobro
viden oblaček, s katerim označi mesto,

663 metrov, kolikor je meril Tomažev polet, je
bila sploh največja izmerjena višina na sve¬
tovnem prvenstvu.

kjer je običajno tudi najvišja točka pole¬
ta. Model je razmeroma majhen in na
višinah blizu 1000 m zelo težko viden,
zato barvni oblaček pomaga merilcem
pri teodolitih, da model laže opazijo.

Konstrukcija modela

Obe stopnji sta v celoti izdelani iz
epoksidne smole in tkanine iz steklenih
vlaken. Postopek laminiranja trupov smo
v Timu že opisali, vendar ne bo odveč, če
ga ponovimo za tiste bralce, ki ga še ne
poznajo.

Postopek izdelave trupov

Osnova za izdelavo trupa raketnega
modela je natančno izdelan in površin¬
sko obdelan kalup enake oblike in dimen¬
zij, kot je model. Razlika je le v premeru,
ki mora biti za debelino stene trupa manj¬
ši. To pomeni, da mora biti premer kalu-
a manjši za kakih 0,25 mm. Kalup naj
o na spodnjem koncu nekoliko daljši,
da ga lahko primemo ali vpenjamo, na
zgornjem, ki se zoži na 0 1 2 mm, pa
podaljšan za kakih 50 mm. Površino
kalupa je treba pred navijanjem trupa na
tanko premazati z ločilnim sredstvom.
Uporabimo posebni vosek za kalupe "for¬
mula five", ki ga lahko dobimo pri
Colorju v Medvodah.

Trup je navit iz treh slojev steklene tka¬
nine s ploščinsko maso 30 g/m 2 , prepo¬
jene z epoksidno smolo, ki ji je zaradi
boljše vidnosti modela dodan barvni pig¬
ment. V ta namen priporočamo smolo R &
G tipa LF (epoksidne smole R & G lahko
naročite pri firmi MIBO - modeli v Lo¬
gatcu). Zaradi lažjega navijanja odreže¬

mo tkanino tako, da so vlakna v tkanini
usmerjena pod kotom 45°. Tkanino
položimo na stekleno podlago in prepoji¬
mo z epoksidno smolo (približno 4 g
zmesi). Na njen rob položimo pripravljen
kalup in začnemo z navijanjem, pri
čemer s tršim ploščatim čopičem sproti
iztiskamo zračne mehurčke. Na krivini
utegnemo imeti z navijanjem težave, saj
se lahko pojavijo gube. Brez strahu jih z
ostrimi škarjami prestrižemo, prekrijemo
dela tkanine enega čez drugega in
nadaljujemo z delom. Izgotovljen trup
pustimo na kalupu kakih 12 ur, da se
smola strdi, nato ga natančno odrežemo
na predvideno mero in snamemo s kalu¬
pa.

Pri tem opravilu, ki je sicer zelo pre-
rosto, je potrebnih nekaj izkušenj. Trup
orno mnogo laže sneli s kalupa, če bo
smola popolnoma trda. To dosežemo, če
jo po strjevanju še dodatno segrevamo v
pečici na temperaturi med 50 in 70° C
(odvisno od vrste smole). Kalup nato v
primežu previdno vpnemo med deščici,
da se ne poškoduje. Na rob trupa navije¬
mo usnjen ali gumijast trak in ga s cevni¬
mi kleščami (papagajkami) premaknemo
na kalupu, da vmes prodre zrak. Ko je
trup na vsej površini ločen od kalupa, ga
v glavnem brez posebnih težav sna¬
memo z roko.

Po enakem postopku izdelamo tudi trup
druge stopnje z glavo vred, nastavek na
prvi stopnji, v katerega vstavimo zgornjo
stopnjo, ter notranjo cev prve stopnje, v
katero bo vstavljen motor, obenem pa bo
služila za prenos plamena pri vžigu
druge stopnje.

Površina laminata je dokaj groba in
kaže strukturo tkanine, zato je treba vse
trupe, z izjemo notranjega, natančno
zbrusiti. Brusimo najprej z grobim, nato
pa z vedno finejšim brusilnim papirjem
za vodno brušenje. Nazadnje uporabi¬
mo brusilni papir zrnatosti 1200.

Cev za prenos plamena oziroma cev
nosilca motorja vlepimo v trup prve stop¬
nje s pomočjo centrirnega obročka iz 1,5
mm debele balze. Lepimo s cianoakrilat-
nim lepilom (UHU sekundenkleber), ven¬
dar moramo pred tem notranjost trupa na
mestu lepljenja obvezno obrusiti, da s
površine odstranimo ostanke ločilnega
sredstva, sicer lepilo ne bo prijelo. Na
razdalji 62 mm od spodnjega roba trup
in notranjo cev prevrtamo s svedrom
0 1,5 mm.

Trupu druge stopnje odrežemo glavo in
vanjo vlepimo valjček, ki smo ga izstružili
iz balze ali kake druge vrste lesa. Teža
pri tem ni pomembna, saj mora biti zara¬
di stabilnosti glava druge stopnje še

2 • TIM 5 • januar 1995

MODELARSTVO

Model odlikuje preprosta konstrukcija, ki
omogoča hitro startno pripravo in zanesljivo
delovanje vseh sklopov.

Tekmovalni model
kategorije Sl B

Seznam sestavnih delov:

1 trup 1. stopnje

2 trup 2. stopnje

3 nastavek

4 cev za prenos plamena
(cev nosilca motorja)

5 glava

6 vsadilo

7 ležišče motorja

8 stabilizator 1. stopnje

9 stabilizator 2. stopnje

10 centrirni obroč

11 trak (strimer)

12 navezava 1. stopnje

13 sukanec

14 navezava 2. stopnje

15 motor 1. stopnje

16 motor 2. stopnje

\ I , I

r

11 1

35

0103

030,1

TIM 5 • januar 1995 • 3

MODELARSTVO

dodatno obtežena (približno 7 g). Pred
lepljenjem ne smemo pozabiti odstraniti
sloja ločilnega sredstva. Narediti mora¬
mo še ležišče za motor. Iz 0,8 mm debele
balze, ki jo pred tem na zunanji strani
rahlo navlažimo, zvijemo cevko, jo osu¬
šimo, prilagodimo, da se tesno prilega v
notranjost trupa, in jo z epoksidnim lepi¬
lom na spodnji strani prilepimo v trup.

Na vrh prve stopnje prilepimo še cevko
za spajanje stopenj. Ko se lepilo posuši,
jo na mestih, kamor bodo segli stabiliza¬
torji druge stopnje, vzdolžno prerežemo.
Utore z brusilnim papirjem še nekoliko
razširimo.

Stabilizatorji

Stabilizatorji prve stopnje so izdelani
iz 1 mm debele srednje trde balze. Pri
izrezovanju pazimo, da so zaradi večje
trdnosti letnice v lesu vzporedne z vpad¬
nim robom stabilizatorja. Zbrusimo jih v
simetrični profil in površino obdelamo z
modelarskim kitom, kot pravimo zmesi
brezbarvnega nitrolaka in smukca. Pri¬
pravimo redkejšo mešanico ter z njo vsaj
trikrat premažemo površino. Vmes seve¬
da vsakokrat počakamo, da se premaz
posuši in ga obrusimo s finim brusilnim
papirjem za vodno brušenje (400 -
600).

Druga stopnja ima stabilizatorje iz per-
tinaksa. Za to potrebujemo 0,5 mm debel
pertinaks. Stabilizatorje izrežemo z ost¬
rim modelarskim nožem in jih simetrično
zbrusimo z obeh stranih. Pri brušenju
postopno zmanjšujemo gradacijo brusil¬
nega papirja do vrednosti 800.

Stabilizatorje nato s cianoakrilatnim
lepilom prilepimo na trup na natančno
označena mesta. Pri tem pazimo, da jih
postavimo tako, da bodo spodnji na¬
tanko v sredini med zgornjimi, oziroma
zamaknjeni za 60°. Spoje utrdimo še s
tankim slojem epoksidnega lepila (npr.
UHU schnellfest).

Pristajalni sistem

Vsaka stopnja mora imeti svoj pristajal¬
ni sistem. Za tovrstne modele je naj¬
primernejši trak iz tanke poliestrske folije
(mylar) debeline 0,01 mm. Na prvi stop¬
nji, ki se loči na majhni višini in se mora
zato čimprej aktivirati, je trak kratek, z
najmanjšimi dovoljenimi merami 25 x
300 mm in je zložen kar na zunanji
strani trupa med stabilizatorji. Navezava
iz močnejše bombažne ali poliestrske
vrvice naj bo čim krajša, dolga največ 50
mm, in prilepljena ob rob enega izmed
stabilizatorjev. Trak zložimo v harmoniko
in ga privežemo ob trup s tankim poli¬
estrskim sukancem, ki ga napeljemo sko¬
zi luknjo v trupu in cevki za prenos pla¬
mena. Tik pred vžigom druge stopnje pla¬
men, ki se širi po cevki navzgor, prežge
sukanec in tako sprosti trak, ki se v
trenutku razvije.

Druga stopnja potrebuje daljši trak, saj
je v tem primeru pomembna tudi njegova

Pristajalni trak prve stopnje je zložen v obliki
harmonike in zaradi večje zanesljivosti odpi¬
ranja pritrjen kar na zunanji strani modela.

Višinski modeli morajo biti zaradi boljše vidlji¬
vosti pobarvani v živih barvah. Najprepro¬
stejši način je z dodajanjem pigmenta v epok-
sidno smolo za laminiranje trupov.

vidnost, ki pripomore, da bo model
opažen ter višina njegovega leta izmerje¬
na. Izrežemo ga iz enakega materiala v
velikosti 30 x 2000 mm. Za navezavo je
najprimernejša tanka kevlarska vrvica.
En konec vrvice s cianoakrilatnim lepi¬
lom prilepimo v glavo, drugega pa na
notranjo steno trupa. Spoj okrepimo še s
petminutnim epoksidnim lepilom.

Motorji

Model je predviden za pogon s češki¬
mi motorji delta, ki imajo premer 10,3
mm. Skupni impulz motorjev v tej kate¬
goriji (S 1 B) ne sme presegati 5,00 Ns,
kar dopušča možnost različnih kombi¬
nacij, od najboljše (1,25 Ns + 3,75 Ns)
preko običajne (2,50 Ns + 2,50 Ns) do
šibkejše (1,25 Ns + 2,50 Ns). Izbira je
prepuščena tekmovalcu in je povezana s
tekmovalno taktiko, oziroma odvisna od
vremenskih okoliščin in vidljivosti.

Motor prve stopnje mora biti t. i.
"buster" ali motor brez traserja. V cev
nosilca ga pritrdimo enako kot vsak drug
motor. Z lepilnim trakom (selotejpom) ga
na spodnjem robu v višini 3 do 5 mm
najprej nekajkrat ovijemo, nato pa še
enkrat hkrati okoli motorja in cevi nosilca,
ki spodaj za kakih 10 mm sega iz trupa.
Nato z vrha vsujemo nekaj zrnc črnega
smodnika (za odbojno polnjenje) za vžig
druge stopnje.

Motor druge stopnje mora imeti daljši
traser (od 7 do 9 s). V ležišče, kamor naj
tesno nalega, ga potisnemo tako, da
sega kakih 10 mm iz trupa, za kolikor se
bo vgreznil v cev za prenos plamena na
prvi stopnji. Na rob ležišča iz balze
kanemo kapljico cianoakrilatnega lepila,
da ga učvrstimo v tem položaju. Sobo
motorja napolnimo z zrnci črnega smod¬
nika, sestavimo stopnji in model je
pripravljen za start.

Model vzleta iz t. i. rampe na dotik ali
iz batnega lanserja. Oba tipa lansirnih
naprav sta bila v Timu že opisana. Več o
lansirnih napravah, stopnjevanju in
motorjih si lahko preberete tudi v knjigi
Raketno modelarstvo, avtorjev J. Čudna
in R. Snoja, ki jo lahko naročite pri
Tehniški založbi za 3.150 SIT.

Jože Čuden

TIMOVI OGLASI

PRODAM - novo motorno akrobatsko ietalo
suhoj, brez motorja, servo-mehanizmov in RV-
naprave ter z vgrajenimi krmilnimi vzvodi.
Model ima zelo lepo barvno kombinacijo (cena
400 DEM);

- model čolna nelly z vso možno opremo, brez
RV-naprave (cena 3500 SIT);

- nov motorni model basic z vso možno opremo,
vendar brez RV-naprave (cena 350 DEM);

- lokomotivo in tri vagone sistema N, za 80
DEM. Kupcu podarim tudi tire.

Joža Štern
Cesta na Rupo 21
64000 Kranj

PRODAM motorni model suhoj Su26 M z
razpetino krila 1,45 m (Graupner) in jadralni
model domino z razpetino krila 2,30 m
(Multiplex).

Tel.: (065) 28-811

PRODAM: jadrnico lipa (F5G), motorno letalo z
bogato opremo (1200 mm, lastna izdelava), ter
jadralno letalo beta (2000 mm) z neprekritim
krilom. Cena po dogovoru.

Aleš Marinič
Dolarjeva 8, Hotinja vas
62312 Orehova vas
Tel.: (062) 605-394

PRODAM še novo RV-napravo firme Hiteč, chal-
lenger 250 z dvema servomotorjema. Cena po
dogovoru.

Luka Šmit
Cankarjeva 12a
64260 Bled
Tel.: (064) 78-073

4 • TIM 5 • januar 1995

_ PRILOGA_ _

Model hidrogliserja na
električni pogon

Kaj so hidrogliserji?

Običajni modeli čolnov imajo zunanjo
obliko, podobno odsekani vodni kaplji.
Med plovbo se vode dotikajo le na eni
ploskvi. To so npr. čolni v tekmovalnih
kategorijah FSR-E (pogon z elektromotor¬
jem) in FSR-V (pogon z eksplozijskim
motorjem). Med drsenjem čolna sta v
vodi le manjši del spodnje površine in
vijak. Celotni vijak je med vožnjo mode¬
lov FSR pod vodo, zato tak pogon imenu¬
jemo podvodni pogon. V angleških in
ameriških revijah jih imenujejo "mono-
planes", v nemških "Monorumpfmodei-
le", po slovensko pa bi jim lahko rekli
enotrupni čolni, vendar tega izraza nihče
ne uporablja. Rečemo jim na kratko - čol¬
ni.

Malo manj pa so, vsaj nekaterim mode¬
larjem, znani modeli hidrogliserjev s
plovci. To so modeli, ki se med drsenjem
dotikajo vodne površine na treh ali več
površinah (angl. hydroplanes in tunell-
nuls, nem. Tunellmodelle in Dreipunkt-
gleiter). Izhajajo iz tekmovalnih čolnov
kategorije F, ki so zaradi stabilnosti več-
trupni. Znana firma Graupner prodaja
tudi take večtrupne modele v merilu. To
so modeli key west, taifun in system.

Odvisno od števila in položaja trupov
ločimo več vrst teh modelov. Pravim tek¬
movalnim čolnom te kategorije so še
najbolj podobni dvotrupni. Večtrupni čol¬
ni pa imajo v sredini večji trup, v katerem
so nameščene vse naprave, za stabilnost
pa imajo na premcu, krmi ali na obeh
mestih še dva plovca, ki pripomoreta k
večji stabilnosti čolna.

Model, ki ga predstavljava, je model
hidrogliserja na električni pogon. Po obli¬
ki je podoben hidrogliserju ameriškega
modelarja Billa Lefebra "trident 20-40
hydro". Ta vrsta modelov je med ameri¬
škimi modelarji zelo priljubljena. Imenu¬
jejo jih "outriggers" in so za izdelavo
dokaj preprosti. Konstrukcija izvirnega
modela je prirejena za eksplozijski motor
s prostornino 3,5 cm 3 , midva pa sva mo¬
del prilagodila za pogon na elektomotor
s 7 do 12 celicami Ni-Cd. V ta namen so
uporabni običajni elektromotorji s feritni¬
mi magneti tipa 540 ali 550, vendar pa
bo model dosegal večje hitrosti z močne¬
jšimi elektromotorji, ki imajo magnete iz
zlitin samarija in kobalta ali neodim-
skega železa (modeli Ultra Graupner,
Keller-Robbe, Astro marine 300 series,
Astro flight in drugi).

Slika 1. Stranici trupa 1 T in 2 T, povezani z
rebri

Model je izjemno prostoren, tako da
lahko 1 2 celic Ni-Cd, sprejemnik, spre-
jemniške celice in regulator hitrosti brez
težav razporedite po njem in tako naj¬
dete primerno težišče. Je preproste škat¬
laste oblike s po dvema plovcema na kr¬
mi in premcu. Med drsenjem se, odvisno
od hitrosti, dotika vodne gladine s tremi
ali petimi ploskvami. Ker je zelo hiter, z
elektromotorjem lahko doseže hitrost nad
60 km/h, ga ne priporočava začetnikom
v ladijskem RV-modelarstvu. Seveda pa je
hitrost čolna odvisna od moči uporab¬
ljenega elektromotorja in teže celotnega
modela. Hitrosti hidrogliserjev so v pri¬
merjavi s klasičnimi FSR-modeli večje,
zato so ti modeli zaradi svojske oblike pri
veliki hitrosti težje vodljivi.

Značilnost vseh modelov hidrogliserjev
s plovci je površinski pogon, imenovan
tudi "hidro" pogon. Pod vodno gladino je
vedno samo pol vijaka, pol pa ga je v
zraku. Zaradi manjšega upora vijak
doseže večjo hitrost. Motor je pri enakem
vijaku v primerjavi s podvodnim pogo¬
nom manj obremenjen. Pri površinskem
pogonu velja nepisano pravilo, da
uporabljamo za eno "številko" večji
vijak. Primer: za motor Astro marine 05
se pri podvodnem pogonu uporablja
vijak Octura X 430 (premer 30 mm,
naklon 42 mm), pri površinskem pogonu
pa vijak Octura X 432 (premer 32 mm,
naklon 45 mm). Sicer pa so za površinski
pogon uporabni samo posebni superka-
vitacijski vijaki. Izraza se ne ustrašite pre¬
več, kajti take vijake večina modelarjev
uporablja tudi za podvodni pogon. Po
obliki jih boste od drugih ločili po ostrem,
prisekanem zadnjem robu (Več o vodnih
vijakih smo pisali v Timu 10/1994).
Takšen vijak s sprednjo površino odrine
vodo tako hitro, da ob zadnji površini
nastane močan podtlak - zato vijak "ka-
vitira". Tovrstne plastične vijake prodaja¬

ta tudi firmi Graupner in Robbe, v svetu
pa je prav po teh vijakih najbolj znana
ameriška firma Octura.

Opis modela in material, potreben za
izdelavo

Podatki o hidrogliserju s plovci :

Dolžina trupa: 600 mm.

Celotna dolžina: 670 mm.

Največja širina: 350 mm.

Masa modela: brez RV-opreme v
opisani izvedbi 500 g (odvisno od upo¬
rabljenega materiala).

Pogon: elektromotor za 7 do 12 celic
Ni-Cd.

Upravljanje: zadošča dvokanalna RV-
naprava (1 servomotor za smer in 1
kanal za elektronski regulator hitrosti ali
stikalo za vklop elektromotorja).

Za izdelavo modela hidrogliserja
potrebujete:

- 1 mm debelo (vsaj 650 mm dolgo)
vezano ploščo za izdelavo trupa,

- 0,8 do 1 mm debelo vezano ploščo
za izdelavo plovcev,

- 2 do 3 mm debelo vezano ploščo za
izdelavo reber,

- kose trdega stiropora ali poliure¬
tanske pene za izdelavo plovcev,

- kos aluminija ali vitroplasta za
nosilec motorja (debeline 3 mm) in za
krmilo (debeline 5-6 mm),

- nekaj 2 mm debele aluminijaste plo¬
čevine,

- aluminijasto cev s premerom 10/8
mm in 8/6 mm za pritrditev plovcev ter
aluminijasto cev s premerom 6/4 mm za
izdelavo cevi osi,

- 4 letvice s presekom 5x5 mm,

- 1 letvico s presekom 4x4 mm,

- drobni material: vijaki M 3, žica s
premerom 2 mm, cevke za dotok in od¬
tok vode, koščki smrekovega lesa, hitro-
vezno epoksidno lepilo (npr. UHU plus
schnellfest), lepilo za penaste materiale
ter hitrovezno cianoakrilatno lepilo.

Izdelava trupa

Iz 1 mm debele vezane plošče izrežite
obe stranici 1 T in 2 T. Položite ju na rav¬
no površino ter do krivine na premcu in
krmi nalepite letvice 5x5 mm, ki so na
obeh straneh za 2 cm daljše kot stranici.
Med strjevanjem lepila letvice narahlo
obremenite. Pazite, da nalepite letvice
na pravo stran; stranici morata biti zrcal-

TIM 5 • januar 1995 • 5

PRILOGA

ni. Predlagava, da dele med seboj lepite
s hitrim epoksidnim lepilom. Lepilo je
mehansko odporno na vibracije, in tudi
če se spoj zmoči, ne bo popustilo. Ko so
letvice na ravnem delu prilepljene, zme¬
šajte še nekaj lepila in z njim namažite še
dele letvic na krivinah. Podaljške letvic
zvežite z žico tako, da bodo potekale
čim bliže roba stranic. Ko letvice razpo¬
redite na svoja mesta, jih obremenite in
počakajte, da se lepilo strdi.

Vsa rebra (4 T do 7 T) izrežite iz 2 do
3 mm debele vezane plošče in jih pred
lepljenjem obdelajte z brusilnim papir¬
jem. Na stranici zarišite položaje vseh re¬
ber, mesta namažite z lepilom in vstavite
rebra. Na mesta lepljenja napnite gumi¬
ce. Se preden se lepilo strdi, preverite
pravokotnost modela. Med strjevanjem
naj model leži na ravni mizi. Posnetek
zlepljenega trupa kaže slika 1.

Dno trupa 3 T izrežite iz 1 mm debele
vezane plošče. Lepite ga v dveh fazah. V
prvi nalepite vezano ploščo na ravnem
delu stranic, v drugi pa na obe zakrivljeni
površini. Med lepljenjem mora model sta¬
ti na ravnem!

V vse kote na krmnem rebru 7 T nale¬
pite ostanke letvice 4x4 mm. Krma hi-
drogliserja je zelo obremenjena, saj je
nanjo pritrjeno krmilo.

Nosilca sprednjih plovcev 8 T in 9 T
sva izdelala iz aluminijaste cevi z zuna¬
njim premerom 10 mm in z notranjim pre¬
merom 8 mm. V trup na označenih mes¬
tih izvrtajte luknje s premerom 10 mm in
vanje zalepite 150 mm dolga nosilca 8 T
in 9 T. Nosilca morata biti vzporedna,
ker boste sicer nanju zelo težko namestili
plovca na nosilnih ceveh. Med sprednji
nosilec 9 T in dno zalepite še kos balze,
ki nosilec dodatno utrdi. Nosilec 8 T je
prilepljen za rebrom 4 T.

Če aluminijastih cevi ne boste našli,
lahko izdelate nosilce iz lesa. V model
prilepite dva kosa lesa in ju prevrtajte na
označenih mestih. Kot povezavo med
trupom in plovcem pa uporabite okroglo
leseno palico.

Na rebro 4 T na zgornji strani nalepite
letvico 4x4 mm, ki bo služila kot pod¬
pora za pokrov hidrogliserja. Na spred¬
nji del palube nalepite pokrov 10 T iz 1
mm debele vezane plošče. Sprednji del
premca obrusite in nanj nalepite kos
smrekovega ali lipovega lesa 11 T, ki ga
obdelate, kot je prikazano v načrtu.

Izdelava plovcev

Vsi štirje plovci so narejeni na enak
način. Ker morajo biti trdi in lahki, jih
naredimo iz stiropora ali trde poliure¬
tanske pene, oblepljene s tanko vezano
ploščo. Stiropor mora biti čim trši, ker
mehkejšega ne boste mogli natančno
obdelati. Kose poliuretanske pene si lah¬
ko izdelate sami. Delo s poliuretansko
peno je opisano v Timu št. 5/94 v
prispevku "Glave iz trde poliuretanske
pene". Kot model za vlivanje lahko upo¬

rabite kartonasto škatlo, ki jo obložite s
polietilensko folijo. Kose pene, odrezane
na približne mere, morate pred lepljenjem
obloge na notranji ravni površini obrusiti
z brusilnim papirjem zrnatosti 80 do
100. Za lepljenje lahko uporabite epok-
sidno lepilo, kontaktno lepilo za stiropor
(UHU por), gosto cinoakrilatno lepilo ali
proti vodi odporno belo lepilo. Zado¬
stuje, da obloge lepite samo na robovih
in v nekaj točkah na sredini, da plovci ne
bi postali pretežki. Na ravno ploskev
nalepite notranjo oblogo 1 P. Ko se lepi¬
lo strdi, z ostrim nožem in brusilnim pa¬
pirjem obdelajte peno na določeno debe¬
lino. Obdelana površina in stranica 1 P
morata biti vzporedni. Nato peno obre¬
žite še ob robu prilepljene stranice in jo
pravokotno obrusite.

Sledi lepljenje obloge 2 P. V tej fazi
morate v sprednje plovce zalepiti nosilce
iz aluminijaste cevi s premerom 10 mm
(3 T in 4 T). Nosilci morajo biti soosni z
nosilci v trupu. Pred lepljenjem zato
obvezno preverite, ali lahko plovce s
pomočjo veznih cevi (12 T do 15 T)
nataknete na trup. Za izdelavo veznih
cevi uporabite aluminijasto cev s pre¬
merom 8 mm, ki se natančno prilega v
nosilno cev s premerom 10 mm.

Skozi obe stranici na označenem mes¬
tu prevrtajte luknjo s premerom 10 mm.
Pri tem pazite, da ne deformirate plovca,
kajti v tej fazi je še precej krhek. Cevi
obvezno prilepite z epoksidnim lepilom.
Ker hidrogliser drsi po plovcih, so cevi
edina vez med njimi in trupom. Tako kot
v trupu pa lahko nosilce izdelate tudi iz
kosov lesa, ki jih prilepite med obe strani¬
ci. Vanje zvrtate luknjo za povezavo, ko
se lepilo strdi.

Po lepljenju si pripravite zmes iz epok-
sidne smole in mikrobalonskega polnila.
To je zelo lahko polnilo za epoksidne in
poliestrske smole. Priporočava epoksidno
smolo R & G tipa L, ki jo dobite pri loga¬
ški firmi MIBO, enako tudi mikrobalonsko
polnilo. S to zmesjo zalijte prostor med
peno in cevjo. Obe odprtini cevi na
stranici 2 P prekrijte s kosi vezane plošče
debeline 1 mm ali več, da vam v notra¬
njost plovca ne bi vdrla voda in namočila
peno.

Sledi lepljenje kosa pene na stranico
2 P. Ko se lepilo strdi, obdelajte zgornjo
in zadnjo površino pene. Nalepite zad¬
njo stranico 5 P, po obdelavi pa še
zgornjo stranico 6 P. Po lepljenju te stran¬
ice obdelajte nagnjeno površino plovca
ter nalepite stranico 7 P. Končno obdelaj¬
te še spodnjo stran plovca in nalepite
stranico 8 P.

Sprednji del plovca obdelajte z grobim
brusilnim papirjem, tako da bo raven, in
na to površino nalepite kos smrekovega
lesa. Ko se lepilo posuši, plovce obrusite
z brusilnim papirjem. Posnetek napol
izdelanih sprednjih in zadnjih plovcev
vidimo na sliki 2.

Slika 2. Obdelana sprednja plovca pred lep¬
ljenjem oblog in skoraj izgotovljena zadnja
plovca

Aluminijaste cevi za povezavo spred¬
njih plovcev s trupom narežite na ustrez¬
no dolžino in jih v plovec pritrdite z
vijakom M 3. Cev potisnite v plovec,
skozi oboje zvrtajte luknjo s premerom
2,5 mm ter vrežite navoj M 3.

Oba sprednja plovca namestite na raz¬
daljo, kot je prikazano v načrtu, in skozi
obe cevi zvrtajte luknjo s premerom 2,2
mm, približno 2 cm od stranice trupa. Ko
bo model narejen, boste skozi ti luknji
privili vijak M 2, da se plovca med vož¬
njo ne bi snela s cevi. Kot ste verjetno
opazili, plovca nista pritrjena simetrično,
ampak je plovec, ki bo na notranji strani
(gledano v smeri vožnje), postavljen bliže
trupu. Vožnja s hidrogliserji poteka v
smeri vrtenja urnega kazalca, torej v
nasprotni smeri kot poteka vožnja v kate¬
goriji FSR. Če želite, da bo hidrogliser
zavijal v obe smeri približno enako, pri-
vijte plovca simetrično.

V tej fazi izdelave lahko na stranici tru¬
pa prilepite še zadnja dva plovca. Pred
lepljenjem si na stranicah točno označite
mesto, kjer ju boste prilepili, in celotno
površino premažite z epoksidnim lepi¬
lom. Plovec položite na predvideno
mesto in ga pustite, da se lepilo strdi.
Enako ponovite še na drugi strani. Na
trup prilepljena plovca lahko vidite na sli¬
ki 3.

Slika 3. Na trup hidrogliserja so že prilepljeni
zadnji plovci. Dobro se vidi prostoren trup

6* TIM 5 • januar 1995

MODELARSTVO

Izdelava osi in nosilcev za motor
in servomehanizem

Za izdelavo osne cevi (16 T) je
najboljša aluminijasta cev 6/4 mm, to je
cev z zunanjim premerom 6 mm in
notranjim 4mm. Na obeh koncih cevi s
svedrom povečajte notranji premer na 5
mm, da pripravite prostor, kamor boste
vstavili ležaja. Za uležajenje pogonske
osi s premerom 2 mm lahko uporabite
teflonske ali bronaste drsne ležaje, ki jih
lahko izdelate sami, ali kroglične ležaje
dimenzij 5 x 2 x 2,5 mm, ki jih boste
najverjetneje našli v modelarskih trgovi¬
nah. Svetujeva, da v notranjosti čolna
uporabite kroglični ležaj, na spodnji
strani pa teflonskega ali bronastega, ki
deluje kot radialni in aksialni ležaj, obe¬
nem pa bo cev osi tesno zaprta in vanjo
ne bo prodirala voda.

Os 17 T je izdelana iz 2 mm debele
jeklene žice, ki jo boste morali ob upora¬
bi krogličnih ležajev rahlo obrusiti, ker
ima za nekaj stotink milimetra prevelik
premer in ne gre v ležaj. Nastavek za
pritrditev elise (18 T) z navojem M 4
prispajkajte na os z mehko spajko.

Pred lepljenjem osne cevi 1 6 T v trup si
izdelajte podporo 19 T. Kompozitno

"sendvič" strukturo za podporo si izdelaj¬
te iz dveh 1 mm debelih vezanih plošč,
med kateri vlepite 4 mm debelo balzo.
Odprtino v trupu izrežite z modelarskim
vrtalnikom. Kot med cevjo in dnom je 6°.
Vmes vlepite podporo, ki jo morate z
brušenjem natančno prilagoditi obliki
dna trupa. Pred lepljenjem še enkrat pre¬
verite vzporednost osi s trupom ter kot
med trupom in cevjo, nato vse skupaj
zalepite z epoksidnim lepilom.

Servomotor za obračanje krmila je pri¬
trjen na rebro 6 T. Pritrdite ga s pomočjo
nosilcev (20 T in 21 T), ki ju izdelate iz
dveh kosov 5 mm debele vezane plošče
ali vitroplasta. Razmik vijakov M 3 za
pritrditev prilagodite servomotorju. Oba
nosilca pred lepljenjem privijte na servo¬
motor, ju namažite z lepilom in pričvrstite
na za to določeno mesto.

Nosilec motorja (22 T) izrežite iz alu¬
minijaste pločevine, vitroplasta ali 2 do 3
mm debelega zlepka iz obeh materialov.
Kot je razvidno iz načrta, je med izvrti-
nami za pritrditev motorja na nosilcu
predviden razmik 25,4 mm. Če pa imate
drugačen motor, morate položaje izvrtin
temu prilagoditi. Ker je kot med osjo in
dnom trupa samo 6°, lahko na nosilec
pritrdite le motorje z zunanjim premerom

do 42 mm. Motorji tipa 540 in 550 ima¬
jo premer 36 mm, torej boste motor in na
njem navito hladilno cev brez težav privili
na nosilec. Ce imate večji motor, potem
morate nosilec pomakniti naprej in ga
ovečati. Prej seveda preverite, ali ga
oste sploh lahko spravili v trup. Nikakor
pa ne spreminjajte naklonskega kota osi
zato, da bi pridobili na prostoru.

Nosilec motorja prilepite v trup s
pomočjo pomožnega nastavka, ki si ga
izstružite iz kosa aluminija z izvrtino pre¬
mera 4 mm. Podrobnejši opis lepljenja
osi v trup je opisan v Timu št. 4/94. Kot
pomožno os pri lepljenju uporabite jek¬
leno os s premerom 4 mm. Pomožni nas¬
tavek privijte na nosilec tako, da bo 4
mm široka izvrtina natanko v središču.
Nosilec namestite v trup, os potisnite
skozi cev in izvrtino na pomožnem nosil¬
cu. Na trupu si označite mesto, kamor
pride nosilec motorja. Nosilec prilepite z
epoksidnim lepilom in ga, ko je lepilo
suho, še dodatno učvrstite s koščki stek¬
lene tkanine, prepojene z epoksidno smo¬
lo.

Prihodnjič bova opisala izdelavo krmi¬
la, barvanje modela in končno montažo
vseh delov.

Janez in Miha Holc

Timov test - »Andulka-2«

Pred kratkim sem obdaril nekega
osnovnošolca, ki ga prav tako kot mene
zanima letalsko modelarstvo, zato z izbi¬
ro darila na srečo nisem imel težav.
Obiskala sva modelarsko trgovino Gasil¬
ska oprema v stari Ljubljani, kjer so zelo
dobro založeni s sestavljankami letalskih
modelov češkega proizvajalca "Igra".
Med množico raznovrstnih modelov ome¬
njenega proizvajalca sva se odločila za
nakup sestavljanke prostoletečega jadral¬
nega modela andulka-2. Ta je po mojem
mnenju tako kvaliteten in zanimiv, da
sem se ga odločil predstaviti v naši redni
rubriki.

Andulka-2 je začetniški model prosto¬
letečega jadralnega letala, ki pa je
namenjen tudi tistim modelarjem, ki ima¬
jo z njim namen tekmovati, saj izpolnjuje
zahteve mednarodnih pravil za modele
tekmovalnega razreda F IH, včasih po¬
imenovanega tudi z oznako Al.

Oblika modela je klasična kot pri vseh
tovrstnih modelih tega tekmovalnega raz¬
reda. Krilo pravokotne oblike ima dvojni
lom z dokaj velikimi uškami. Profil krila je
klasičen nosilni, visoko vzgonski, vbočen
na spodnji strani. Čeprav razpetina krila
ni ravno velika, je to za lažje prenašanje
modela na sredini deljivo. Obe polovici
krila in trup spojimo z dvema jeklenima
bajonetoma.

Višinski rep je pravokotne oblike in ima
nosilni profil z ravno spodnjo ploskvijo.
Grajen je zelo preprosto iz balzovih let¬
vic pravokotnega preseka. Pravilno obli¬
ko profila repa dosežemo z brušenjem.
Po želji ga je mogoče izdelati v obliki
prekinjevalnika leta (determalizatorja).

Smerni rep je izveden s krmilom, s
katerim se pred poletom nastavi radij
kroženja modela v drsnem letu. Vlečna
kljukica, nastavljiva v dveh položajih,
služi za visoki start. Tekmovalna pravila v
tem primeru dopuščajo največjo skupno
dolžino vlečne vrvice 50 metrov.

Vsebina sestavljanke

V kompletu je ves material, potreben
za gradnjo modela, vsebino sestavljanke
pa dopolnjujejo še velika tuba specialne¬
ga modelarskega lepila (kanagom), pa¬
pir za prekrivanje, okrasne nalepke in
celo košček brusilnega papirja. Kasneje
je treba dokupiti še nitrolak za napenja¬
nje in zaščito japonskega papirja, s kate¬
rim prekrijemo krilo in višinski rep, ter
epoksidno lepilo za lepljenje plastične
cevi trupa. Priporočam vam, da upora¬
bite lepilo iz že uveljavljenega Uhuje-
vega programa UHU plus. Odločite se
lahko med lepilom endfest 300 ali hitro
delujočim lepilom schnellfest. Podatke o

Pred prvim startom je čas za spominsko sliko.

lepilih programa UHU najdete na barv¬
nem ovitku vsake številke Tima.

Plastična rebra krila so že izgotovljena,
označena (L za levo in P za desno polovi¬
co krila) in lepo razporejena v treh plas¬
tičnih lestvicah. Ob razvrščanju reber pri
sestavljanju krila je treba paziti na njiho¬
vo obliko, ker se po mestu vgradnje deli¬
jo na tri različne tipe. Ločijo se po različ¬
ni širini utorov glavnega nosilca na prelo¬
mu krila, in po različni debelini, stanjšani
za debelino opiate v korenu krila.

TIM 5 • januar 1995 • 7

MODELARSTVO

Trenutek pred startom. Bo uspešen?

Andulka je eksotična »ptica«, ki zna odlično jadrati. K nam so jo prine¬
sli iz Češke. Slika v naravni velikosti prikazuje njen kljun.

ANDULKA-2

VRSTA ttOCčlA
OOjtNAMOOBA
TEŽAMOCKLA(pmbMfrkx:)
rmmtOKmU:

nart

mzasr

susohčha obtežba
fVDAmavšatsKmmv-.
KAZTvnm
noščm

TROBI.

VKSTA

mm

9

Z


Kt-m mufA&i ( AŠATšŠr0mfi% )
KA2LmmW-kr@a/»mM*lnip

■mo

240

vm

mm

mmmšivmčmMLMif. m

B.17

te

000

2J0O

mmm m  oas» r)
uAmčNtttEr

mr

*r

fiogdmemmti&tMfrA dat  w

Kem VOLUMEN ^m^Anp^Lkr-^Aknatr)) at02

mmtA teža rgsmmA uooetA s m

mSTAfOGOM HGTOK cntMcktrom. mOKiSTAKT

BLBA pratm/kmuk

VOL  REZEK. cahtUmam

VKSTA t&MPNJE MOOBA

mar

mu>

ZET

mrnjAHMi stšm  v.

. mmm

ZAMEVNa»t0KAPN.X
&TOTKJA imormrv?
Mom.jerwuef!ot2A

nj^BKA£Mmu£mx

BALZA

Vtšm GOLC

zbačzavor  notMBUA

mmmMA-s  cfjssma

MA LA
9KEDHJA

ZAČeime. TEKMOVANJA

rmzVAJALEC M-0COA
uvoz m

fmmmAmmmr

X2KA(ČEŠKA)

WfmW« tsmt* VW7,
LAJ0UAH A

m*xam

Vse letve krila so kakovostne, pravilno
oblikovane in natančno odmerjene. Za¬
nje so uporabili nekoliko težji smrekov
les, ki zagotavlja trdnejšo in vzdržljivejšo
konstrukcijo modela ter zmanjšuje mož¬
nost poškodb. Nosne in zaključne letve
krila so oblikovane tako, da dopolnjujejo
obliko profila.

Prava posebnost je andulkin trup, ki se
deli na prednji in zadnji del. Prednji,
leseni del je namenjen vpetju kril, names¬
titvi vlečne kljukice in obtežitve za dolo¬
čanje položaja težišča, zadnji del pa je

E aličaste oblike, izdelan iz steklenih vla-
en, ojačanih z epoksidno smolo. Ko smo
v trgovini odprli škatlo, sem bil najbolj
presenečen nad tem, da za tako ugodno
ceno dobim tako kakovostno izdelane
trup in krilna rebra.

Velik, pregleden načrt v naravni veli¬
kosti z mnogimi detajli in slovenski pre¬
vod navodil za sestavljanje sta pri grad¬
nji v veliko pomoč. Zal so, verjetno v na¬
glici, ob prevajanju navodil napravili ne¬
kaj napak pri poimenovanju sestavnih

delov. Višinski rep so na primer prevedli
v "repni smernik", smerni rep je namesto
s krmilom opremljen z "veslom" ipd.

Vsi sestavni deli so že pripravljeni za
takojšnjo vgradnjo in ne zahtevajo do¬
datne obdelave. Za sestavljanje zato
zadostuje le najnujnejše modelarsko oro¬
dje, ki je dostopno praktično vsakomur
(ravna deska iz mehkega lesa, rezljača,
modelarski nož, vrtalni strojček, bucike
ipd.). Komplet andulke-2 je poceni, se¬
stavljanje pa preprosto, zato jo pri¬
poročam učiteljem tehnične vzgoje na
osnovnih šolah, pa tudi voditeljem mode¬
larskih krožkov.

Svoj model sem v celoti prekril z bar¬
vno, prosojno plastično folijo za prekri¬
vanje modelov, ker se mi je to zdelo kot
preprostejši, predvem pa hitrejši način z
manj neprijetnega vonja po nitro
razredčilu. Tiste, ki bi me pri tem želeli
posnemati, naj opozorim, da folija med
krčenjem skrivenči krilo in rep, zato naj
bodo previdni, saj skrivenčena krilo in
rep povsem spremenita letalne sposob¬
nosti modela. Morebitno napako je treba

najti in takoj odpraviti. To naredimo
dokaj preprosto tako, da folijo znova
segrejemo s sušilnikom za lase.

Andulko-2 sem iz radovednosti in zato,
ker je za vgradnjo dovolj prostora, opre¬
mil s časovnim mehanizmom za preki¬
nitev leta (timerjem). Tovrstno izvedbo
prekinjevalnika leta, če menite, da je
sploh potreben, priporočam tudi vam. V
navodilih in na načrtu je predstavljen
nekoliko zastarel in za tovrstne modele
manj primeren prekinjevalnik leta s tlečo
vrvico (stenjem), ki pa ga ne priporočam.

Pred začetkom gradnje sem si ogledal
profil krila in zdi se mi, da ta dobi pravil¬
nejši potek zgornje in spodnje krivulje na
prehodu v zadnjo trikotno letev, če to
ietev podložite pod njenim sprednjim
robom za približno 0,5 mm. Sam sem si
v ta namen pomagal s podlogo, izdelano
iz dveh slojev tršega papirja. Te izbolj¬
šave krilnega profila zaradi preprostejše
gradnje navodila ne omenjajo, zato vam
je, če niste ravno vešči modelarji, ni treba
napraviti.

8* TIM 5 • januar 1995

MODELARSTVO

S pomočjo prekinjevalnika leta je model varno
pristal.

Andulka-2 je odličen model za nabira¬
nje osnovnih modelarskih veščin in znanj.
Preprosta gradnja omogoča izdelavo v
zelo kratkem času. Z njo je mogoče na
tekmovanjih z modeli kategorije F1H
doseči zelo dobre rezultate. Radoved-
nejši modelarji se bodo pri preizkušanju
različnih nastavitev krmilnih površin in
položaja težišča hitro naučili temeljnih
zakonitosti, ki jih bodo kasneje s pridom
uporabili pri spuščanju zahtevnejših pros-
toletečih ali radijsko vodenih modelov.
Midva sva jo sestavila v približno štirinaj¬
stih dneh in jo vsakič, ko se naša družina
odpravi na sprehod, vzameva s seboj in
jo spuščava na bližnjem pobočju. Z
andulko-2 sva resnično zadovoljna, zato
vam nakup, če so vam tovrstni modeli
všeč, vsekakor priporočam.

Aleksander Sekirnik


REMI KO

MLADI TEHNIK

NOVA TRGOVINA Z
MODELARSKO OPREMO

KOMPLETI MODELOV:

- JADRNICE P, G, M

- ČOLNI MČ

- JADRALNI MODELI A1. A2 IN A3

- GUMENJAKI

- RAKETNI MODELI IN MOTORJI

- FISCHER TECHNIK
ORODJE PROXXON
VLAKI MARKLIN-1, HO, Z
KOMISIJSKA PRODAJA VLAKOV HO IN N
TER OSTALE MODELARSKE OPREME

BTC, Hala D, Letališka 3, Ljubljana
tel.: 061/18-51-668

Odprto: ob delavnikih od 9.00 do 19.00
ob sobotah od 9.00 do 13.00

Priprava za merjenje
razlike vpadnih kotov

Meritev razlike vpadnih kotov krila in
višinskega stabilizatorja (EWD) spada v
osnovo trimanja modela, prav tako kot
določitev težišča. EVVD je kratica, ki v
nemškem jeziku pomeni razliko vpadnih
kotov (Einstellwinkeldifferenz). Namen
tega članka ni razglabljanje, kaj EVVD
je, ampak kako to razliko natančno iz¬
meriti. Podatek za EVVD je ponavadi
podan v načrtu za izdelavo modela. Obi¬
čajno je tetiva višinskega stabilizatorja
vzporedna z osjo trupa. Tako je EVVD v
bistvu vpadni kot krila. Izračunamo ga
lahko iz preproste empirične enačbe:

EWD = 8,4 • c 0E -a o

pri čemer je c aE  vzgonski količnik pri
najboljši finesi, a 0  pa kot, pri katerem je
vzgon enak nič.

Ker je c oE  težko določiti, če nimamo
polare profila, lahko EVVD približno oce¬
nimo:

EVVD = upognjenost skeletnice v % + 1 °.

Modelarski profili za jadralna letala
imajo skeletnice upognjene od 1 ° do 3°,
kar narekuje EVVD oa 2° do 4° stopinje.

Določitev vzgonskega koeficienta.

EWD = 0“

Prikaz razlike vpadnih kotov.

Izdelava priprave za merjenje EVVD je
v bistvu zelo preprosta, natančnost mer¬
jenja pa dosega 0,1°. Priprava je zasno¬
vana na principu delovanja vodne teht¬
nice. Vsak premik iz vodoravne lege pre¬
makne zračni mehurček, kar izkoristimo
pri meritvah. Zaradi lažjega odčitavanja
vrednosti sem predvidel tako velikost
priprave, da bo razmik med stopinjami

Merjenje kota na višinskem stabilizatorju.

na skali velik vsaj nekaj milimetrov. To
povzroči, da je vrtišče drsne ploskve 200
mm nad skalo. Če želimo večjo natanč¬
nost odčitavanja, povečamo razdaljo in
temu primerno priredimo skalo.

Izdelava

Za izdelavo sem uporabil akrilno stek¬
lo, vendar ga ne priporočam. Merilo si¬
cer ima zelo estetski videz, vendar pa je
težko in lahko poškoduje krilo. Zato pri¬
poročam uporabo lažjega lesa (npr. bal¬
ze ali sambe). Najprej izrezljamo in
obrusimo vse dele. Pri vrtanju izvrtin bodi¬
mo pozorni na pravokotnost in vzpored¬
nost. Skalo prefotokopiramo, izrežemo in
nalepimo na osnovno ploščo. Vodno teht¬
nico sem kupil v Celovcu v trgovini z
gradbenim materialom Bauhaus, verjetno
pa bi podobno našli tudi pri nas. V skraj¬
nem primeru jo lahko naredimo tudi sa¬
mi. Potrebujemo le prozorno cevko, ki jo
na obeh koncih zapremo, in nekaj obar¬
vanega glicerina.

Cevki iz nerjavečega jekla vlepimo z
epoksidno smolo, kateri dodamo bom¬
bažni prah in mikrobalon. Cevki morata
biti lepljeni vzporedno. Za pritrditev
držal priporočam uporabo krilnih matic,
kar omogoča preprosto pritrjevanje.

Postopek merjenja

Merimo lahko kot na krilu ali pa na
višinskem stabilizatorju. Sestavljen model
položimo na mizo in na krilo pritrdimo
pripravo. Kot nastavimo na 0° ter trup
podlagamo toliko časa, da zračni
mehurček obstane na ničli. S tem smo
zagotovili, da je profil krila v vodo¬
ravnem položaju (vpadni kot je enak nič).

TIM 5 • januar 1995 • 9

MODELARSTVO

KOSOVNICA

DRSNA PLOŠČA

a«Sr-

Merjenje kota na krilu

Merilo prestavimo na višinski stabilizator
in premikamo drsno ploščo z vodno teht¬
nico tako, da se zračni mehurček postavi
v sredino cevke. Odčitana vrednost na
skali pomeni EWD v kotnih stopinjah. Kot
na merilu lahko nastavimo na želeno
vrednost in nato premikamo (podlagamo)
višinski stabilizator.

Upam da bo ta prispevek pomagal
marsikateremu modelarju pri nastavitvah
osnovnih parametrov modela in s tem
prihranil neprijetna presenečenja pri
prvem poletu.

Janko Rant

10 • TIM 5 • januar 1995

MAKETARSTVO

v

Sola plastičnega maketarstva (24. del)

Umetnost staranja -
"weathering"

Mitja Maruško

Veliki angleško-slovenski slovar sloveni
angleški izraz "v/eathering" s pojmom
"preperevanje", dobesedni prevod pa je
precej zgovornejši - "vremenjenje". Med
maketarji pa se je že ustalil izraz "posta¬
ranje". Zakaj vsa ta pojmovna zadrega?

"VVeathering" je izraz za vrsto tehnik
obdelave že obarvane površine makete,
ki jih uporabljamo za doseganje karseda
realističnega videza makete. Ponazoritev
predmeta v njegovem avtentičnem okolju
in pričaranje nekega trenutka sta temelj¬
na cilja vsakega maketarja. Ko uzrete
dobro maketo, jo gledate skozi nevidno
lupo_mojstrskih veščin njenega izdeloval¬
ca. Se tako lično izdelana maketa z vide¬
zom igrače je slaba maketa.

Spodnji del opiate motorja na polikarpovu Po-
2W z motorjem walter, ki ga hranijo v
Koroškem aeroklubu iz Slovenj Gradca, je
poučen primer obrabljene površine. V raz¬
pokah so ostanki osušenih maziv in umazani¬
je, ki se oprijema tudi zakovic in rešetke hladil¬
nika. Za ponazoritev tega bo potrebna barvna
kopel.

"Weathering" obsega ponazarjanje
različnih mehanskih, kemičnih in struk¬
turnih obrab površine predmetov. Barva
na letalih počasi bledi in nekatere vrste
barv pod vplivom svetlobe spreminjajo
svojo strukturo in lastnosti. Na površino
delujejo madeži goriv in maziv, izpušni
plini in smodniški plini izstrelkov, korozi¬
ja razjeda kovinske dele, visoke tempera¬
ture izpuhov reakcijskih motorjev pa oži-
gajo kovinske opiate. Na letalih se nabi¬
ra prah in vsakovrstna umazanija.
Popolnoma novo letalo, ki komaj pride iz
tovarne, je že po prvem poletu krepko
umazano. S popolnoma čisto in bleščečo
površino se ponašajo samo tekmovalna
letala na kakšni ameriški hitrostni dirki
veteranov, kjer piloti temeljito zloščijo
površino letala, da bi tako iztisnili kakšno
miljo več.

Rebrasto strukturo v kabini Po-2W poudarimo
s temno sivo kopeljo na srebrni podlagi in kas¬
nejšim suhim barvanjem s svetlo srebrno bar¬
vo.

Pod istim pojmom se skriva tudi pona¬
zarjanje poškodb in mehanskih deforma¬
cij na površini^predmetov, ki jih upodab¬
ljajo makete. Cisto na koncu pa se pojem
"vveathering" ujema tudi s tehniko pre¬
prostega senčenja objektov, ki jo morajo
obvladati predvsem graditelji figur.

Večino tehnik "postaranja", ki jih bo¬
mo predstavili v tej in prihodnji številki
Tima, je mogoče uporabiti na vseh make¬
tah. Ne glede na vrsto maket vedno upo¬
rabljamo več kot samo eno od treh
osnovnih tehnik za dosego želenega ci¬
lja. Barvna kopel, suho barvanje in
opraševanje — so tri temeljne tehnike, ki
jih lahko uporabimo vselej in povsod.

Barvna kopel

Tehniko barvne kopeli sestavlja dvoje
opravil, ki ju ločuje čas temeljitega suše¬
nja prvotnega nanosa močno razredčene
barve.

V ustreznem topilu raztopimo črno, rja¬
vo, temnosivo ali kakšno drugo mešanico
temnejših barv in jo nanesemo na površi¬
no makete povsod tam, kjer so vdolbine
in zareze, ki jih želimo poudariti. Za
nanašanje uporabljamo mehak in širok
čopič, s katerim hkrati rahlo razvlečemo
nanos.

Predpogoj za uspeh te metode je
uporaba barvne kopeli, ki se razlikuje od
podlage. Tako nad Humbrolovimi, Testor-
sovimi in Revellovimi barvami nikoli ne
uporabimo barv enake sestave. Izjemo
lahko naredimo na res temeljito posušeni
podlagi, ki je ne bomo dolgo obdelovali.
Na omenjenih barvah pa lahko brez
težav uporabimo raztopino oljnih barv v
ustreznih odtenkih, ki jih_ v tankih slojih
nanašamo na podlago. Če maketo pred

nanosom raztopine rahlo ovlažimo s topi¬
lom, bomo sam nanos lažje enakomerno
nanesli na celotno površino.

Po dobre pol ure sušenja je nanos na¬
red za postopno odstranjevanje. Košček
vate oziroma kakovostne bombažne tka¬
nine ovlažimo v topilu in začnemo z rahli¬
mi potegi odstranjevati oljni nanos. S pri¬
tiskom in vlažnostjo ter stopnjo osušenos-
ti podlage lahko ob privzdignjenih detaj¬
lih, kjer se ujame barva, uravnavamo
jakost svetlobnih prehodov. Barvni nanos
začnemo odstranjevati na nosu letala. V
vseh vgraviranih detajlih se ujame temnej¬
ši sloj barve, ki poudari strukturo površine
makete. Z blagimi potegi ne bomo od¬
stranili vsega nanosa, kar bo kasneje
omogočalo nanašanje svetlejših barvnih
tonov v drugih tehnikah.

Odvečne nanose moramo odstranje¬
vati vedno le s popolnoma čisto tkanino,
sicer lahko površino makete umažemo in
skazimo predviden videz.

Uporaba akvarelov na lakiranih površi¬
nah je navidez malce muhasto opravilo,
vendar se vodotopne barve zlahka
oprimejo nesvetlečih površin. Raztopina
je lahko močnejša, saj nepotrebni nanos
lahko vedno preprosto odstranimo z izpi¬
ranjem. Posušene vodne barvice pa
najbolj uspešno ponazarjajo prašne del¬
ce in podobno umazanijo, ki se nabere v
pore med kovinskim oplatami.

Na temno kamufliranih letalih in vozilih
se obnese nanos razredčenega tuša, ki v
porah in zarezah pušča dobro vidno sled
in tako poudari panelizacijo na površini
makete.

Pri letalih z leseno konstrukcijo skeleta
z barvno kopeljo poudarimo notranjo
rebrasto strukturo.

Na maketi B-25H mitchella je Sašo Krašovec
ponazoril obrabo kovinskih opiat, kjer je bar¬
va na stičnih robovih že odrgnjena. Sledi
izpušni plinov se vlečejo od ustij izpuhov
preko krila in za luknjami v krilih.

TIM 5 • januar 1995 • 11

MAKETARSTVO

Suho barvanje

Angleški izraz "drybrushing" označuje
tehniko nanosov tankih slojev skoraj po¬
polnoma suhe barve. Za suho barvanje
uporabljamo širši ploščat čopič z mehko
dlako. Barvo izdatno zajamemo in čopič
otremo. Na poroznem papirju razvleče¬
mo preostanek barve s čopiča. Postopo¬
ma se pomikamo po še čisti papirni
površini, da je barvna sled vse manj
prekrivajoča. Ko s čopičem le bežno
obarvamo reliefno površino papirja, je
čopič dovolj suh za suho barvanje
površine makete. Barva na čopiču je že
skoraj suha.

Z rahlimi potegi po površini makete na
robove dvignjenih delov jianesemo ko¬
maj opazen sloj barve. Ce se nam za
čopičem vlečejo črtkasti nanosi barve,
potem čopiča še nismo dovolj osušili.

Za suho barvanje večinoma uporab¬
ljamo nekaj Jonov svetlejšo barvo od tiste
na maketi. Če se v vdolbinah in po kotih
na maketi nahaja še sloj temnejše barvne
kopeli, potem za suho barvanje zadošča
že kar osnovna barva.

Za nekoliko manj nevtralno senčenje
uporabimo temnejše sive odtenke, ki pona-

Ne, ne gre za maketarsko pretiravanje.
Ameriški nočni lovec P-61A black widow je po
tropskih nalivih v nizozemski vzhodni Indiji
ohranil le del prvotne kamuflaže. Nanosa
osnovne barvne kopeli sploh ne bo treba
odstranjevati, saj bo ponazarjala nanos sveže
barve, s katero so zaščitili oguljeno kovinsko
površino.

zarjajo že delno obrabo površine. Rjavo-
rdeči odtenki služijo za upodobitev rahlo
zarjavelih površin. Razno oborožitev
bomo suho barvali s svetlimi kovinskimi
barvami. Suhi kovinski oplesk potrebuje¬
jo tudi makete oklepnih vozil.

Potrpežljivo gladenje povečuje sijaj na
sicer svežem nanosu nesvetleče barve.
Gladka podlaga svetlečih barv je sicer
šibkejša opora suhim barvnim delcem,

F4U-4 ameriškega mornariškega letalstva je
bil prebarvan s svetlečo barvo, ki je na neka¬
terih delih že močno obledela. Sledi izpušnih
plinov so krem barve in nekaj črnih saj je vide¬
ti le ob ustju izpušnih cevi.

vendar je tehnika suhega čopiča tudi na
tovrstni podlagi učinkovita.

Suho barvanje je komplementarna teh¬
nika barvni kopeli, obe skupaj pa zago¬
tavljata posamezni barvi večji tonski raz¬
pon. Očem prijetni svetlobni prehodi na
predmetih naravne velikosti se pojavijo
na maketi le s poudarjanjem svetlobnih
prehodov na majhnih površinah, kjer na¬
ravna svetloba ne opravi več svoje funkci¬
je.

Timovo izložbeno okno

Metronic-Kometov izbor
Italerijevih oklepnikov in vozil

V tokratnem Timovem izložbenem oknu
ne bomo predstavili letal. Trboveljski
Metronic-Komet je s ponudbo Italerijevih
maket zagotovil tudi izbor klasičnih
oklepnih vozil, med katerimi so najbolj
iskana nemška. Nič čudnega, saj so prav
Nemci v drugi svetovni vojni razvili in
uporabljali več kot 200 različnih oklep¬
nih vozil.

Lovec tankov tiger (P) elefant v merilu
1 : 35 (Italeri 211)

Ko ugledni nemški tankovski konstruk¬
tor Ferdinand Porsche leta 1942 ni uspel
na razpisu za novi tank, so morali slabih
sto kosov podvozij za tanke porsche VK.
4501 (P) preurediti v lovce tankov, ki so
jih po njegovem konstruktorju poimeno¬
vali ferdinand ter nadeli uradno označbo
Sd. Kfz. 1 84. Ferdinand je svoj ognjeni
krst doživel v bitki pri Kursku, kjer je
pokazal učinkovitost 88-milimetrskega to¬
pa, pomanjkljivosti svojevrstnega elek¬
tričnega pogonskega mehanizma in sla¬
bo lahko oborožitev.

Italeri ponuja zadnjo inačico, imeno¬
vano elefant, ki se od predhodnika raz¬
likuje po obliki topovske cevi in dodatni

strojnici. Italerijev elefant je solidna ma¬
keta z več sto sestavnimi deli, ki pov¬
prečno izkušenemu maketarju ne bo
delala težav. Notranjost je skromna in
ponuja le sedeže za tričlansko posadko,
ki ni najbolje oblikovana. Površinski de¬
tajli so številni in točni. Večina elefantov
je po modifikaciji na spodnjih stranskih
površinah dobila antimagnetno oblogo
"zimmerit", ki pa je Italeri ni upodobil.
Za zgodnjo verzijo boste morali odstrani¬
ti strojnično strelno lino. Namestitev go¬
senic iz vinilne plastike je nekoliko za¬
htevnejša, saj zgornji del nalega na
kolesje, zato uporabite cianoakrilno lepi¬
lo. Navodila za barvanje so pomanjklji¬
va in ne prinašajo podatkov o točno
določenem vozilu.

Tiger-ferdinand ali porsche VK-4501
v merilu 1 : 35 (Italeri 278)

Pri Italeriju so uporabili že izdelano
podvozje elefanta in ga nadgradili v pro¬
totip tanka porsche VK-4501, ki je bil
veliki poraženec natečaja za novi težki
tank, ko se je pred Hitlerjevim rojstnim
dnevom pomeril s Henschlovim modelom.
Serijska proizvodnja ni stekla, zato je
Italerijevo ponudbo označiti kot zelo po¬
gumno, saj makete tega tanka ni mogoče
izdelati drugače kot v podobi prototipa.
Zato so priložene nalepke popolnoma
odveč.

Površinski detajli so dobri. Notranjost
kupole pa je skromna, čeprav se skozi
vhodne odprtine ne vidi veliko. Raz¬
vrstitev orodja po bokih tanka je namiš¬
ljena, saj prototip ni premogel drugega
kot nekaj tankih kovinskih drogov.
Shramba za orodje na zadnji strani
kupole je bila namenjena henschlovemu
tigru. Posadke med sestavnimi deli ne
boste našli.

Sestavljanje makete ni zahtevno, njeno
barvanje pa še manj, če le premorete

12* TIM 5 • januar 1995

MAKETARSTVO

zračni čopič in obvladate tehniko suhega
čopiča za ponazoritev površinske ob¬
rabe. Maketo istega tanka so prvi ponu¬
dili pri firmi Accurate Armour s sestavnimi
deli iz epoksidne smole. Razporeditev
orodja so si pri Italeriju očitno izposodili
pri specialistih za oklepno tehniko, saj sta
si maketi tu popolnoma enaki.

Maketa male železnice

Zaključna dela

(1. del)

Jagdpanther Sd. Kfz. 173 v merilu
1 : 35 (llaleri 275)

Po neuspehih lovcev na tanke ferdi-
nand/elefant in nashorn, so Nemci v
jagdpantherju končno našli pravo rešitev.
S topom 88 mm je prebil oklep sleherne¬
ga nasprotnika na vzhodni in zahodni
fronti. Jagdpantherja so razvili iz pozne
izvedenke pantherja G in mu nadeli de¬
bel oklep. Po že ustaljeni Italerijevi praksi
je maketi pantherja G (Italeri 210) sledila
še izpeljanka lovca na tanke.

Površina makete je dobro detajlirana.
V motornem delu lahko odprete lopute in
na notranji strani prilepite kovinske mre¬
že. Sestavni deli za motor ponujajo izziv
ljubiteljem podrobnosti. Ležišče motorja
pa je preskromno obdelano. Lopute nad
vhodnimi linami je mogoče odpreti, ven¬
dar v notranjosti ni nikakršnih detajlov.
Ker Italerijeva maketa glede na sistem
izpušnih cevi spada med pozne izpe¬
ljanke jagdpantherja, bi pričakovali po¬
vršino, obdelano z antimagnetnim kitom
"zimmerit".

Maketi je priložen listič z izborom
rdečih številk z belo obrobo, toda brez
označb posameznih oklepnih divizij.
Predlagani kamuflažni shemi nista doku¬
mentirani.

Mitja Maruško

Oraupner

Modellbau

Primerna darila

Maketa je v grobem gotova, treba pa
je le opraviti še nekatera dela, da bo
povsem dokončana. Potrebna so še zad¬
nja lepotna opravila, ali kot bi rekli s
tujko - "finiš". Poleg glavnih del - po¬
ložitve proge in elektrifikacije - smo do-
zdaj naredili še griče, nasadili drevesa,
posejali travo, postavili hiše in speljali
poti, vendar je maketa videti kot izumrla
pokrajina. Treba jo je oživeti in postaviti
nanjo še človeške figurice, modelčke av¬
tomobilov ter številne drobnarije, ki šele
potem dajo maketi resnični videz.

Figurice

Če pogledate nekaj slik z moje makete,
lahko ugotovite, da jo človeške figurice
resnično oživijo. Figuric ne moremo nare¬
diti sami, ampak jih je treba kupiti in to
kar veliko, če hočemo doseči želeni
učinek. Zal so precej drage. Ne smemo
namreč postavljati na vsakih 10 cm po
enega človečka, temveč morajo biti člo¬
veške figurice v gručah, sicer se kar izgu-

Potniki na peronu čakajo na prihod vlaka.

bijo. Eni čakajo na peronu, drugi gredo
po cesti, tretji postajajo okrog stanovanj¬
skega bloka, kmetje delajo na njivi, neka¬
teri pa samo lenarijo ob bazenu. To
pomeni, da bo že na majhno maketo tre¬
ba postaviti kakih 100 figuric, na veliki

Pred hišo se srečujejo in pozdravljajo znanci.
Ploščice, na katere prilepimo figurice, kvarijo
videz, če jih gledamo od blizu.

Ob bazenu ljudje nič ne delajo, samo
poležavajo in uživajo v sončenju. Prostor za
ležanje je tudi na blazini v vodi.

Ob prometni nesreči se nabere precej "firb-
cev".

pa jih niti 400 ne bo preveč! Če povem,
da škatlica s 6 figuricami stane 9,60
DEM, vidimo, da bo strošek kar velik.
Nemški tovarni Preiser in Mertens sta
najbolj znani proizvajalki človeških in
živalskih figuric, vendar ima prva nepri¬
merno večjo izbiro (katalog obsega kar
208 strani!). Figurice se dobijo v različ¬
nih velikostih od "Z" do "1". Predstav¬
ljajo potnike in ljudi raznih poklicev.
Najdemo lahko železničarje, kmete,

V škatli je po šest figuric, ki predstavljajo
razne delavce.

kolesarje športnike in še kaj. Eni hodijo,
drugi stojijo, tretji pa sedijo. Dobimo
ženske, moške in otroške like. Tovarna
Preiser pa izdeluje tudi zavojčke s 120
figuricami iz surove enobarvne plastične

TIM 5 • januar 1995 • 13

MAKETARSTVO

Nepobarvane figurice se držijo paličice in
videti so kot listi na vejah.

snovi, ki jih moramo sami poljubno obar¬
vati. Tak zavoj stane okoli 27 DEM, kar
pomeni, da ena figurica stane 0,22 DEM
(pobarvana pa 1,50 DEM). Seveda tudi
to ni ravno poceni, vendar bomo za 27
DEM ali okoli 2.160 SIT popestrili make¬
to s 120 figuricami. Na razpolago so
škatle s potniki, z različnimi poklici, kmeti
z živino in kmečkimi vozmi, pa tudi s
sedečimi ljudmi. Najbolj primeren je
zavoj s potniki, če je kaj več denarja, pa
še oni s poklici, med katerimi so tudi
železničarji. Po 8 ali 10 figuric je pritr¬
jenih na eni paličici ali "drevescu",
podobno kot veje na deblu. Narejene so
iz svetlosivega polistirena in jih je treba
obarvati oa nog do glave. Barvali jih
orno kar na paličici, saj jih je veliko
pripravneje držati vse skupaj kot vsako
majceno figurico posebej. Sele ko je figu¬
rica dokončno pobarvana, jo odrežemo
od "drevesca" in nato še odrezani del,
navadno je to vrh glave, pobarvamo.

Prednost "golih" figuric ni samo v tem,
da so sedemkrat cenejše, ampak jih
lahko tudi sami po svojem okusu oblači¬
mo, oziroma jim kreiramo garderobo.
Preden pa se tega dela lotimo, si moramo
biti na jasnem, da to ne bo prav lahko
opravilo. Treba je imeti pravi občutek za
delo z drobcenimi predmeti in mirno
roko. Ko pridobimo nekaj te veščine, je
barvanje prijetno in ustvarjalno opravilo,
ki ga bomo z veseljem dokončali.

Za barvanje potrebujemo ustrezne
barve, čopiče, razredčilo, male ploščice
in krpo. Uporabimo barve za plastične

Mnogo cenejše so nepobarvane figurice.

modele oziroma take, da primejo na poli-
stiren in že pri prvem premazu povsem
prekrijejo plastiko ter se razmeroma hitro
posušijo. Barve morajo biti motne - brez
leska. Najbolj znana proizvajalca mode¬
larskih barv sta tovarni Humbrol in Revell,
včasih pa se pri nas dobijo tudi barve
Molak, italijanske tovarne Gondola. Bar¬
ve so v majhnih kovinskih posodicah po
15 ml, s pokrovom, ki se tesno zapira, da
se barva ne izsuši. Nekaj bomo rabili
živih barv, kot so rdeča, modra, zelena,
rjava in rumena, pa tudi nežne, kot je
oker in barva kože (za obraze). Seveda
moramo imeti na razpolago tudi črno in
belo za niansiranje. Za nekatere dele fi¬
guric bomo uporabili osnovne barve,
največkrat pa jih bomo mešali in s tem
dobili nove odtenke. Rabili bomo en
čopič debeline 000 (za usta, kravato in
podobne majhne površine), enega 00
(za obraze, nogavice in čevlje) in tri
čopiče velikosti 2 (za druge "večje"
površine), da jih ne bo treba prevečkrat
čistiti, če bi imeli le enega. Za čiščenje
čopičev (in prstov!) potrebujemo pravo
razredčilo, najbolje terpentin ali raz¬
redčilo, ki ga ponujajo proizvajalci teh
barv, nikakor pa razredčila za nitrolak.
Poleg tega potrebujemo še male ploščice
iz plastične snovi, na katerih bomo barve
mešali. Vsakokrat namreč potrebujemo

zelo malo barve, saj so figurice visoke le
dva centimetra, zato barve ria taki plošči¬
ci mešamo po kapljicah. Skoda bi bilo
vsakokrat zmešati pol žličke barve, pora¬
biti nekaj kapljic, ostanek pa bi se po¬
sušil! Če se je pigment že vsedel na dno,
s paličico barvo najprej v dozi dobro pre¬
mešamo, nato kanemo na ploščico nekaj
osnovne barve in dodamo precej manj
druge barve za niansiranje. Zmes s čo¬
pičem premešamo, da bo barva enotna,
nakar jo lahko nanašamo. Tako si, na
primer, pripravimo svetlo rjavo barvo za
nogavice na 10 ženskih figuricah. Za
čevlje moramo spet pripraviti drugačno
barvo, saj prejšnje rjave ne bomo mogli
uporabiti. Barva ne sme biti preredka,
ker bi stekla po figurici in ne bi dobro
prekrivala podlage, pa tudi ne pregosta,
ker bi zakrila detajle, kot so deli obraza
ali roke, kravata, gumbi in podobno.
Uporabimo take, kot so že pripravljene,
včasih, ko je barva že stara, pa lahko
dodamo nekoliko razredčila. Z vajo bo¬
mo kmalu našli pravo mero.

Ko smo vse pripravili - barve, razredči¬
lo, čopiče, krpico in ploščo - se lahko
lotimo barvanja. Barvamo vedno vsaj po
40 figuric hkrati, to je pet "dreves" s fig¬
uricami. Tako bomo porabili manj barve,
ki je potrebna pri vsaki figurici, npr. za
obraz, roke, čevlje in podobno. Na plo¬
šči si pripravimo barvo, z eno roko
primemo paličico s figuricami in za¬
čnemo barvati. Najprej nanašamo svetle
barve in šele nato temnejše. Če nam bo
šlo kaj svetle barve čez rob, bomo na¬
pako lahko kasneje popravili s temnejšo.
Obratno ne bi bilo primerno. Lotili se
bomo torej najprej obraza, vratu, nog in
rok (če jih ne prekrivajo rokavi). Nato se
lotimo spodnjih oblačil, npr. srajc, ki so
pretežno svetlih barv. Ko se barva po¬
suši/ se lotimo še vrhnjih oblačil: hlač,
kril, suknjičev in plaščev. Vedno pobar¬
vamo z eno barvo več figuric, na primer
z modro dvoje hlač, eno krilo, en plašč in
odobno. Paziti moramo, da ljudje ne
odo vsi enako uniformirano pobarvani,
ampak čim bolj pisani. Za vrhnja oblači¬
la lahko uporabljamo žive barve, za
bluze in srajce pa bolj nežne. Tudi čevlji

Včasih barvamo lahko tudi posamezne figurice, vendar je težko držati
v roki tako drobcen izdelek, ne da bi si umazali prste.

Na koncu figuricam "zbrusimo podplate", jih namažemo z lepilom in
pritrdimo na ploščico ali na tla.

14* TIM 5 • januar 1995

MAKETARSTVO

pri ženskah in otrocih naj bodo pisani, če
so že pri moških samo črni in rjavi.
Figurice pustimo, da se sušijo do nasled¬
njega dne, ko se lotimo detajlov: kravat,
šalov, gumbov, torbic, ust in še česa.
Nato figurice z ostrim nožičem odrežemo
od "veje" in nazadnje pobarvamo še
lase (ali klobuke in čepice). Sprva se vam
bo dozdevalo barvanje dolgočasno,
ampak hitro se vam bo priljubilo, ko
boste ugotovili, kako pisano druščino
lahko ustvarite. Kar žal varno bo, ko bo
vseh 120 figuric pobarvanih. Podobno
pobarvamo tudi figurice domačih in div¬
jih živali, vendar bo težko vselej zadeti
pravo barvo.

Ko je vse pobarvano in suho, je treba
druščino postaviti na maketo. Figurici na
finem brusilnem papirju nežno zgladimo
"podplate", da bo lepilo zanesljivo prije¬
lo. V zavoju je plastična folija, ki jo
narežemo na kvadratke 8x8 mm in na¬
nje z univerzalnim lepilom nalepimo figu-

Vse je pokošeno, vse je pomorjeno..." bi lahko
zapeli ob sliki figuric, ki čakajo, da jih prilepi¬
mo na ploščice.

rice. Nekaterim ni všeč, če se na maketi
vidijo te ploščice, kar res ne prepričuje o
naravnem, zato figurice raje prilepijo
neposredno na maketo. Seveda jih po¬
tem ne morete več premikati. Če pa jih
imate na ploščicah, jih lahko poljubno
prestavljate. Ko boste hoteli fotografirati
gnečo na avtobusni postaji, boste vse
nagnetli tja, drugič pa jih boste spet raz-

Na avtobusni postaji je včasih prava gneča.

postavili ob hišah ali na cesto. Še enkrat
pa opozarjam, da raje postavite več
oseb skupaj in imejte manj skupin, saj z
na široko po maketi razkropljenimi figu¬
rica mi ne boste dosegli pravega učinka.
Če so figurice na ploščicah, lahko po¬
skušate tako dolgo, dokler končno ne ust¬
varite videza pravega življenja.

Vlado Zupan

Slovenske kmečke hiše

Izdelovanje hiš iz lepenke

Narod, ki mu ni vseeno, kakšna bo nje¬
gova prihodnost, mora ceniti svojo pre¬
teklost, svojo zgodovino. Sem sodi tudi
poznavanje stavbne kulture, ki je tipična
za vsako okolje. V vsaki pokrajini, v
vsakem svojevrstnem okolju so naši pred¬
niki gradili značilne hiše, ki so se vklap-
Ijale v okolico. Seveda niso zavestno mis¬
lili, kakšna naj hiša bo, ampak so upora¬
bili materiale, ki so bili na mestu na raz¬
polago, se prilagodili vremenskim raz¬
meram, revščini ali bogastvu. V alpskem
prostoru je dovolj lesa, na Primorskem ga
primanjkuje, vsenaokrog pa je dovolj
kamenja, v Prekmurju prevladuje ilovica.
Na Gorenjskem je veliko snega in strehe

morajo biti strme, da sneg lahko zdrsne z
njih. Ker je lesa dovolj, so bile strehe
večinoma lesene. Na Primorskem prak¬
tično snega ni, večkrat pa razsaja huda
burja. Strehe so zato nizke, položne,
včasih so bile pokrite s kamnitimi plošča¬
mi. V Prekmurju, kjer je bilo veliko žita,
so bile strehe prekrite s slamo. Vsaka
pokrajina je imela svoje tipične hiše. Zal
danes ni več tako, saj lahko enako
sodobno stanovanjsko hišo najdemo na
Gorenjskem, v Prekmurju ali ob morju.
Raznolikost naših pokrajin tako zgineva
in kmalu ne bomo več vedeli, v čem so
prebivali naši predniki.

Da bi ohranili spomin na nekdanje
značilne hiše, so v številnih državah
postavili muzeje na prostem, kamor so
preselili najbolj značilne in najlepše hiše
raznih svojih pokrajin. Tako je mogoče
na enem mestu spoznati zgodovino
stavbarstva cele dežele in se kaj naučiti
tudi pri oblikovanju sodobne hiše. Med
prvimi takimi muzeji je bil Skansen v
Stockholmu, ustanovljen leta 1891. Je
tudi med največjimi, saj meri 300.000
m 2  in prikazuje okoli 140 hiš. Podobno
velik je tudi muzej Maihaugen v Lille-
hammerju, mestu zadnje zimske olimpia-
de. Največ teh muzejev je v Skandinaviji,
a tudi po drugih državah jih bomo našli,

Pregledni načrt muzeja na Koroškem pri Gospe Sveti
Razširjenost raznih tipov hiš v Sloveniji (Iz Melikove knjige Slovenija)

t. alpska slovenska hiša; 2. bovška hiša; 3. primorska hiša: a) s pretežno visokimi,
b) s pretežno nižjimi zgradbami; 4. hiša v Skofjeloško-Cerkljanskem hribovju; 5.
vzhodnoslovenska (ali panonska) hiša; 6. osrednjeslovenska hiša: a) v splošnem, b) v
prevladi osrednjedolenjske variante, c) z obilno udeležbo krško-belokranjske vari¬
ante, d) z obilno udeležbo vrhhlevne hiše.

TIM 5 • januar 1995 • 15

MAKETARSTVO

čeprav manj. Za nas je najbliže muzej pri
Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem,
kjer si lahko ogledamo nad 20 starih
koroških kmečkih stavb.

Vse hiše za muzej najprej na njihovem
mestu skrbno razstavijo in vsak posamez¬
ni del natančno označijo. Ko dele pripe¬
ljejo v muzej, jih čaka naporno delo -
ponovna sestavitev hiše, da bo natančno
taka, kot je bila v "rojstnem kraju".
Zamudno in zelo drago opravilo, kar je
verjetno tudi razlog, da pri nas ni osred¬
njega muzeja hiš na prostem. Nekaj hišic
je sicer pri škofjeloškem gradu, nekaj ob
gradu Zaprice v Kamniku in nekaj pri
Rogatcu. Zal pa večjega muzeja na
prostem, kjer bi si lahko ogledali vse ti¬
pične kmečke hiše naših pokrajin, najbrž
še dolgo ne bomo dočakali.

A česar ni mogoče narediti v velikem,
lahko naredimo v malem. Z nekaj iznaj¬
dljivosti in spretnosti si lahko doma
naredimo svoj muzej na prostem z značil¬
nimi slovenskimi kmečkimi hišami, seve¬
da stokrat pomanjšanimi!

Ta, morda malo preobširen uvod je bil
potreben, da bi vzbudil zanimanje pri
mladih maketarjih. Ne bodo imeli le zani¬
mivega dela, ampak bodo hkrati spoz¬
nali našo bogato in pestro zgodovino
kmečkega stavbarstva. Če pa bodo svoj
"muzej" pokazali tudi sošolcem, bo
lahko velik krog učencev spoznal, da
hiša ni enaka hiši in da je v naši mali
državi - ki meri borih 20.256 km 1 2 3 4  - moč
najti vsaj 12 različnih tipičnih kmečkih
hiš. Morda boste tako nekoliko prispevali
k spoštovanju naše prvotne stavbarske
podobe, ki vse bolj izginja, nova pa
postaja brezosebna, "uniformirana".

Verjetno se bo vsak najprej lotil tipičnih
hiš iz svoje pokrajine, saj jih mora najbo¬
lje poznati. Cilj pa s tem ne bi bil
dosežen, spoznati je treba značilne hiše
vseh pokrajin v Sloveniji - od Gorenjske
in Primorske pa tja do Bele krajine in
Prekmurja. V pomoč nam je kar nekaj
primernih knjig. Naj v začetku omenim le
"Sto najlepših kmečkih hiš" Prešernove
družbe in "Umetnost stavbarstva na
Slovenskem" Cankarjeve založbe. Ko
bom opisoval hiše naših posameznih
pokrajin, pa bom navedel še drugo litera¬
turo.

Kot sem že omenil, ima mala Slovenija
pestro izbiro različnih tipov hiš, kakor
imamo pestro pokrajinsko podobo. Po
študijah I. Vurnika in A. Melika pred dru¬
go svetovno vojno poznamo naslednje
glavne hišne oblike:

1. ALPSKA HIŠA - na Gorenjskem in
Koroškem^

2. BOVŠKA HIŠA - v Trenti in Bovški
kotlini;

3. ŠKOFJELOŠKO-CERKUANSKA HI¬
ŠA;

4. PRIMORSKA HIŠA, ki ima dve raz¬
ličici:

Primer razlike v velikosti hiš: levo bogata
kmetija iz Žirov, desno pa skromni hišici iz
Prekmurja (Gančani) in iz Bele krajine
(Griblje)

4.1. visoka stavba, ki prevladuje v Po¬
sočju,

4.2. nizka stavba, ki prevladuje na
Krasu in ob morju;

5. OSREDNJESLOVENSKA HIŠA, ki
ima tudi več izvedb:

5.1. dolenjska hiša - predvsem na Do¬
lenjskem,

5.2. krško-belokranjska hiša,

5.3. vrhhlevna hiša - prav na jugu Slo¬
venije in v Zasavju,

5.4. splošna hiša - med Ljubljano in
Mariborom;

6. VZHODNOSLOVENSKA HIŠA,
kamor sodijo:

6.1. prekmurska hiša,

6.2. vzhodnoštajerska hiša - okoli Ptu-

|a,

6.3. belokranjska hiša - ob meji s Hr¬
vaško.

Ta pregled nam kaže, da imamo že v
zasnovi 1 2 zelo različnih tipov hiš, kar
lahko vidite tudi s fotografije teh modelov
iz mojega "muzeja na prostem". Vendar
lahko še v okviru posameznih značilnih
hiš najdemo različice; tako sem moral
narediti kar 34 hišic, da sem zajel razne
vmesne različice, pa niti dve hiši nista
enaki.

V naslednjih nadaljevanjih bom vsa¬
kokrat opisal en tip hiše, predstavil zanjo
načrt in na sliki pokazal izdelan mo¬
delček. Seveda pa bo najbolje, če boste

po vzoru mojih primerov sami izdelali
modele značilnih hiš iz vašega okolja.
Priprav bo seveda veliko več, delo pa bo
zato še bolj zanimivo. Najprej bo treba
hiši izmeriti dolžino, širino in višino (ali
vsaj mere čim bolje oceniti). Nato boste
morali narisati vse štiri stranice in streho.
Vanje bo treba vrisati okna, vrata,
balkone, stopnišča in podobno. Seveda
bo treba izbrati merilo, se pravi razmer-

Na sliki je maketa iste hišice v treh različnih
merilih. Leva, ki še ni dokončana, je v merilu 1
: 100, srednja 1 : 200 in mala na desni 1 :
180. Pri zadnjem merilu ni mogoče izdelati
vseh podrobnosti.

je, v katerem bomo pomanjšali vse mere
prave hiše, da bomo dobili mere našega
modela. Najprimernejše je merilo 1 :
100, kar pomeni, da bodo vse mere
stokrat krajše. Če je hiša dolga 14, širo¬
ka 9 in visoka 10 metrov, bo naš model
meril 14 x 9 x 10 centimetrov. Če bi
delali večje hiše, npr. v merilu 1 : 50,
lepenka ne bi bila dovolj trden material
in bi morali za stene vzeti že leseno
ploščo, kar pa bi zahtevalo dosti več
dela (žaganje in podobno). Primerno bi
bilo tudi vzeti merilo 1 : 120, kar pomeni
velikost modela 1 1,6 x 7,5 x 8,3 cm -
torej nekoliko manjše hišice. Malo več
dela bi bilo s preračunavanjem mer, saj
bi morali vse deliti s 1 20. Za prav velike
hiše, kot so škofjeloško-cerkljanske, bi
nam to ustrezalo, z majhnimi belokranj¬
skimi pa bi imeli malo več težav. Sami se
morate že na začetku odločiti, kajti vse
hiše pa morajo biti v istem merilu, če jih
bomo med seboj primerjali. Zanimiva je
na sliki primerjava iste hiše v merilih 1 :
100 (še v izdelavi), 1 : 120 in 1 : 180.

Za "moj muzej" je pripravljenih 35 hišic različnih tipov.

16* TIM 5 • januar 1995

Če bi delali manjše hiše, na primer v mer¬
ilu 1 : 200, ne bi mogli dovolj natančno
izdelati vseh detajlov, ki so tipični za hišo
(okenski okvirji, balkoni in podobno).

Ko dobimo mere modela, narišemo v
merilu tloris, vse štiri stene (ali več, če je
hiša posebne oblike) in streho. V stene
točno po meri vrišemo okna in vrata. Če
ima hiša stopnice (bovška hiša) ali
"gank" (alpska hiša), je treba posebej
narisati še te, saj jih bo prav tako treba
izrezati iz lepenke. Sedaj moramo ta
načrt natančno prerisati na lepenko, nato
najprej izrezati okna in vrata, pa še vse
stene in streho. Dele je nato treba zlepiti
in končno še pobarvati ter "okrasiti" z
vsemi detajli.

Materiali za gradnjo hišic:

- če odluščimo zgornjo plast, dobimo imitaci¬
jo za salonitke,

- če valove potlačimo, nam ponazarjajo sko¬
dle,

- večje in manjše vžigalice, lesene letvice
raznih profilov in še marsikaj drugega.

Kako bomo vse to izdelali, bom po¬
drobno opisal prihodnjič, ko se bomo
lotili alpske hiše. Tokrat naj omenim le še
materiale, ki jih bomo uporabljali za
izdelavo hišic, in orodja, s katerimi bomo
delali. Osnova je lepenka, iz katere bodo
stene in streha. Vzeli bomo 2,5 ali 3 mm
debelo, kakršno bomo pač dobili. Lepen¬
ka se dobi v večjem kosu v vsaki boljši
papirnici, včasih pa dobimo uporabne
odpadne kose na odpadu. Za naše
potrebe so dovolj veliki koščki dolgi pol
metra in široki kakih 15 cm. Vzeti pa je
treba dobro, čvrsto, enakomerno debelo
lepenko, ne pa zadovoljiti se s kakšnimi
škatlami. Za strehe bomo uporabili va¬
lovito lepenko od embalaže za razne
steklenice, prehranske izdelke in podob¬
no. Lepenki bomo pazljivo odluščili zgor¬
njo tanjšo plast papirja (včasih ga bo tre¬
ba najprej malo navlažiti z voao, da ga
bomo lažje odluščili), kar ostane, so "va¬
lovi", ki odlično ponazarjajo salonitno
streho ali skodle. Če lepenko močno stis¬
nemo, namesto valov nastane "deska pri
deski", kar vse lahko vidite na sliki. Za
okna bomo uporabili prozorno plastično
folijo. Če je debela dve desetinki mm, bo
ravno prava. Tudi to najdemo kot ovitek
za piškote, makarone ali kaj podobnega.
Za pomoč pri lepljenju - da bodo zlepki
čvrstejši - je treba kupiti še lesene pa¬
ličice s presekom 4x4 mm. Dobijo se v

MAKETARSTVO _

vsaki trgovini za modelarje. Letvice,
debele 6x6 mm, pa bodo kot nalašč za
dimnike. Za končno obdelavo bomo
večkrat rabili zelo tanko lepenko raznih
barv, največkrat rjavo za vrata, in še
razne malenkosti, ko bomo hišo "okra¬
sili". Lesene deske na hiši odlično po¬
nazarja ploščica hrastovega furnirja, ki
ima ozke letnice. Marsikaj, kar smo do
sedaj metali proč, bo treba shraniti in
uporabiti. Med delom boste spoznali, kaj
vse nam pride prav.

Za sestavljanje delov v celoto so naj¬
pomembnejša lepila. Lepenko na lepenko
ali lepenko na les bo najbolje vezalo
belo polivinilacetatno lepilo za les. Ker
pa želimo, da lepilo veže čim hitreje - saj
ne moremo 20 minut tiščati skupaj dveh
delov - je najprimernejše lepilo UHU coli
express, ki ga dobimo v beli plastenki za
210 gramov tudi pri nas. Ni preveč dra¬
go, zadoščalo pa bo za najmanj sto hišic.
Za zelo majhno lepilno površino moramo
vzeti močnejše vezivo. Najboljše bo dvo-
komponentno epoksidno lepilo. Ker pa
tudi v tem primeru želimo, da bo vezalo
čim hitreje, priporočam UHU plus schnell-
fest, ki bo trdo v nekaj minutah. Ko bomo
pod strehe pritrjevali žlebove in odtočne
cevi, bo to lepilo kot naročeno. Za
pritrditev prozorne folije za okna bo tre¬
ba vzeti kako univerzalno lepilo, na
primer UHU alleskleber.

Za barvanje lepenke lahko uporabimo
tempera ali plakatne barve. Seveda bo¬
mo v glavnem rabili belo, ki ji bomo
včasih dodali malo rumene, zelene, rjave
ali kake druge. Mnogo ceneje bo, če
bomo uporabili kar belo disperzno ali
akrilno barvo, ki se uporablja za beljenje
sten v stanovanju, na primer Jubov acryl-
color. Za niansiranje pa ji dodamo barv¬
ne tempere. Da bo omet na modelu vide¬
ti bolj hrapav, bolj podoben ometu na
pravi hiši, lahko dodamo barvi malo
mavca ali še bolje moltofila, ki je mavcu
podobna zmes, le da se počasneje trdi in
ne poka. Barvanje okenskih okvirov, ki so
debeli samo kaka dva milimetra, lahko
lepše opravimo z oljno barvo za slikarje
in tanjšim čopičem. Za hišno fasado rabi¬
mo kak centimeter široke ploščate čopiče.

Največ dela nam bo povzročilo reza¬
nje lepenke, zato je zelo pomembna izbi¬
ra ustreznega nožiča, saj mora "prema¬
gati" 3 mm debelo, trdo lepenko, kar
zahteva trdo in zelo ostro rezilo. Pred 28
leti so se na trgu pojavili nožiči japonske
tovarne Olfa, ki so imeli v rumenem pla¬
stičnem držalu rezilo, razdeljeno na 10
delov. Ko se je prvi del skrhal, ga je bilo
treba preprosto odlomiti in že smo imeli
novo ostro rezilo. Danes se dobijo tudi
domači nožiči, pa izdelki raznih tujih
proizvajalcev. Vendar ima Olfa najbo¬
gatejšo izbiro - nad 90 raznih izjemno
praktičnih rezalnih orodij. Pomembno je
tudi, da je vse izdelke mogoče kupiti kar
doma. Za rezanje lepenke bomo rabili
en nož s širšim rezilom, npr. ML (stane

Izdelki Olfa, ki jih bomo najpogosteje uporab¬
ljali.

okoli 720 SIT) in enega z ožjim rezilom
(SVR-1, ki stane okoli 950 SIT). Za
vsakega lahko kupimo tudi rezervna rezi¬
la. Pri izrezovanju oken pa bo prava
rešitev izsekovalec PNC-1 (okoli 1.550
SIT), ki nam močno olajša in pospeši
delo. Pri izrezovanju z nožem sem pora¬
bil za eno okno več kot minuto, z izseko-

Olfin izsekovalec, ki nam med drugim olajša
izrezovanje oken.

valcem pa le 6 sekund, rez pa je bil lepo
čist in raven! Da ne bi uničili mize, na
kateri režemo, moramo pod lepenko pod¬
ložiti ploščo iz debelejše lepenke ali
mehkega lesa. Tudi za to ima Olfa reši¬
tev - posebno podlago, ki je sestavljena
iz treh plasti. Srednja je trda, da je ne
moremo prerezati, obe stranski pa sta
mehkejši, da prehitro ne skrhamo rezila.
Plošča NCM-S je velika 30 x 45 cm in
debela 3 mm, stane pa okoli 3.700 SIT -
morda malce drago, a za izrezovanje
zelo koristno, saj ne drsi, preprečuje pa
poškodbe mize.

Vlado Zupan

TIM 5 • januar 1995 • 25

RADIJSKO VODENJE

Motnje pri radijskem
vodenju modelov

Skoraj nobenemu modelarju vsaj kdaj
v življenju ni prihranjeno razočaranje, ki
ga doživi, ko razbije svoj model. Vzroki
za to so številni; večinoma so človeške
narave, med tehničnimi pa je lahko tudi
ta, da modela prek radijske zveze nismo
mogli več upravljati. V tem prispevku je
obdelan primer, ko do motenj pri vodenju
modela pride zato, ker v naši bližini delu¬
je še drug modelarski oddajnik — in to
na isti frekvenci (kanalu) kot je naša.
Izračunali bomo, kako daleč naj bo
moteči oddajnik in koliko se model lahko
oddalji od nas, da pri njegovem krmilje¬
nju ne bo prihajalo do prevelikih motenj.

Risba je nekoliko zapletena, vendar se
temu ne moremo izogniti, če hočemo
upoštevati vse vplive in lastnosti naprav
za radijsko vodenje ter njihovih anten.
Na razdalji d imamo dva modelarska
oddajnika: prvi z oddajno anteno A 0 i
krmili model s sprejemno anteno A$, dru¬
gi oddajnik z anteno A 0 2  pa povzroča
motnjo pri vodenju modela. Prvi oddajnik
seva proti modelu, ki je od njega odda¬
ljen r,, moč P'i, ki se v anteni sprejemni¬
ka pojavi kot signal z velikostjo S.
Oddajnik z anteno A 0 2  seva proti mo¬
delu, ki je od njega oddaljen r 2 , moč P' 2 ,
ki se v anteni sprejemnika pojavi kot
motilni signal z velikostjo M.

Krožnice okrog anten pomenijo seval¬
ne oziroma smerne diagrame anten, ki
jih je treba pojasniti nekoliko podrobne¬
je. Za vse antene velja, da v različne
smeri sevajo z različno močjo. Praktično
povsod v modelarstvu se za oddajnike in
sprejemnike uporabljajo ravne kovinske
palice ali žice, ki se imenujejo dipoli.
Največ energije oddajo v smeri ravnine,
ki je pravokotna na os antene, zelo malo

pa v smeri osi antene. Kako se za kote
med tema dvema smerema spreminja
oddana (oziroma v sprejemni smeri spre¬
jeta) energija, nam pove sevalni dia¬
gram, pri katerem jakost izsevane moči
pomeni razdalja med osnovo (začetkom)
antene in presečiščem dane smeri s krivu¬
ljo sevalnega diagrama. Kote merimo od
ravnine največjega sevanja. Če si to
ogledamo na primeru antene A 0 i, po¬
meni P t  največjo moč, P'i pa moč, ki je
izsevana proti sprejemni anteni pod
kotom a 0 i- Njuno razmerje (P'i/Pi)
pomeni relativno ojačenje antene Goi.
Zakonitost odvisnosti relativnega ojače-

i As

nja od kota a pri naših dipolih nam poda¬
ja enačba G = cos a. Da se izognemo
iskanju po tabelah ali uporabi kalkulator¬
ja, ie za nekatere kote ojačenje podano
v tabeli 1:

Povejmo še, da se na poseben način iz¬
merjena v prostor oddana moč (v našem
primeru jo predstavljata Pi in P 2 ) imenuje
efektivna izsevana moč (s tujo kratico
ERP) in jo največkrat najdemo pri podat¬
kih naprav, predvsem pa pri zahtevah za
naprave v predpisih.

Podobno kot pri anteni A 0 i pomeni pri
anteni A 02  ojačenje G 02  razmerje med P '2
in P 2  pri kotu a 02  (G 0 2  = P' 2 /P 2 )- V spre¬
jemni anteni A s  kaže S s  tisti signal, ki bi
ga dobili, če bi prihajal v smeri največje-
a ojačenja antene, ker pa leži oddajnik
oristnega signala v smeri a s1 , je dejans¬
ki sprejeti signal velik samo S oziroma
ima sprejemna antena zanj ojačenje Gsi
= S/S s . Za signal motnje, ki za sprejem¬

no anteno A s  leži v smeri a S2 , je ojačenje
v sprejemu G S2  = M/Ss.

Pri naši obravnavi bomo zaradi po¬
enostavitve računanja predpostavili, da
je višina modela nad zemljo (nekaj sto
metrov) mnogo manjša od razdalje med
oddajnikoma d (nekaj kilometrov), zato
vzamemo, da je d = r, + r 2 , kar ob gor¬
njih pogojih le malo vpliva na končni
rezultat. Za krmarjenje modela brez pre¬
velikih motenj mora biti na vhodu v nje¬
gov sprejemnik razmerje med koristnim
signalom (S) in motnjo (M) dovolj veliko,
zato v tej točki izračunamo velikost obeh
signalov in ju primerjamo. Jakost signala
S (ki krmili model) na vhodu v sprejemnik
je odvisna od velikosti moči oddajnika
Pi, od ojačenja oddajne antene G 0 i v
smeri sprejemnika, od razdalje med od¬
dajnikom in sprejemnikom r t  (kjer pod
določenimi pogoji, ki so v našem primeru
vedno izpolnjeni, velja, da velikost sig¬
nala pada s kvadratom oddaljenosti) in
od ojačenja sprejemne antene A s  glede
na anteno A 0 i, tj. od G S i, kar lahko
zapišemo z enačbo:

S-P,  - Go, -Pj-.Vgs,  - k

Faktor k moramo dodati zato, da zaob¬
jamemo še druge elemente, ki nastopajo
ob širjenju radijskih valov, ker pa bo v
našem izračunu kasneje izpadel, se z
njim ne bomo ukvarjali.

Na enak način dobimo signal sprejete
motnje M:

M = P 2  ■ G 02  • | -Aj- j • G S2  • k

Sedaj izračunajmo razmerje med sig¬
nalom in motnjo na vhodu v sprejemnik in
ob upoštevanju d = n + r 2  dobimo:

-L= A. (J_A 2 . Goi • Gsi

M P 2  \ ri j  G q2  • Gj2

Členi enačbe so zbrani v tabeli 2 ter
tam opredeljeni glede na izvor, način,
čas in velikost vplivanja. Križec pomeni,
h kateremu področju (vidiku) spada kak
člen, če pa je križec v oklepaju, člen na
označenem področju vpliva samo delno.

Oglejmo si sedaj posamezne člene ter
njihov pomen in vpliv.

1. S/M: Glede na podatke iz literature
(Jan I. Lokovšek: Radijsko vodenje in mot¬
nje, TIM 1993/2) mora biti signal za še
zadovoljivo vodenje modela trikrat večji
od motnje, torej S/M = 3. Ta zahteva
izvira iz lastnosti sistemov za vodenje in
je ni mogoče spreminjati s tehnološkimi
izvedbami naprav ali kakimi drugimi
modelarskimi posegi.

2. Pi/P 2 : Radijske naprave je mogoče
izdelati z zelo različnimi oddajnimi moč¬
mi, vendar smo v praksi pri tem precej

Tabela 1

»

ds

°ČS1

Ss

Acm


0C01

v oS-o-t

Risba 1: Antene na tleh in v modelu ter drugi podatki, ki so pomembni za izračun

26* TIM 5 • januar 1995

_ _ RADIJSKO VODENJE

Tabela 2

omejeni. Ker je frekvenčni prostor drago¬
cena naravna dobrina, je s predpisi
poskrbljeno, da ga zasedemo samo
toliko in s tako močjo, kot je za določen
namen potrebno. Zato so efektivne izse¬
vane moči radijskih postaj za modelar¬
stvo v Evropi navzgor omejene na pri¬
bližno 100 mW. Najmanjšo potrebno
moč oddajnika določa zahteva, da mo¬
del lahko varno upravljamo vsaj kilome¬
ter ali dva daleč od sebe, za kar
zadoščajo izsevane moči okrog 10 mW.

Drugič: če pogledamo v predpise in
tehnične podatke za radijske naprave,
vidimo, da oddajne moči lahko večinoma
odstopajo za faktor 2 navzgor oziroma
navzdol nasproti njeni nazivni vrednosti.
Če ta znaša npr. 40 mW, potem se
dejanska moč oddajnika od kosa do
kosa postaje istega tipa lahko giblje med
20 in 80 mW, in Jo pri Konstantni
napetosti napajanja. Če upoštevamo še
njeno nihanje zaradi praznjenja akumu¬
latorjev ter različnost postaj glede na tip
in različne proizvajalce, lahko v naj¬
slabšem primeru pričakujemo že v
prejšnjem odstavku omenjeni razpon
izsevanih moči med približno 10 in 100

mW!

3. (d/r, - 1) : Vpliv razdalj določa že
prej omenjena elementarna elektrotehni¬
ška zakonitost, da se namreč velikosti sig¬
nala spreminja s kvadratom razdalje. Če
je moteča postaja blizu (d je majhen),
modelar sicer lahko omeji oddaljitev svo¬
jega modela (n), vendar vsaj letalsko
modelarstvo le zahteva vsaj nekaj sto
metrov prostora okrog sebe, kjer motnje
niso prehude.

4. G 0 i: Antene na oddajnikih so toge,
kovinske palice s sevalnim diagramom
dipola, kot je narisano na risbi 1. V
našem primeru je njihov vpliv precej odvi¬
sen od tega, vjcakšni legi so nameščene
na oddajnik. Čim bolj pokončno so po¬
stavljene, tem bolje, saj je izsevana moč
proti oddaljenemu modelu večja. Vendar
je tudi pri veliko sodobnih oddajnikih
opaziti, da antene iz postaj, ko so v
vodoravni legi, štrlijo navzven bolj vodo¬
ravno kot navpično; pri nekaterih mo¬
delih firme Futaba znaša kot npr. samo

30°! Model, ki je od nas oddaljen 300 m
(n) in ima višino 100 m, je nasproti nam
pod kotom 1 8°; od osi antene je odmak¬
njen torej samo 1 2°, kar pomeni, da je
kot a 0 i enak 78° in po oceni iz tabele 1
je relativno ojačenje oddajne antene v
tem primeru samo 0,2! Stanje lahko v kri¬
tičnih trenutkih (ob motnjah) izboljšamo z
držanjem postaje tako, da je antena čim
bolj pokonci, vendar je vprašanje, kako
takrat lahko premikamo krmilne ročice.
Oddajniki s svojimi nosilci so konstruirani
tako, da jih trajno prav gotovo ne
moramo držati drugače kot v legi, za
katero so narejeni.

G s f. Če ima sprejemna antena obliko
palice ali ravne žice, ima tudi sevalni dia¬
gram dipola. Pri avtomobilskih in ladij¬
skih modelih, ki imajo pokončno anteno,
je stanje ugodno, saj se gibljejo samo v
ravnini in sprejema antena proti oddaj¬
niku kaže vedno v smeri največjega spre¬
jema. Pri letalskih modelih, ki lahko v
prostoru zavzemajo vse možne položaje,
pa je lega antene (vzdolž trupa ali po¬
končno na model) nepomembna; model
se vedno lahko znajde v položaju, ko
sprejemna antena kaže svojo os proti
oddajniku in je sprejem zato zelo zmanj¬
šan. Stanje lahko nekoliko popravimo, če
namestimo krake antene hkrati v več
smereh, npr. vzdolž trupa in vzdolž kril,
kar zagotavlja nekoliko enakomernejši
sprejem iz različnih smeri, vseh smeri
slabega sprejema pa s tem ne odpravi¬
mo.

Spregovorimo še nekaj besed o oja-
čenjih anten G 02  in Gs 2 , ki vplivata na to,
kako velik je signal motnje, ki se pojavi v
sprejemu. Ker nas tu zanima predvsem
tisti mejni primer, ko se na kupu zberejo
vse najbolj nesrečne okoliščine (angleš¬
ko: worst čase), bomo privzeli, da sta
moteči oddajnik in sprejemnik modela v
taki legi, da je sprejem motenj največji,
torej da velja G 02  = G S2  = 1.

Ker imamo sedaj na razpolago tudi
velikosti posameznih vplivov oziroma
meje, v katerih se gibljejo, si oglejmo
nekaj primerov. Najprej obrnimo enačbo
za S/M tako, da bomo iz nje izračunali

razmerje d/r,. Dobimo:

Pri vseh izračunih bo veljalo, da je
S/M = 3 (kot smo že ugotovili pri pripom¬
bah k tabeli 2).

a) Vzemimo, da upoštevamo vse vplive
v najbolj neugodni smeri, kar je običajni
postopek pri projektiranju povsod tam,
kjer je varnost pomembna. Za ta primer
naj ima motilni oddajnik moč 100 mW,
oddajnik za krmiljenje pa 12 mW, tako
da za P 2 /Pi dobimo vrednost približno 8.
Kot smo že omenili, pri najslabšem
primeru velja, da je G 0 2  = G S 2  = 1 • Ker se
posebno pri bolj oddaljenem modelu
nagonsko obračamo za njim in če imamo
oddajnik, ki ima precej vodoravno
nameščeno anteno, se model lahko kar
hitro znajde samo kakih 20° (aoi = 70°)
od osi antene, za kar iz tabele 1 lahko
ugotovimo, da pomeni to ojačenje Goi =
0,34. Tudi sprejemna antena — posebno
pri letalskih modelih — je z osjo proti
nam lahko tudi dalj časa obrnjena tako,
da njeno os vidimo pod kotom 30°, kar
pomeni a S i = 60° in G$, = 0,50. Ko vse
podatke vnesemo v zgornjo enačbo,
dobimo d/r, = 1 2,9. Če ocenimo, da se
pri letalskem modelarstvu model lahko od
nas oddalji do 500 m (r,), to pomeni, da
mora biti v tem primeru motilni oddajnik
oddaljen (d) celin 5,9 krni

b) Sedaj izračunajmo še zelo opti¬
mističen primer s predpostavko, da se
nam vse nudo ne more zgoditi naenkrat.
Vzemimo razmerje moči oddajnikov
P 2 /P, = 4, kot a 0 i naj bo 60°, kar pomeni
ojačenje G 0 , = 0,5, kot ot s , naj bo 50°,
kar pomeni ojačenje Gs, = 0,64, obenem
pa naj motilni oddajnik ne vpliva v polni
meri, ampak so lege anten take, da sta
kota oi 0 2  in as 2  enaka 40° in sta ojačenji
tako G 02  = G S 2  = 0,77. Za razmerje d/r,
dobimo 5,7 in če v tem primeru pred¬
postavimo oddaljitev modela (r,) samo
400 m, je zahtevana razdalja med odd¬
ajnikoma (d) še vedno 2,3 km.

c) Če v skladu s predpostavkami zelo
optimističnega primera pod točko b pri
razdalji med oddajnikoma 1 km izraču¬
namo, kako daleč od nas se sme gibati
model, dobimo za r, vrednost 175 m, kar
je vsai za letalsko modelarstvo odločno
premalo.

Iz vsega napisanega je razvidno, da
modelar lahko le zelo malo vpliva na
zahtevo po oddaljenosti motilnega oddaj¬
nika - in to samo z izvedbo sprejemne
antene. Vse ostale, po velikosti pomemb¬
nejše dejavnike (razlike med oddajnimi
močmi, lege oddainih anten), nam nare¬
kujejo kupljene radijske postaje s svojimi
lastnostmi, na katere ne moremo vplivati.
Te lastnosti pa so take, da se posledicam
motenj ob delovanju na istem kanalu
lahko izognemo le, če so oddajniki med
seboj oddaljeni vsaj nekaj kilometrov.

Andrej Marinšek

TIM 5 • januar 1995 • 27

RADIJSKO VODENJE

Modelarski triki

"Pametno" polnjenje

Dr. Jan I. Lokovšek

Uvod

Modelarska tekmovanja so spet
pokazala, da ni vseeno, kako polnimo
pogonske baterijske akumulatorje Ni-Cd.
Očitno so razlike med posameznimi
načini polnjenja že presegle običajnih
10 %. O polnjenju Ni-Cd ja bilo že zelo
veliko napisanega, pa kljub temu še
nisem zasledil prispevka, ki bi kaj
povedal o takoimenovanem "pametnem"
hitrem polnjenju. "Pametni" polnilci, ki to
zares zmorejo, stanejo od 500 DEM
naprej in precej modelarjev si jih zares
ne more privoščiti. Toda niso vsi dragi
polnilci tudi kakovostni. Robbejev MFC
535 je namreč zgrešil svoj namen in
kljub zasoljeni ceni ne deluje dobro.

Spoznanja

Pri akumulatorjih je namreč pomemb¬
no, kako jih uporabljamo. Ni vseeno, ali
bo baterija dala od sebe energijo v času,
denimo dveh ur (oddajnik, sprejemnik),
ali v desetih, petih ali le v eni minuti in
pol. Taki časi so značilni za modelarska
tekmovanja z ladijskimi ali letalskimi
modeli. Prva ugotovitev je ta, da je
potrebno način polnenja prilagoditi
načinu uporabe, to je praznjenju.
Poglejmo, kako deluje tak polnilec. O
tem je veliko napisanega v knjigi L.
Retzbacha "Akkus und Ladegeraete",
založbe Neckar Verlag ali v prospektih
npr. "Datenblatt zu ICS 1702" firme Con-
rad Electronic iz Nemčije. Peter Burkeljc,
znani slovenski modelar, mi je dovolil
preizkusiti svoj polnilec (MC-ULTRA
DUO/GRAUPNER).

Kako izgleda tako polnenje, je
prikazano na risbi 2.

Vzamemo popolnoma prazno baterijo.
Polniti začnemo z manjšim tokom (0,2 do
0,4 A) in sicer v času približno^ ene
minute. Temu pravimo formiranje. Če bi

Slika 1. SANYO N-1700 SCRC-SP, največkrat
uporabljane baterije na tekmovanjih z ladijski¬
mi modeli FSR

takoj začeli s prevelikim tokom (kot to
naredi MFC 535), bi napetost na celico
lahko presegla 1,5 do 1,6 V. Popolnoma
izpraznjena celica ima namreč še veliko
notranjo upornost. Že na začetku pol¬
njenja presežemo to napetost, se začno
burno tvoriti plini in pojavijo še druge
nevšečnosti.

Polnilec nato postopno povečuje tok in
pri tem pazi, da ne preseže dovoljene
napetosti. Ko je baterija enkrat formi¬
rana, lahko sprejme celo orjaške tokove.
V diagramu polnimo akumulatorje s
kapaciteto 2 Ah (SANYO 1700 SCRC-
SP) v dveh stopnjah in sicer najprej s
tokom 5 A, nato pa 8 A. Ko začne
napetost preveč naraščati, tok ponovno
zmanjšano in uporabimo "delta peak"
izklop pri toku 4A. Za krajši čas pustimo
teči še manjši tok (0,1 A) za dopolnitev.
Tako spravimo v baterijo 2,45 Ah v času
24 minut! S stališča tvorbe aktivne plasti,
ali če hočete, kemije celice, je zaželeno,
da je tok polnjenja približno enak toku
praznjenja. "Pametni" polnilec vedno
zmanjša tok, če napetost preveč naraste,
polnjenje pa prekine po tako imenovani
"delta peak" metodi. Zavedati se mo¬
ramo, da lahko tako polnimo le nekatere
tipe baterij npr. SANYO 1700 SCRC ali
PANASONIC P 170 (lila).

Ročni postopek

Opisani postopek pa lahko na cenejši
način opravimo tudi ročno in uporab¬
ljamo lastno pamet. Potrebujemo le
usmernik (tokovni generator) z amperme-
trom, ki zmore tako velike tokove (do 10
A), in digitalni voltmeter. Vzeti si pač
moramo tistih 20 do 25 minut časa in
spremljati polnjenje na podoben način,
kot je to narisano na risbi 2.

Na zgornjem diagramu sem narisal
potek napetosti na bateriji. Vrednost toka
polnjenja je pripisana k posameznim
odsekom krivulje. Na spodnjem diagra¬
mu pa spremljamo količino naboja, ki je
do tega trenutka stekla v baterijo.

Denimo, da polnimo baterijo sedmih
celic SANYO 1700 SCRC. Začnemo z
manjšim tokom in merimo napetost z di¬
gitalnim voltmetrom. Po minuti do dveh
začnemo povečevati tok in pazimo, da
napetost ne preseže 1,5 (1,6) V na celico
t.j. 10,5 do 1 1,2 V pri sedmih celicah.
Po približno petnajstih do dvanjsetih mi¬
nutah pa se to vendarle zgodi, če
usmernik zmore tokove do 1 0 A, sicer pa
malo kasneje. Tok zmanjšamo na vred¬
nost 3 do 4 A. Napetost seveda upade.
Zdaj natančneje spremljamo napetost,
obenem pa tudi temperaturo celic tako,
da položimo roko na baterijo.

Risba 2. Izboljšan potek hitrega polnjenja Risba 3. Hitro polnjenje baterij Ni-Cd, kakor
baterij Ni-Cd N-1700 ga izvaja polnilnik MC-ULTRA DUO (Graup-

ner).

28* TIM 5 • januar 1995

RADIJSKO VODENJE

Napetost bo počasi naraščala in lahko celo presegla 1 0,5 V
do 1 1,2 V (ne vedno), nato pa bo začela upadati. Ta padec
moramo zaznati. Če imamo npr. tako imenovani 3+1/2 digi¬
talni voltmeter, lahko izmerimo padec 10 mV na merilnem
območju 20 V, pri 4+1/2 pa tudi 1 mV! Ko ta padec zazna¬
mo, prekinemo polnjenje.

Polnjenje prekinemo pr/padcu 10 mV. Tovarniški polnilniki
prekinejo pri 2 do 5 mV! Če je katera od celic v setu slaba, ta
padec ne bo tako izrazit. Takrat si pomagamo s spremljanjem
temperature. Občutek je še vedno dovolj dober, da bateriji ne
pustimo preseči 37 do 40 stopinj. Diagram na risbi 2 je lahko
za odtenek drugačen, če so baterije starejše, ena ali več celic
različnih ipd. V osnovi je diagram še vedno podoben, vendar
se takrat lahko zanesemo le na temperaturo. Metoda izklopa
"delta peak" je primerna le za dobre (nove) in enake celice!
Za konec poglejmo še diagram boljšega polnjenja, ki pa ga že
težje posnemamo ročno. Kaže ga risba 3. Kadar je v polnilniku
mikroprocesor, je možnost za spremljanje stanja baterije več¬
ja in tako tudi polnjenje boljše. Krivulja se zdi ne le "zlomlje¬
na", kar je posledica notranje upornosti, temveč so navzoči
tudi padci. Ti izdajajo "skrivnost", da takrat polnilec za hip
prekine polnjenje! Risba 3 daje tako le delni vtis, saj o tako
imenovanem impulznem polnenju še nismo rekli besede.

We are looking for represenfations wortdwide

Airpiarses

RC-Cars

RC-Boats

ffecfro/Gas

Engines

Airbrush

Accessoires

Now

or

Never

5: D-8831 / Akihsf«
*cx. 07665/1864

GERMANV

TIMOVA NAGRADNA AKCUA

NOVO PRI TEHNIŠKI ZALOŽBI SLOVENUE

Na začetku šolskega leta smo vas, spoštovani bralci, povabili k sodelo¬
vanju v Timovi nagradni akciji pridobivanja novih naročnikov, katere
namen je vzpodbuditi zanimanje mladih za tehniko in jim približati
domačo strokovno literaturo ter razširiti krog bralcev Tima. Ponudili smo
več možnosti, od že ustaljene preko poverjenikov na šolah, do zbiranja
naročnikov in posredovanja njihovih naslovov uredništvu revije.

Od začetka akcije je minilo že nekaj mesecev, natančneje polovica let¬
nika, zato smo vam dolžni posredovati nekaj novih podatkov o poteku
akcije. Po pričakovanju pri zbiranju naročnikov prednjačijo šole, kar je
glede na število potencialnih bralcev na enem mestu tudi razumljivo.
Zasluge za to imajo seveda učitelji tehnične vzgoje, zlasti tisti, ki si
prizadevajo mlade naučiti pri delu uporabljati tehnično strokovno liter¬
aturo, oziroma na tistih šolah kjer je pouk tehnične vgoje tudi sicer na
visoki ravni. Zbrani podatki o trenutnem številu naročnikov na šolah to
trditev potrjujejo, kljub temu, da so se ponekod odločili za posamezno
naročanje in zato teh šol na seznamu ne zasledimo. Pri vrhu zaenkrat ni
nobene mestne šole, kar je tudi zanimiv pokazatelj.

Sole s trenutno največjim številom naročenih izvodov Tima:

1. O.š. Gradec, Bevkova 3, 61270 Litija 44 naročnikov

2. O.š. Križe, C. Koroškega odreda 16, 64294 Križe 37 naročnikov

3. O.š. Gorje, Gorje 44 a, 64247 Gorje 35 naročnikov

4. O.š. Dobravlje, 65263 Dobravlje 31 naročnikov

5. O.š. Srečko Kosovel, Kosovelova 6, 66210 Sežana 30 naročnikov

6. O.š, Grad, Grad 172, 9264 Grad 28 naročnikov

7. O.š. Otočec, Otočec 4, 68220 Otočec ob Krki 27 naročnikov

8. O.š. Janko Glazer, Lesjakova 4, 62742 Ruše 26 naročnikov

9. O.š. Lava, Pucova 7, 63000 Celje 26 naročnikov

10. O.š. Miklavž, Miklavž na Dravskem polju 25 naročnikov

11. O.š. Jurij Dalmatin, Šolska 1, 68270 Krško 25 naročnikov

Seznam se bo do konca šolskega leta, ko bomo objavili tudi celotni
spisek nagrad in donatorjev, ki so prispevali svoje izdelke v sklad akcije,
verjetno še spremenil, vendar pa so si trenutno najuspešnejši najbrž že
zagotovili lepe praktične nagrade. Svoje izdelke in darilne pakete so v
nagradni sklad že prispevali: podjetje GM&M, d.o.o. iz Grosupljega,
Unihem, d.o.o. iz Ljubljane, Mitol Sežana in MIBO- modeli, kmalu pa se
jim bodo pridružile še nekatere druge firme.

Akcija torej še ni zaključena in do junija, ko bomo razdelili nagrade je
še dovolj časa za vse, ki želijo v njej sodelovati in pomagati pri širjenju
kroga bralcev revije Tim in tehnične kulture med mladino nasploh. Zato v
vsaki številki Tima objavljamo naročilnico, na kateri nam lahko posredu¬
jete podatke o morebitnih novih naročnikih. Za deset naročenih izvodov
boste svojega prejemali brezplačno.

Ta pratika je večna, saj ni
vezana na dogodke v
točno določenem letu, am¬
pak na ritem letnih časov,
koledarskih dogodkov,
praznikov in običajev.

Knjiga je sicer namenjena
staršem, največ koristi pa
bodo od nje imeli gotovo
otroci. Je to paradoks? Je
in ni: to je značilnost vseh
knjig, ki se ukvarjajo z
vzgojo. Vsak oče in vsaka
mama bosta knjigo spreje¬
mala po svoje in pot, ki jo
pratika začenja, nadalje¬
vala po svoje. Najbolje je,
če knjigo uporabljata sku¬
paj z otroki. To je knjiga o
tem, kaj se dogaja med
in začnimo skupaj »zadrže-

Naročniki revije Tim imajo pri nakupu knjige 20% popusta

TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENUE, LEPI POT 6,

61000 LJUBLJANA

Telefon: (061) 213-733, laks: (061) 218-246
NAROČILNICA

Ime in priimek:___

Naslov: _

ulica, hišna številka, številka pošte, kraj

Zaposlitev:

Številka osebne izkaznice ali EMŠO: _

Nepreklicno naročam knjigo Pratika za radovedne starše po ceni
3.990,00 SIT

Kupnino bom poravnal-a v 1 2 3 obrokih

Datum: _____ Podpis:_

Morebitne spore rešuje sodišče v tjubljani.

letom, torej čim prej odprimo knjigo
vati čas«.

TIM 5 • januar 1995 • 29

RAČUNALNIŠTVO

Moj osebni računalnik (11. del)

Grafično okolje

MS Windows (4. del)

Miha Zorec

Urejevalnik teksta Write
(2. del)

Zadnjič smo spoznali najosnovnejše
kar je treba vedeti za delo z urejeval¬
nikom besedil WRITE. Videli smo, da je
pred začetkom dela treba le izbrati
ustrezno pisavo, nastaviti željeno ravna¬
nje odstavkov in že lahko začnemo s tip¬
kanjem besedila. Vse to opravimo z upo¬
rabo menujev "Character" in "Para-
graph".

Vendar to ni vse, kar ponuja VVrite.
Menu "Document" vsebuje namreč še
nekaj dodatnih nastavitev. Najprej ima
dva podmenuja "Header...'' in "Fo-
oter..." za določitev zgornje in spodnje
vrstice vsake strani, sledi jima ukaz "Ruler
on" za vklop ravnila in podmenu za na¬
stavitev odmika tabularjev, čisto spodaj
pa je se podmenu za nastavitev velikosti
delovne površine na listu papirja.

Nastavitev velikosti delovne površine

Na sliki 1 vidimo vsebino menu-
ja"Document" in odprto pogovorno okno
"Page Layout", ki služi za nastavitev
velikosti delovne površine. V prvo rubriko
tega okna vpišemo, od katere strani dalje
bo VVrite številčil strani. Nekoliko niže, v
rubriki "Margins" (odmiki) določimo od¬
mik delovne površine od robov lista,
oziroma širino in višino besedila. V
okvirčke: "Left" (levo), "Right" (desno),
"Top" (vrh) in Bottom" (dno) preprosto

vpišemo razmak med robom Jista in
delovno površino (glej sliko 1). Cisto na
dnu pogovornega okna pa izberemo se
mersko enoto, ki jo želimo uporabljati.

Zgornja in spodnja vrstica

Menu "Document" omogoča tudi do¬
ločitev teksta, ki naj se izpiše na vsaki
strani nad besedilom oziroma na vsaki
strani pod besedilom. To lahko storimo,
če v menuju "Document" kliknemo na
podmenu "Header..." oziroma "Foo-
ter...". Oba sta po obliki popolnoma ena¬
ka, zato je dovolj, če si ogledamo le ene¬
ga. Na sliki 2 vidimo urejevalnik VVrite z
odprtim pogovornim oknom "Page He¬
ader". Zgoraj je rubrika "Distance from
Top:" (oddaljenost od vrha), kamor vpiše¬
mo odmik od vrha strani. Desno od te
rubrike (Print on First Page) določimo, ali
naj bo zgornja vrstica natisnjena tudi na
prvi strani. Spodaj pa so trije gumbi: prvi
vnese zaporedno številko strani, drugi
zbriše natipkano besedilo, tretji pa služi
za izhod. Pripomniti je potrebno še, da
se z odprtjem okna "Page Header" odpre
tudi nov delovni prostor urejevalnika,
glavno besedilo, ki smo ga pred tem
pisali, pa se skrije. Tekst, ki naj se odtisne
v zgornji vrstici vsake strani, odtipkamo
torej v nov delovni prostor takoj, ko se
odpre pogovorno okno. Ko pritisnemo na
gumb za izhod pa se ta tekst skrije in
prikaže se glavno besedilo. Tekst zgornje
vrstice je skrit, dokler ga tiskalnik ne
odtisne na papir. Na popolnoma enak
način izdelamo tudi spodnjo vrstico.

Slika 1

Slika 2

Vklop ravnila in nastavitev
tabulatorjev

Zelo uporaben ukaz menuja "Docu¬
ment" je ukaz za vklop ravnila. Ob kliku
nad tem ukazom se nam ne prikaže le
ravnilo, temveč dobimo tudi nekaj gum¬
bov za sprožitev nekaterih ukazov, kar
izredno poenostavi delo. Teh ukazov
nam ni več potrebno iskati po zavesnih
menujih, saj za njihovo sprožitev zado¬
šča le klik na gumb. Na desni strani dobi¬
mo gumbe za vse štiri načine ravnanja
besedila, na sredini so gumbi za do¬
ločitev razmaka med vrsticami, čisto na
levi strani pa sta še dva gumba za vnos
tabularjev. Od vseh teh gumbov sta še
najbolj zanimiva zadnja dva. Večinoma
se za ravnanje besedila in razmak med
vrsticami odločimo že na začetku pisa¬
nja. Za odmik tabularjev pa se odločimo
šele, ko jih želimo uporabiti.

Nastavitev tabularjev za uporabo gum¬
bov je sila preprosta. Najprej se odloči¬
mo za tip tabularja. Imamo možnost izbi¬
rati med tabularjem z ravnanjem na levi
rob in tabularjem z ravnanjem na deci¬
malno vejico (glej sliko 3). Nad ustreznim
tabularjem z miško kliknemo (ikona gum¬
ba pri tem potemni), nato pa na ravnilu
izberemo njegov položaj. To storimo ta¬
ko, da kliknemo v vrstico za tabularje
(glej sliko 3) in tabular se pojavi v njej.
Ce želimo tabular premakniti, miškin ka¬
zalec postavimo nad tabular, pritisnemo
in držimo tipko (tabular primemo) ter pre¬
maknemo miško nad želieno točko. Ta¬
krat tipko spustimo in tabular pade na
izbrano mesto. Na podoben način tabu¬
lar odstranimo. Tabular zopet primemo,
vendar ga ne položimo na ravnilo, mar¬
več ga "odvržemo" mimo njega.

30* TIM 5 • januar 1995

RAČUNALNIŠTVO

iIi

MENU ZA ZAMENJEVANJE BESED:

Slika 3
Slika 4

Na sliki 3 vidimo tudi pogovorno okno
za nastavitev tabularjev, ki se odpre, če v
menuju "Document" izberemo podmenu
"Tabs...". To okno omogoča nastavitev
do 12 poljubnih tabularjev. V okvirčke
vpišemo odmik tabularja od levega roba
"Positions:", za ravnanje na decimalno
vejico pa kliknemo v kvadratek rubrike
"Decimal:".

Iskanje in zamenjevanje besed v
besedilu

Urejevalnik Write ima tudi poseben
menu za iskanje in zamenjevanje besed
" F i n d " (poišči). Prvi podmenu "Find..." je
namenjen izključno iskanju besed in je
zelo podoben podmenuju "Replace...",
ki poleg iskanja omogoča tudi zamenje¬
vanje besed. Zato si bomo ogledali le
slednjega (slika 4). Iskanje in zamenje¬
vanje besed v besedilu je kar se da pre-
rosto. V prvo rubriko pogovornega o-
na "Find VVhat:" vpišemo besedo, ki jo
iščemo. Pod njo pa v rubriko "Replace
With:" vpišemo, s katero besedo jo že¬
limo zamenjati. Iščemo in zamenjujemo
lahko tudi več zaporednih besed hkrati
ali pa samo določene črke. Pri tem sta
nam v veliko pomoč dve stikali. Ce vklo¬
pimo prvo "Match Whole Word Only"
(upoštevaj le celo besedo), urejevalnik
poišče le cele besede (npr.: ura) in ne
upošteva besed z predponami (npr.: pre-
dura) in priponami (npr.: urarstvo). Z
drugim stikalom "Match Čase" pa vklopi¬
mo razlikovanje velikih in malih črk.

Menu za zamenjevanje besed lahko
uporabljamo na več načinov. Z gumbom
"Find Next" poiščemo naslednjo besedo
v besedilu, z gumbom "Replace" zame¬

njamo najdeno besedo, če pa želimo
zamenjati vse izbrane besede naenkrat,
pritisnemo na gumb "Replace Ali."

Skok na izbrano stran

Cisto na dnu zavesnega menuja "Find"
se nahaja podmenu "Go To" (pojdi na),
ki ga uporabljamo za premik na željeno
stran. Pogovorno okno tega podmenuja
lahko odpremo tudi direktno, če na tip¬
kovnici pritisnemo tipko F4. Ko se pogo¬
vorno okno "Go To" odpre, v okvirček
"Page Number" vpišemo številko želene
strani in to potrdimo z gumbom "OK". Ta
ukaz pride do izraza pri delu z besedili,
dolgimi vsaj 5 ali več strani. Pri krajših
besedilih pa je hitreje, če uporabljamo
tipki "Page Up" in "Page Dovvn" na tip¬
kovnici.

Brisanje, premikanje in kopiranje
besedila

Urejevalnik Write ima, kot vsi pravi
urejevalniki, tudi menu "Edit" z vsem, kar
je potrebno za brisanje, kopiranje in
premikanje besedil. Pri tem pa je po¬
membno predvsem to, da zna Write upo¬
rabljati začasni računalniški hranilnik -
"Clipboard". V ta hranilnik se shrani vsa¬
ka sprememba pri obdelovanju besedila.
Vanj lahko tudi prekopiramo posamezne
znake, besede, dele besedila in celo ris¬
bice,... Zanimivo in predvsem zelo upo¬
rabno je, da lahko vsebino hranilnika
"Clipboard" (besedilo, risba, tabela,...)
vnesemo v praktično vsak uporabniški
program Windows in celo v nekatere
programe, ki delujejo v okolju DOS (npr.:
WordStar 7.0).

Prvi ukaz menuja "Edit" se imenuje
"Undo". S klikom nad tem ukazom ali s

hkratnim pritiskom tipk Ctrl in Z (najprej
pritisnemo tipko Ctrl nato pa tipko Z)
prekličemo zadnje dejanje. Tisti, ki ste že
kdaj tipkali kakšno besedilo, prav gotovo
veste, kaj ta preprost ukaz pomeni.
Pogosto se namreč zgodi, da kaj prehitro
zbrišemo ali kaj narobe naredimo. V
takem primeru preprosto sprožimo ukaz
"Undo" jn besedilo se povrne v prvotno
obliko. Zal pa ta ukaz prekliče le zadnje
dejanje.

Označevanje besedila

Besedilo, ki ga želimo zbrisati, preko¬
pirati ali premakniti, moramo najprej
označiti. Miško postavimo nad začetek
besedila, pritisnemo in držimo levo tipko,
nato miško potegnemo proti koncu be¬
sedila. Pri tem podlaga besedila počrni,
črke pa postanejo bele. Besedilo lahko
na enak način označimo tudi od konca
roti začetku. Označevanje posameznih
esed, stavkov, odstavkov,... je prav tako
zelo preprosto. Kako to naredimo, pa
nam pove naslednja tabela.

Brisanje besedila

Besedilo lahko brišemo na več nači¬
nov. Posamezne črke ali znake zbrišemo
kar s pomočjo tipk "Delete" (briši) in
"Black space" (prazen prostor). Prva bri¬
še znak za znakom od leve proti desni,
druga pa v nasprotni smeri. Eno ali drugo
tipko preprosto pritisnemo in jo držimo
toliko časa, dokler ne zbrišemo, kar smo
hoteli zbrisati. Večje dele besedila pa
najprej označimo in šele nato pritisnemo
tipko "Delete". Zbrisano besedilo lahko
tudi dobimo nazaj, če sprožimo ukaz
"Undo". Vendar le tisti del besedila, ki
smo ga nazadnje zbrisali.

TIM 5 • januar 1995 • 31

RAČUNALNIŠTVO

MENU ZA SHRANJEVANJE IZDELKOV:

Slika 7

MENU ZA TISKANJE:

“Print Range

O Sgledion

O Rages

Print Quality: |High

S FH  Print to Fi[e

Collate Copies

Slika 8

Premik besedila

Urejevalnik VVrite žal nima neposred¬
nega ukaza za premikanje besedila. Del
besedila, ki ga želimo prestaviti drugam,
moramo najprej označiti in odrezati z
ukazom "Cut", pri čemer se odrezani del
shrani v začasni hranilnik - "Clipboard".
Za izpolnitev tega ukaza ni potrebno
odpirat menuja "Edit", temveč je dovolj,
če pritisnemo na tipki Ctrl in X. Nato pre¬
maknemo kurzor na mesto, kamor želimo
prenesti odrezani del besedila, in sproži¬
mo ukaz "Paste" (hkratni pritisk tipk Ctrl
in V), ki na to mesto vnese vsebino hranil¬
nika.

Kopiranje besedila

Na enak način lahko del besedila tudi
prekopiramo na poljubno mesto v be¬
sedilu. Namesto ukaza "Cut", uporabimo
ukaz "Copy" (kopiraj), ki označenega
besedila ne odreže (zbriše), marveč ga le
preslika v začasni hranilnik. Ukaz "Co-
py" lahko sprožimo v menuju "Edit" ali
kar neposredno s hkratnim pritiskom tipk
Ctrl in C. Ko smo označeni del besedila
prekopirali v hranilnik, ga lahko z uka¬
zom "Paste" kjerkoli vrinemo v obstoječe
besedilo.

Menu "Edit" omogoča tudi vnos raznih
objektov (npr.: risbice, zvočni zapisi,...)
med besedilo in njihovo povezavo z ori¬
ginali. Vendar si bomo to ogledali neko¬
liko kasneje, ko bomo spoznali še risarski
program "Paintbrush".

Določitev preloma strani

Write pozna tudi avtomatski prelom
strani. Zna preprečiti, da bi prva vrstica
odstavka ostala na prejšnji strani oziro¬
ma zadnja preskočila na naslednjo stran.
Prelom strani pa lahko določimo tudi
sami. V menuju "File" odpremo pogovor¬
no okno "Repaginate..." in v njem vklju¬
čim stikalo "Confirm Page Breaks" (potrdi
prelom strani). Ko pritisnemo na gumb
"OK", se začne pregled prelomov strani.
Ob vsakem prelomu se odpre pogovorno
okno, kjer lahko črto preloma pomak¬
nemo navzgor ali navzdol, ko pa smo
zadovoljni s prelomom, pritisnemo na
gumb "Confirm", s čimer prelom potrdi¬
mo. Pregled preloma strani je najpamet¬
neje izvesti pred tiskanjem besedila.

Shranjevanje besedila

Pogovorno okno za shranjevanje
besedil odpremo prek zavesnega menuja
"File". Na voljo imamo dva podmenuja
za shranjevanje, ki sta popolnoma ena¬
ka. Prvi podmenu "Save" je namenjen
shranjevanju že poimenovanih izdelkov,
če pa izdelek še nima imena, pa se v
obeh primerih odpre enako pogovorno
okno (slika 8), kjer najprej v rubriko "File
Name:" vpišemo ime izdelka. Za po¬
imenovanje lahko uporabimo vse črke in
številke ter nekatere znake. Tu je potreb¬
no pripomniti, da lahko uporaba EžS-jev
v imenu datoteke pri nekaterih programih
povzroči težave. Določitev tipa datoteke
oziroma njene končnice pa prepustimo
kar urejevalniku, razen če bomo besedilo
uporabili v okolju DOS. V tem primeru
kliknemo nad okvirčkom rubrike "Save
File as Type:", in ko se pokaže seznam
končnic, izberemo končnico TXT.

Pod okvirčkom z imenom datoteke je
spisek obstoječih datotek, desno pa dre¬
vo direktorijev. Tam tudi izberemo direk-
torij kamor želimo izdelek shraniti. Z
dvojnimi kliki nad ikonami direktoriev le¬
te poljubno zapiramo in odpiramo, vse

dokler ne najdemo ustreznega direktori-
ja. Izbiramo lahko tudi med vsemi disket¬
nimi pogoni, ki jih imamo na računal¬
niku. Če želimo izdelek spraviti, na
primer na disketni pogon B:, kliknemo
nad rubriko "Drivers:" in odpre se sez¬
nam vseh razpoložljivih diskovnih pogo¬
nov. Kliknemo še nad ustrezno ikono in
disketni pogon je pripravljen.

Tiskanje besedila

Kljub preprostosti urejevalnika VVrite
vsebuje pogovorno okno za tiskanje
"Print" veliko nastavitev. To okno, ki ga
odpremo v menuju "File", omogoča
natančno določitev, kaj želimo tiskati.
Lahko izbiramo med tiskanjem: vseh
strani (gumb "Ali"), le določene strani
oziroma izbranega besedila (gumb "Se-
lection") in tiskanjem od strani do strani
(gumb "Pages: From ... To ...''). Zanimi¬
va je tudi nastavitev kvalitete tiskanja
("Print Quality:). Na voljo imamo: visoko
kvaliteto ("High"), srednjo ("Medium") in
nizko kvaliteto ("Low"). To možnost izko¬
ristimo, ko ne potrebujemo velike kva¬
litete izdelka in želimo varčevati barvo
tiskalnika. Velikokrat pride prav tudi do¬
ločitev števila kopij.

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE
IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefolokopirale ali kar
prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 61111 Ljubljana.
Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega
pa še 20-% popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe.

izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. januarja 1995 prispele na naš naslov, bomo
izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Tomaž Kristan, Selo 26, 61217 Vodice, Brane
Bratuž, Žagarjeva 10, 65220 Tolmin in Luka Velkavrh, Medenska 31, 61210 Ljubljana Šentvid.

Čestitamo!

NAROČILNICA_ _ _

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po
položnici.

Ime in priimek: ______

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum: _ Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani

32 • TIM 5 • januar 1995

ZA SPRETNE ROKE

Intarzij a

Beseda intarzija izvira iz arabske
besede tarsi in pomeni vlaganje oziroma
vstavljanje. Intarzirati torej pomeni izdolb¬
sti les po vnaprej določenem načrtu in v
izdolbena mesta vstaviti koščke drugih
dragocenih materialov (baker, medeni¬
na, kositer, slonovina, biserna matica,
želvovina) ali lesa druge barve oziroma
strukture. Intarzirani okraski imajo največ¬
krat stilizirane geometrijske oblike, lahko
pa gre tudi za rastlinske in figuralne
motive. Intarzijo v obliki mozaikov so
poznali že v antiki in srednjem veku, zelo
pa se je razširila v islamski umetnosti in v
umetni obrti azijskih narodov. Zanimivo
je, da na začetku te tehnike niso uporab¬
ljali v krasilne, temveč predvsem v prak¬
tične namene. Sele ko so se ljudje začeli
zavedati, da je vložek iz kovine ali lesa
druge barve prijeten tudi za oko, se je
rezbarstvo začelo razvijati. Vdolbine, v
katere so potem nalepili vložke, so dolbli
z majhnimi dleti ali žlebili, ostrimi šili in
lahkimi lesenimi bati. Skrbno so morali
paziti, da globina vdolbine ni bila večja
od debeline vložka. Po končanem delu so
dobljeno površino zgladili s strguljami.
To so bili pravzaprav tanki jekleni tra¬
kovi, ki so bili na eni strani ostro nabru-
šeni. Z njimi so mojstri strgali po lesu, pri
čemer so jih morali ves čas držati pod
pravim kotom. V zgodnji italijanski rene¬
sansi je intarzija postala pomembna vr¬
sta umetne obrti in so jo začeli uporabl¬
jati tudi za krašenje korskih sedežev,
pohištva itd. V 16. stoletju je bila intarzi¬
ja zelo priljubljena tudi v Nemčiji, Av¬
striji, Švici in severnoevropskih državah.
V Franciji so vlaganje v les sčasoma
opustili in ga od 16. stol. naprej zame¬
njali z različnimi vrstami furnirja, ki so jih
lepili na leseno podlago. Intarzija je
dosegla vrhunec z uporabo raznobarvne¬
ga ali umetno obarvanega lesa, furnirja
in drugih gradiv v 18. stoletju, kasneje
pa so ob industrijski izdelavi pohištva to
izredno zahtevno tehniko začeli počasi
opuščati. Danes se z intarziranjem ukvar¬
jajo le še redki mojstri, pa še v teh prime¬
rih gre bolj za restavratorske posege ali
za izdelavo zelo dragih unikatnih
mojstrovin za posebne namene (ali za
posebno bogate naročnike).

Prvi znani primeri intarzije na slovenskih
tleh segajo v 1 6. stoletje. Stilsko jih lahko
pripišemo renesansi, ki se je na tem
ozemlju obdržala vse do sredine 1 7. sto¬
letja. Na teh prvih izdelkih - skrinjah,
omarah, pisalnih mizah in redkeje tudi
cerkvenih klopeh - je mogoče opaziti
močan vpliv nemških mojstrov intarzije.
Naročniki tako okrašenih izdelkov so bili

Primeri intarziranega parketa, ki ga danes
izdelujejo sicer industrijsko, vendar je kljub
vsemu zelo drag.

predvsem plemiči, cerkev in premožnejši
meščani. Tehnični razvoj intarziranja na
naših tleh je prešel enake stopnje kot dru¬
god po Evropi; tudi tukaj je namreč stari
tehniki vrezovanja z dletom sledila
uporaba zelo tanke žage za izžagovanje
ornamentov iz več plasti lesa različnih
barv, za kasnejše obdobje pa je značilno
senčenje in ožiganje robov. Hkrati s
spreminjanjem slogov so se spreminjali
tudi motivi intarzije; pojavljati so se
začeli kockasti motivi v parketih, natura¬
listični motivi cvetja in ptic, pri senčenih
intarzijah pa figuralni prizori. Ob koncu
18. stoletja so intarzijo največ uporab¬
ljali pri krašenju furniranega pohištva;
furnir so lužili, pohištvo pa je bilo
bleščeče zloščeno. Iz tega obdobja so
znani tudi intarzirani okvirji za slike in
ogledala.

Ohranjene intarzirane predmete si je
danes mogoče ogledati v ljubljanskem
Narodnem oziroma Mestnem muzeju ter
muzejih v Mariboru, Celju, Škofji Loki in
na Ptuju.

Furnir

Furnir je zelo tanka plast lesa, ki jo
odžagajo, odrežejo ali odluščijo z debla
na dva osnovna načina. Pri prvem je
deblo vpeto v primež, nož ali žaga pa z
njega reže tanke rezine, ki so včasih le

malo debelejše od skobljancev. Te rezine
imajo seveda enake ali manjše mere kot
deblo. Z njimi potem mizarji oblagajo ali
oplatijo posamezne kose pohištva. Zani¬
mivo je, da režejo furnir s sveže pose¬
kanih debel in ga šele nato sušijo.

Več možnosti in manj izgub je pri dru¬
gem načinu, luščenju furnirja. Vpeto deb¬
lo se vrti na posebnem stroju, luščilke pa
z njega luščijo tanke plasti lesa. Odtod
tudi njegovo ime. Po tej metodi dobimo
ne le precej tanjše rezine, ki so široke
toliko, kolikor je dolgo deblo, temveč tudi
izredno dolg kos furnirja, ki ga nato s
posebnimi noži režejo na želene dolžine.
Če se na lesu pojavijo grče ali luknje, jih
poseben stroj izvrta ter na njihova mesta
vstavi in vlepi lesene čepke. Običajne
debeline furnirja so med 0,5 in 3,6 mm.
Tanjše furnirje uporabljajo predvsem za
oblepljanje večjih ploskev, debelejše pa
za furniranje robov.

Vrste furnirjev so tako številne, da jih
celo strokovnjaki težko razlikujejo med
seboj. Ponudbo v trgovinah v grobem
ločimo na furnirje iz evropskega in furnir¬
je iz neevropskega lesa. Med prve
spadajo javor (bel), jablana (rjavo rdeč),
breza (rumeno bel), hruška (rumeno bel
do rdeče rjav), hrast (rumeno rjav),
kostanj (svetlo rjav), češnja (rdeče ru¬
meno progast), oreh (sivo do rumeno
rjav), brest (svetlo do temno rjav), jesen
(svetlo rjav), macesen (rumeno rdeč do
rjav) in rdeča bukev (rdeč do rjav), naj¬
pogostejši neevropski (večinoma tropski)
furnirji pa so avodire (rumen do zlato
rjav), limba (bledo rumen), mahagoni
(rumeno rdeč do rjav), palisander (vijo¬
ličast do temno rjavj, macore (temno rjav)
in tik (svetlo do temno rjav).

O industrijskem ali mizarskem obrezo¬
vanju in lepljenju furnirja na tem mestu ne
bomo pisali, zato omenimo le, da si v
domači modelarski delavnici lahko pov¬
sem zadovoljivo pomagamo z dobro na-
brušenimi močnejšimi škarjami' in ostrim
nožem, kakršni so npr. izdelki japonske
firme OLFA, ki jih pri nas uvaža in pro¬
daja izolsko podjetje Ready, d.o.o.

Načini izdelave furnirja: a - z žago rezani furnir, b - z nožem rezani furnir in c - luščeni furnir.

TIM 5 • januar 1995 • 33

ZA SPRETNE ROKE

Izdelajmo intarzijo

Doslej smo na kratko napisali, kaj je
intarzija, predstavili pa smo tudi glavni
material za njeno izdelavo, furnir. Vse to
je bil nekakšen uvod v nadaljevanje tega
prispevka, v katerem bo opisana še izde¬
lava obmorskega motiva v intarzni tehni¬
ki. Videz narejene "slike" najdete na
naslovnici, načrt v naravni velikosti pa v
prilogi. Večino glavnega orodja kaže sli¬
ka, k temu pa morate dodati še kopirni
papir, risalni pribor, lepilni trak, lepilo za
les (npr. UHU coll-express), bucike, kovin¬
ski ali kamnit obtežilnik, ročni ali elek¬
trični brusilnik, brusni papir različnih
zrnatosti, žago za les, čopič in še kaj, kar
vam bo olajšalo izdelavo.

(Najprej pripravite 38 x 51 cm veliko
podlago, na katero boste lepili koščke
furnirja. Uporabite lahko 5 mm debel
lesonit, enako debelo vezano ploščo, ki
mora biti ravna, ali pa kos čim tanjše
iverne plošče, ki pa se zaradi krhkosti ne
obnese najbolj. Ce komu ne bo uspelo
dobiti vseh 14 vrst furnirja, kolikor jih
zahteva izdelava motiva v načrtu, naj si
pomaga tako, da isto vrsto furnirja (glede
na žile) enkrat postavi vodoravno in
drugič navpično, kar seveda zahteva
dobršno mero iznajdljivosti in spretnosti.

Najnujnejše orodje za izdelavo intarzije: oster
nož, škarje, lepilo za les, šablone ali krivuljnik,
svinčnik, šestilo, prijemalka, tanko kovinsko
ravnilo in podlaga za rezanje (npr. OLFA
Cutting Base).

Z izjemo topolovega ali lipovega fur¬
nirja za podlago, ki ga zaradi velikosti
slike potrebujete največ in ga boste
morali po širini zlepiti iz dveh ali treh
natančno odrezanih trakov, so količine
preostalih vrst furnirja skoraj zanemar¬
ljive, zato z njihovo nabavo ne bi smeli

Izdelke OLFA je mogoče, če jih ne najdete v trgovinah, naročiti neposredno pri
zastopniku: READY d. o. o., A. Valentinčiča I, 663 10 Izola, ali po telefonu (066j
65-600. Naročeno pošljejo po povzetju v nekaj dneh. Na razpolago je okoli 90
izdelkov! Prav posebno zanimivi so: šestilu podobno rezalno orodje za izrezovanje
krogov, CMP-1 (okoli 1.200 SIT), nož za rezanje folij z vrtljivim okroglim rezilom,
RTY-1 G (1.500 SIT), rezalnik za rezanje pod kotom 45°, MC-45 (4.600 SIT), nož
za rezanje zavojev v obe smeri, TEC-1 (1.200 SIT), skalpeli za fine reze (960 SIT),
žagica CS-3 (2.800 SIT) in škarje SCS-2 (3.200 SIT). To je le del bogate izbire, Id
lahko zadovolji še tako zahtevnega modelarja. Orodij za običajne namene je
toliko, da jih tu sploh ni mogoče našteti.

Na sliki je nekaj najbolj uporabnih izdelkov, ki jih bodo uspešno uporabili modelarji vseh
strok: rezalnik-šestilo, rezalnik za rezanje pod kotom 45°, nož z vrtljivim okroglim rezilom,
žagica in nekaj rezil.

imeti težav. Odpadne kose vam bodo
gotovo odstopili v kaki mizarski delavni¬
ci, kjer se ukvarjajo tudi s furniranjem,
poškodovane liste furnirja pa je mogoče
včasih dobiti v skladiščih oziroma trgovi¬
nah, z lesnimi polizdelki.

Da se svetli furnir za podlago (v načrtu
je označen s številko 0) med delom ne bi
trgal, odrežite nekoliko večjega, nato pa
ga po vseh robovih oblepite s samolepil¬
nim trakom, ki ga boste na koncu (pred
lepljenjem na lesonitno ali vezano plo¬
ščo) odstranili. Ko ste načrt iz priloge
prekopirali na pripravljeno podlago,
pride na vrsto izrezovanje. Začnite z
večjimi površinami, kot so npr. stolp,
pročelja in strehe hiš ter ciprese. Furnir, ki
ga nameravate vlepiti (npr. št. 4 ali 13),
z lepilnim trakom prilepite s spodnje
strani na podlago (št. 0) in nato z zgornje
strani z ostrim nožem ob kovinskem
ravnilu ali s prosto roko po narisanih
črtah previdno izrežite obliko površine.
Zgornji izrezani furnir zavrzite, spodnje¬
ga, ki se natančno prilega izrezu, pa z
zgornje (I) strani s koščki samolepilnega
traku na več mestih prilepite v dobljeno
odprtino. Z zgornje strani zato, ker boste
morali na koncu spodnjo stran namazati
z lepilom za les in prilepiti na vezano ali
lesonitno ploščo. To delo zahteva precej
potrpljenja in pazljivosti, zato ne hitite,
saj vsaka površnost pri rezanju lahko pre¬
cej pokvari videz izdelka.

Ko boste v motiv vlepili še zadnji koš¬
ček, boste imeli pred seboj dokaj neu¬
gledno lepljenko iz furnirja in lepilnega
traku. Previdno jo obrnite in z zadnje
strani s konico noža odstranite morebitne
koščke selotejpa. Sedaj na lesonitno ozi¬
roma vezano ploščo na tanko nanesite
enakomerno plast lepila, položite nanj
lepljenko, vse skupaj dobro obtežite in
pustite 24 ur. Ko se lepilo posuši, začnite
previdno odstranjevati koščke v  samolepil¬
nega traku z zgornje strani. Ce je lepilo
za les dobro prijelo furnir, s tem delom ne
boste imeli težav, sicer pa boste morali
pod neprilepljene koščke še enkrat na¬
nesti lepilo in jih z bucikami pritisniti k
podlagi.

Ostalo je še brušenje, lakiranje in okvir¬
janje. Brusiti morate zelo narahlo in s
krožnimi gibi, da se prilepljeni furnir na
robovih ne bi strgal. Zelo učinkovito
lahko površino zgladite z miniaturnim
električnim vibracijskim brusilnikom Mini-
craft MB 560, ki ga je mogoče kupiti tudi
pri nas, saj ga uvaža podjetje G-M&M iz
Grosupljega. Seveda morate vanj vpeti le
najfinejši brusni papir. Po brušenju in od¬
pravi morebitnih pomanjkljivosti s suhim
čopičem ali manjšo ščetko odstranite
vse delce prahu s površine in jo prelaki-
rajte z brezbarvnim nitrolakom. Ko se ta
posuši, s finim brusnim papirjem narahlo
obrusite kosmato površino, jo odprašite
in znova prelakirajte. Ce površina tudi

34* TIM 5 • januar 1995

zdaj ni popolnoma gladka, ves postopek
ponovite še tretjič.

"Sliko"lahko okvirite sami, ali pa naj to
namesto vas stori mojster. Odločitev je
odvisna predvsem od izbire okvirja: če
ga boste naredili iz letev s pravokotnim
prerezom, mu boste kos v domači delav¬
nici, rezanje profiliranega in seveda tudi
dražjega okvirja pa bo z ustreznim orod¬
jem najlažje opravil obrtnik. K lepo nare¬
jeni intarziji vsekakor spada bogat okvir,
zato pri njegovi izbiri nima smisla stiskati
z denarjem. Če bo vaš izdelek morda
krasil dnevno sobo, poskusite za delno
ali popolno kritje stroškov okvirjanja
nagovoriti svoje starše.

Matej Pavlič

TIMOVI OGLASI

PRODAM nov eksplozijski motor cox tee
dee .051 s prostornino 0,83 cm 5 . Cena
6000 SIT.

Boštjan Zakrajšek

Ul. Veronike Deseniške 14

61330 Kočevje

Tel.: (061) 852-480 (sobota in nedelja)
PRODAM RV-napravo compact, elektro-
motorček povver 600/19, baterije Varta
1600, elektronski regulator tim in čoln
(epoksi-balza) primeren za RV.

Matija Prnaver
Podgorje 28
61 240 Kamnik
Tel.: (061) 812-647

KUPIM prenos (ohišje) za motorček Rs-
380SH. Vse staro do 1 leta.

Jasmin Dizdarevič
Petkova ul.9
61231 Črnuče
Tel.: (061) 373-399
PRODAM dva regulatorja hitrosti SCI:
blue star (naprej / nazaj, 90/120 A)
primeren za avtomobile in nautic card
(vodno hlajen, 800/1000,) za modele
čolnov. Poleg teh prodam še nekaj mod¬
elov čolnov, izdelanih iz steklenih vlaken
in epoksidne smole, za kategorijo FSR-E L
7 do 1 2 celic ter "delta peak" polnilca
za 6-7 celic za priključitev na 12-voltni
akumulator.

Miha Holc
Archinetova 9
61000 Ljubljana
tel.: (061) 1406 502
PRODAM radijsko voden model buggy
(tri prestave in vzratna vožnja), ali ga z
manjšim doplačilom, zamenjam za
trikanalno RV-napravo. Prodam tudi RV-
model ferrarija z manjšo okvaro (za 50
DEM), motorna čolna orka 1 in nina 1
RC (po 30 DEM) ter plastične makete v
merilu 1 : 72: F-14 tomcat, F-18 hornet,
Mig 29...

Danijel Veseljak
Zabjak 23/a
62250 Ptuj
Tel.: (062) 776-651

PRODAM vse vrste light shovvov (stro¬
boskop, running light in po taktu glasbe).
Prodam še razne preizkuševalnike tran-

ZA SPRETNE ROKE

Pri brušenju površine narejene intarzije
si lahko pomagate z električnim vibraci¬
jskim brusilnikom, kakršen je npr. Mini-
craftov model MB 560, ki ga je mogoče
kupiti na oddelkih z električnim orodjem
v vseh večjih blagovnicah, pa tudi v
nekaterih modelarskih trgovinah. V pri¬
ročnem plastičnem ohišju je 12-voltni
motorček z močjo 100 W. Na njegovi
osi nameščeni ekscenter povzroča vrtenje
kovinske plošče z merami 70  x 50 mm.
Plošča je obložena s trdo penasto gumo,

čez katero napnete brusni papir in ga
pritrdite z dvema vzmetnima držaloma.
Ker se brusna površina premika z 12
500 vrtljaji v minuti, omogoča učinkovito
brušenje ravnih in izbočenih površin, pri
čemer zadostuje že rahel pritisk strojčka
na podlago. Orodje tehta 400 gramov,
na usmernik pa ga priključite z 1,8 m dol¬
gim kablom. Čeprav je mogoče pri nas
kupiti dva kompleta brusnih listov (v
prvem z oznako MB 1787 je 10 kosov
grobozrnatega, v drugem z oznako MB
1789 pa 10 listov drobnozrnatega brus¬
nega papirja za fino brušenjej, lahko iz
večjih kupljenih listov ustrezno velike
kose narežete tudi  sami.

Osnovni tehnični podatki za vibracijski brusilnik
MB 560

Napetost: 12 V

Moč: 100VV

Število vrtljajev brez obremenitve: 12500/ min
Velikost brusilne ploskve: 70 x 50 mm

Priključna vrvica (kabel): raztegljiva

Dolžina priključne vrvice: 1,8 m

Masa: 400 g

G-M&M, d.o.o., 61290 Grosuplje, Brvace 11
tel.: n.c. (061) 763-511
fax: (061) 763-023

KUPON ZA BREZPLAČEN CENIK IN VSE OSTALE INFORMACIJE

Ime in priimek: _

Naslov:_

Kraj in poštna št.:

Prosim, pošljite mi:

□ cenik za natančno orodje MINICRAFT

ČMINICBAFT,

Čitljivo izpolnjen kupon, ki ga lahko tudi prepišete ali fotokopirate, pošljite na naslov:
G-M&M, d.o.o., Brvace 1 1, 61290 Grosuplje

PRODAM gameboy z igrico tetris, s
priključkom za dva igralca in slušalkami
za 9.000 SIT. Prodam tudi igrice: super
mario land 1, F-l race, mickey's danger-
ous chase, ferrari grand prix challenge,
ninja turtles II, šah m kirby's dream land
za 5.200 SIT in ledvičko za aamebov za

1 .50.0  SIT.

Jošt Škofič
Hudovernikova 8
61000 Ljubljana
Tel.: (061) 322-934

PRODAM Super Vision podeben game-
boyu s petimi igrami za 6.000 SIT.
Prodam tudi Super Megason s petimi
igrami, dva upravljalnika in AC-usmernik
za 16.000 SIT.

Jernej Jandl
Zacherlova 1 8
69240 Ljutomer
Tel.: &064( 871-301

PRODAM: »kačo« - bežeče lučke v cevi,
v treh barvah, z regulacijo hitrosti pre¬
mikanja lučk. Cena za dolžino: 3 m =

3.000 SIT, 4,5 m = 4.000 SIT, 6 m =

5.000 SIT.

Tel.: (064) 871-301

PRODAM nov osciloskop oziroma ga (z
doplačilom) zamenjam za satelitski spre¬
jemnik Pace z videorekorderjem.
Prodam še frekvencemer, kristale, elek¬
tromotorje, elektronski material, multime-
ter, 115 načrtov letal ter 14 knjig s
področij elektronike, letal in orožja,
kupim pa načrte letal »delta« ali »letečin
kril«.

Marjan

Tel.: (065) 21-536

PRODAM dobro ohranjen računalnik
commodore 64 s kasetnikom, dvema
ogralnima palicama, enim ter literaturo.
Cena po dogovoru.

Iztok Pernek

62250 Ptuj

Tel.: (062) 776-647 (po 19. uri)

TIM 5

KUPON ZA OBJAVO
BREZPLAČNEGA OGLASA

TIM 5 • januar 1995 • 35

višja stopnja

Gradiva:

cevi iz lepenke,
naravna gradiva

Področje:

tekstilno ročno delo

. _. ' . ZA SPRETNE ROKE

UHU UHU-jeve ustvarjalne strani

Glasbeni in uporabni predmeti primitivnih ljudstev so bili spodbuda za
oblikovanje bobnov.

Cevasti

boben

4. razred

Delovni čas: 3 ure

Naloga in motivacija

Po obisku v etnološkem muzeju, ali kjer to ni mogoče, po ogle¬
du primernih slik, govorimo pri pouku o tradicionalnih načinih
življenja primitivnih ljudstev in o njihovem ravnanju z naravni¬
mi gradivi. Učenci so videli uporabne predmete, izdelane iz
naravnih gradiv, npr. košare, posode, oblačila, maske in glas¬
bene instrumente. Slišali so tudi, kaj pomeni glasba. Bobni
imajo pri primitivnih ljudstvih osrednjo vlogo. Afriški bobni so
pogosto čašaste oblike, cevaste bobne pa imajo v glavnem v
severni Aziji in Severni Ameriki.

Pridobljene vtise bi radi povezali z učnim načrtom: učence bi
radi naučili tehnik izdelovanja uporabnih in dekorativnih pred¬
metov. Poudarek je na eksperimentalnem preizkušanju ustvar¬
jalnih izraznih možnosti, občutku za gradivo, predvsem za
njegovo barvo, obliko in uporabnost. Učenci so se že sez¬
nanili z naravnimi, umetnimi in mešanimi vlakni. Sedaj bodo,
motivirani z uporabnimi predmeti, ki so jih videli, sami poiskali
naravna gradiva in izdelali boben ter ga izrazito oblikovali.

Osnovo iz lepenkaste cevi prelepimo z naravnimi gradivi.

Tezisce ucen/a:

- spoznati uporabne predmete primitivnih ljudstev,

- postaviti naravna gradiva v razmerje s primitivnimi ljudstvi in
spoznati razlike v primerjavi z moderno civilizacijo z obi¬
ljem predmetov iz umetnih snovi,

- izdelati boben iz lepenkaste cevi, ga oblikovati iz naravnih
gradiv in se naučiti igrati nanj.

Gradiva in pomožna gradiva

Za vsakega učenca potrebujemo polovico svinjskega mehur¬
ja, kar dobimo pri mesarju; trde lepenkaste cevi (role za pre¬
proge premera 1 0 do 13 cm), ena zračnica motornega kole¬
sa; različna gradiva, npr. platno za vreče, ostanki kožuhovine
in usnja, rastlinska vlakna, npr. koruzni storži, konoplja, sla¬
ma; lesene prevrtane kroglice in obročki, koščki bambusa;
živalski zobje, peresa školjke; kraguljčki, vrvica, prejica za
makrame in šivanje, okrogle palice in lesene kroglice s primer¬
no prevrtano luknjico; žaga, tlačilka za zračne blazine ali
kompresor, brusilni papir, igla, škarje, UHU kontakt 3000
brez razredčila.

Izdelava

Učiteljeva priprava: izpraznjene svinjske mehurje s kompre¬
sorjem ali zračno tlačilko previdno napolnimo z zrakom in
zavežemo z vrvico ter jih obesimo, da se sušijo 3-4 dni.

Role za preproge razžagamo na 17 do 33 cm dolge kose,
pri tem pazimo, da so žagane površine čimbolj gladke.
Zračnico od motornega kolesa narežemo na 2 cm široke
trakove.

Za to nalogo so se izkazale za primerne majhne delovne
skupine učencev. Učenci delajo skupinsko in si medsebojno
pomagajo. Zbrana gradiva imajo na sredi mize, za delo pa
potrebujejo manjše število potrebnega orodja. Vsak učenec si
izbere cev iz lepenke in gladko obrusi odžagane površine.

36 • TIM 5 • januar 1995

ZA SPRETNE ROKE

Za izdelavo bobna uporabimo izključno naravna gradiva.

Nato svinjske mehurje vzdolžno prerežemo na dva dela.
Svinjski mehur operemo in ga še mokrega navlečemo na cev iz
lepenke. Odrezek zračnice raztegnemo in ga na cev iz le¬
penke navlečemo čez svinjski mehur tako, da je ta gladko
napet (skupinsko delo). Sele ko se posuši, presežne dele mem¬
brane odrežemo pod gumijastim obročem. Medtem prepog¬
nemo te robove navzgor in začnemo z okraševanjem cevi iz
lepenke. Izberemo gradiva in individualno oblikujemo cevi.
Cev najprej prelepimo z vrečevino in z lepilom UHU kontakt
3000 nalepimo ostanke kožuhovine in usnja. Kroglice, zobe,
kraguljčke in lesene obročke naberemo na nit in jih prišijemo.
Zatem spletemo kite iz vrvice, koruznih laskov, konoplje ali
podobnih naravnih vlaken in jih prilepimo. Vsak učenec naj
oblikuje po svoje. Na bobne igramo z roko, golo palico ali z
okroglo palico, ki smo ji na en konec pritrdili večjo leseno
kroglico.

Pozabljene hodulje

Hoja s hoduljami ali celo štafetno tek¬
movanje z njimi je za mlade zelo pri¬
ljubljena in zabavna aktivnost. Glede na
to, da s tako igro udeleženci razvijajo
ravnotežje, spretnost in koordinacijo, se

mi zdi, da so hodulje precej zapostav¬
ljene v primerjavi z drugimi sodobnimi
športnimi rekviziti. Po priloženem načrtu
si jih lahko izdelate sami.

Potrebni material:

- 220 cm dolga letev iz smrekovega
lesa s kvadratnim presekom - 2 kom,

- smrekov ploh - približno 0,5 m,

- vijak M 4 x 80 mm - 4 kom,

- lepilo za les, (UHU-coll),

- zaščitni ali dekorativni premaz.

Navodila za izdelavo

Pri izbiri lesa pazite, da ne bo preveč
grčast, sicer boste imeli težave pri obliko¬
vanju. Ko imamo les s kvadratnim pre¬
sekom odžagan na končno dolžino, s
pomočjo obliča, rašpe in brusilnega
papirja oblikujemo okrogline. Za izdela¬
vo utora uporabimo žago in dleto,
dokončno pa ga obdelamo z rašpo ali
grobo pilo. Pri izdelavi stopalke pazimo,
da jo natančno prilagodimo utoru na
nosilcu. Dokončno trdnost spoja doseže¬
mo z lepljenjem in vijakoma. Po kon¬
čanem brušenju les še prelakiramo.

Boris Kozinc

Eiaupner

Modellbau

PORTOFINO

dolžina 900 mm

RV-jahta z izvenkrmnim
elektropogonom
HYDRO-SPEED

V vseh bolje založenih modelarskih trgovinah

Zastopa

MODEL!

p. p. 17, 61370 Logatec

125

45 .

t -

- -©-

TIM 5 • januar 1995 • 37

ZA SPRETNE ROKE

Tetraeder

Če vzamemo list papirja formata A4 in
ga preganemo na pol, opazimo, da je
polovica (velikosti A5) na moč podobna
prejšnjemu listu. Razmerje med stranica¬
ma novega pravokotnika se zdi namreč
enako prejšnjemu. Če s prepogibanjem
lista čez polovico nadaljujemo, vidimo,
da se lastnost podobnosti pravokotnikov
ves čas ohranja. Vsaj zdi se tako.

Toda bodimo raje oprezni glede teh
občutkov in poskušajmo preveriti, ali nas
morebiti vendarle ne varajo! V ta namen
poiščimo vse pravokotnike, ki so samo-
podobni v tem smislu, da je njihova polo¬
vica podobna celoti. Krajšo stranico take¬
ga pravokotnika označimo z a, daljšo pa
z b.  Povejmo sedaj natančneje: pravokot¬
nik naj bo samopodoben, če sta razmerji
med krajšo in daljšo stranico v prvotnem
in prepolovljenem pravokotniku enaki,

oziroma: . b

a:b = — :a

Od tod dobimo b = a V2T Sedaj se
lahko brez težav prepričamo, da je list
papirja velikosti A4 zares samopodoben.
Če ga izmerimo po robovih, namreč ugo¬
tovimo, da meri po dolžini 210, po širini
pa 297 mm, kar je zares \/2-kratnik
dolžine.

To zanimivo lastnost "običajnega" lista
papirja lahko sedaj čudovito izkoristite
pri izdelavi modela tetraedra. Ta vas bo
po eni strani vpeljal v preprostejše raz¬
misleke o prostorski geometriji, po drugi
strani ga boste lahko uporabili za dokaj
zanimivo sestavljanko, še največ veselja
pa boste imeli z njim, če vas bo uspel
očarati po obeh plateh. Vzemite torej list
papirja velikosti A4 in ga prepognite
tako, kot je označeno s tanjšo črto na
spodnji levi risbi. Prepogibi naj bodo kar
se da natančni, zato vam priporočam, da
si pri tem pomagate s svinčnikom in rav¬
nilom. Zavihke zlepite z lepilnim trakom
tako, kot kaže spodnja risba na desni.
Dobili boste model tristrane piramide, ki
ji bomo poslej rekli kar tetraeder ali
četverec.

Ime tetraeder sicer navadno nekoliko
nenatančno uporabljamo za pravilni te¬
traeder, torej za pravilno enakorobno tri-
strano piramido, ki jo omejujejo sami
enakostranični trikotniki. Naš tetraeder
pa ni pravilen; njegove stranske ploskve
namreč niso enakostranični trikotniki.
Kljub temu pa le ni povsem od muh, kajti
stranske ploskve so enakokraki trikotniki,
ki so za nameček še skladni med seboj.
O tej enakokrakosti se lahko prepričamo
s pomočjo spodnje risbe.

D

Tetraeder ima dva robova daljša od
preostalih. To ste gotovo že opazili, če
ste dobro premislili omenjeno enakokra-
kost tetraedrovih stranskih trikotnikov. Če
ne, ju poskusite poiskati sedaj.

Zanimive so tudi velikosti notranjih ko¬
tov tetraedra. Stranski ploskvi, ki se stika¬
ta v daljšem robu, sta med seboj pra¬
vokotni. O tem se najlaže prepričamo, če
sestavimo dva modela tetraedra in ju
drugega poleg drugega postavimo na
ravno podlago tako, da se oba daljša
robova stikata, vsi ostali pari ploskev pa
oklepajo kot 60°. Tudi o tem se lahko
prepričamo, če na ravno podlago
postavimo tri enako velike modele tetrae-
dre - in to tako, da se bodo stikali robovi,
ob katerih se sekajo ploskve pod kotom,
za katerega menimo, da meri 60°.
Opazimo, da vsi trije koti skupaj se¬
stavljajo ravno iztegnjeni kot; vsak zase
tedaj zares meri po 60°.

Morebiti vas zanima, ali se da iz
primernega števila med seboj enakih
tetraedrov sestaviti kako novo znano geo¬
metrijsko telo. V mislih imamo predvsem
kocko, saj se v tetraedru na več mestih
pojavljajo pravi koti. Odgovor na to
vprašanje je žal nikalen, pač pa se na
tem mestu nekoliko presenetljivo znova
izkaže samopodobnost. Naš tetraeder je
namreč, tako kot pravokotnik, iz katere¬
ga je nastal, spet samopodoben! Iz os¬
mih enakih tetraedrov se da sestaviti
podoben tetraeder, ki ima robove dva¬
krat daljše od robov prvotnega tetraedra,
notranje kote pa enake. Za vajo premi¬
slite sami, koliko osnovnih tetraedrov bi
potrebovali, če bi z njimi želeli sestaviti
podoben tetraeder s trikrat daljšimi
robovi.

Za konec vam predlagam, da si izde¬
lovanje velikega sestavljenega tetraedra
spotoma popestrite še z zanimivo igro.
Štiri izmed osmih začetnih listov papirja,
iz katerih boste sestavili tetraedrčke, po-

38 • TIM 5 • januar 1995

ZA SPRETNE ROKE

barvajte tako, kot kaže leva risba, pre¬
ostale štiri pa ravno nasprotno. Zatem
oskušajfe sestaviti tak velik tetraeder, ki
o imel vsako stransko ploskev sestavl¬
jeno iz samih enakobarvnih trikotnikov.
Igra ni pretirano zahtevna, vendar vam
utegne vsaj na začetku povzročati kar

nekaj preglavic. Kasneje, ko se boste že
izurili v sestavljanju tetraedra, lahko tek¬
mujete v sestavljanju na čas - sami s
seboj ali pa, kar bo še zabavneje, s pri¬
jatelji.

Pri izdelovanju teh tetraedrov vam pri¬
poročam, da začnete s papirji velikosti
A5 (polovica papirja velikosti A4) ali
celo A6. Prav tako najbrž ne bo odveč,
če iz tršega kartona sestavite trikotni ok¬
vir, ki vam bo držal skupaj sestavljeni
oktaeder. Ta se vam bo sicer zlahka raz¬
stavljal ali pa ga boste morali ves čas
popravljati. Vendar pazite: veliki tetrae¬

der je s pomočjo okvirja laže sestaviti kot
brez njega. Odločitev glede okvirja pre¬
puščam vam. Sami boste morali izraču¬
nati tudi njegovo velikost, kar pa po vsem
povedanem pravzaprav ne bi smelo biti
pretežko. Veliko zabave.

Vilko Domajnko

Rokavice, prijetne za roke in oko

Kar pošteno se je že shladilo in gotovo
ste že pobrskali po garderobi ter skušali
spraviti skupaj par rokavic. Če vam
pridejo pod roke le polovice parov teh
prepotrebnih "ročnih grelcev", si sesta¬
vite nov par iz dveh popolnoma različnih
rokavic, ki se barvno in oblikovno dopol¬
njujeta. Tako si boste vsaj zapomnili, ka¬
tera je leva in katera desna.

Ce ste bolj delovne in urejene narave,
si omislite nove rokavice. Tisti (najverjet¬
neje tiste), ki vam sabljanje s pletilkami
ni povsem tuje, se jih lahko lotite sami,
drugi pa se priporočite mamam, babi¬
cam, sestram, zaročenkam ... in podob¬
nim ustrežljivim dušam.

Slika 1 prikazuje rokavice za dojenč¬
ke, če pa so vam všeč, jim dodajte palec,
pa bodo primerne tudi za starejše od
enega leta. Podoben mišji motiv, le v dru¬
gačni obliki, je prikazan na sliki 2.

V prijazne škratke so spremenjene
rokavice na sliki 3. Rokavice na sliki 4 pa
so nekaj posebnega, saj so pravzaprav
palčniki in mezinčniki hkrati. Palec in
mezinec sta namreč spletena samostojno,
kazalec, sredinec in prstanec pa je treba
vtakniti v "trojni prst" rokavice. Obraz na
eni rokavici je videti vesel, na drugi pa
resen, vendar se lahko odločite tudi za
dva resna ali dva vesela obraza - odvis¬
no od vašega običajnega razpoloženja.

Slika 1. Rokavičke - miške za malčke

Najbolj "odštekane" so rokavice na sli¬
ki 5. Pika Nogavička bi bila gotovo nav¬
dušena nad njimi, saj se je, če se prav
spomnim, navdušila nad ponarejeno tret¬
jo roko, ki jo je po nesreči odtrgala izlož¬
beni lutki. Rokavica - roka, prikazana na

Slika 2. Miške, ki migajo z ušesi, če rokavice
migajo s prsti

Slika 3. Dva prijazna škrata: levi in desni

Slika 5. Rokavice - roke

sliki 5,  ima videz urejenih rok z nalakira-
nimi nohti, v dodaten okras pa so jim
prstani in ura ter čipkaste manšete.

Za izdelavo omenjenih rokavic boste
potrebovali raznobarvno volno za plete¬
nje, pletilke, šivanko za volno, običajno
šivanko ter raznobarvne ostanke niti,
okrasnih vrvic in čipk. Pletenju se lahko
izognete in z vezenjem okrasite kupljene
rokavice ali take, ki jih že imate, pa se
vam zdijo dolgočasne. Če ste bolj resni
in prisegate na preproste rokavice, lahko
naštete ideje koristno uporabite za iz¬
delavo daril. Če so vam slike razburkale
domišljijo, se boste še raje lotili izdelave
malce drugačnih rokavic po lastnih
zamislih.

Alenka Pavko - Čuden

TIM 5 • januar 1995 • 39

UGANKARSKI KOTIČEK

Zlogovnica

Poiščite pojme, ki jih zahtevajo opisi, in jih
vpišite v lik. Ob pravilni rešitvi boste v 3.
stolpcu dobili naziv za naravno katastrofo, v
5. stolpcu pa skupino ljudi in živali, ki se
navadno prebija skozi puščavo.

1. skupina več odrezanih cvetov oziroma rož,

2. trolejbus, avtobus na električni pogon, 3.
pristanišče v Angliji (ob Doverskih vratih), 4.
drugo ime za krastačo, 5. zmes orehov, slad¬
korja, dišav in čokolade za v potico, 6. gozd¬
no ali parkovno drevo z majhnimi listi in belim
lubjem, 7. top, 8. ime slovenske smučarke
Dežmanove.

Dopolnjena

združenka


Od začetka lika do prve debele črte:

1. kuhinjska začimba, 2. bolečina, 3. nočni
lokal, 4. najpogostejša padavina, 5. ime film¬
skega igralca Hunterja, 6. del oblačila, s ka¬
terim se prepašemo, 7. tla.

Od druge debele črte do konca lika:

1. ime Rimske igralke Gardnerjeve, 2. japon¬
ska oblika budizma, 3. vrsta papige, 4. indu¬
strijska rastlina, 5. kravica, 6. bukov plod, 7.
priimek nemškega filozofa (iz istih črk kot krat¬
ica za slovensko tiskovno agencijo.

Skozi ves lik:

1. največji kraj v Logarski dolini, 2. nasprotje
zdravja, 3. žensko ime, 4. predmestni prebi¬
valec, 5. pripomoček nekdanjih prvošolčkov
za pisanje, 6. potnik v avtu, vlaku ali letalu, 7.
nizko rastje pod drevjem.

Ob pravilni rešitvi boste v srednjem stolpcu
prebrali ime gojitelja koristnih žuželk.

Rarebus

Pri rarebusu črke, ki jih od pojma najprej odvzamemo - kaže¬
jo jih številke pod posamezno risbico - dodamo v istem vrst¬
nem redu takoj za pojmom.

Rešitev novoletne nagradne kombinacijske
križanke:

bombnik, balon, cepelin, helikopter, dvokril-
nik, hidroplan, jumbo jet.

Nagrade za pravilno rešeno uganko v 4.
številki revije TIM, ki jih je tokrat prispevalo
podjetje Metronic-Komet, d.o.o., Cesta Tončke
Čeč 81, 61420 Trbovlje, prejmejo:

1. Milan Vincelj, Obala 119,

66320 Portorož

2. Stefan Ferlan, Gorica 13,

68282 Koprivnica pri Brestanici

3. Boris Moravec, Podgorci 119 a,

62273 Podgorci

Rešitve ugank prepišite na dopisnico (ne trgaj¬
te revije!) ter najkasneje do 20. januarja 1995
pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije,
d. d., Lepi pot 6, 61111  Ljubljana (s pripisom
"Timove uganke").

Prva nagrada je komplet za izdelavo plastične
makete letala, ki aa podarja Metronic-komet,
d.o.o., iz Trbovelj, druga in tretja pa sta
knjižni nagradi naše založbe.

KAZALO

Urednikov predal 1

Mednarodno srečanje letalskih
modelarjev - maketarjev 1

Model svetovnega prvaka 2

Model hidrogliserja na električni pogon
(PRILOGA) 5

Timov test - "Andulka-2" 7

Priprava za merjenje razlike vpadnih kotov 9

Sola plastičnega maketarstva (24.del)

Umetnost staranja - "weathering" 11

Timovo izložbeno okno

Metronic- Kometov izbor Italerijevih

oklepnikov in vozil 12

Maketa male železnice

Zaključna dela (1 .del) 13

Slovenske kmečke hiše

Izdelovanje hiš iz lepenke 15

Motnje pri radijskem vodenju modelov 26

Modelarski triki

"Pametno" polnjenje 28

Moj osebni računalnik (11 .del)

Grafično okolje MS Windows (4.del) 30

Intarzija (PRILOGA) 33

Cevasti boben 36

Pozabljene hodulje 37

Tetraeder 38

Rokavice, prijetne za roke in oko 39

Ugankarski kotiček 40

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

JANUAR 1995, LETNIK XXXIII, CENA 231 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POSTI 61102

Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61111 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo),
061/213.-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246.

Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu.
Posamezna številka stane 231,00 SIT, polletna naročnina pa 1155,00 SIT.

Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480

Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman
Zupančič.

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž
Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden
Oblikovanje: Božidar Grabnar
Lektoriranje: Ludvik Kaluža
Tisk: Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije

Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov
na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-95/94 mb z dne 23. 2. 1994.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI:

Športno letališče v Lescah je že vrsto let prizorišče tradicionalne modelarske prireditve,
katere se udeležijo domači in tuji letalski modelarji - maketarji.

Foto: Roman Ložar

40* TIM 5 • januar 1995

MULTIPLEX

RV NAPRAVE

kompleti modelov

ZA SESTAVLJANJE

A S P

- MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM

CARL GOLDBERG

- KOMPLETI MODELOV LETAL

THUNDER TIGER

- KOMPLETI MODELOV

m

KOMPLETI PLOVNIH IN SOBNIH MAKET LADU IN PRIBORA

•MAKETE: Italeri, Helier, Airfix, ESCI, Monogram, Hasegavva
Dragon, Kirin, Revell

•MODELARSKE BARVE: Model Master, Humbrol, Revell
VSE MODELARSKE BARVE NA ENEM MESTU!

•ZRAČNA PERESA: Humbrol, Model Master, Revell
•GRADIVA ZA DIORAME: drevesa, trava, mah
•KOMPLETI MODELOV: letala, ladje, modelarske rakete
•GRADIVA: balsa, vezana plošča, letvice, furnir, lepila
•MODELARSKO ORODJE: Proxxon, Minicraft, Humbrol

•IGRAČE, IGRE, ORODJE, INSTRUMENTI avtomobili Burago
TV-igre in moduli Micro Genius, fotoaparati, pirografi,
spajkalniki, kasete, diskete

MODEL KITS

Revell

BOGATA PONUDBA KOMPLETOV,

GRADIV, ORODJA IN PRIBORA

MODELARSKA TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO

Trgovsko podjetje

GASBISKA OPRIEftlfo

d.o.o.

Trgovina Vse za mlade tehnike, Levstikov trg 7,61000 Ljubljana

Tel.:061/12-61-158, Faks: 12-62-243

Delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure

III

UHU V DOBREM IN V ZLU

Lepila za vse materiale

d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana-Šmartno
Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296

20* TIM 5 • januar 1995

TIM 5 • januar 1995 • 21

Intarzij a

Risal: Matej Pavlič
Merilo 1:1

Legenda

Št. Vrsta furnirja

0 topol, lipa

1 jesen

2 mahagoni

3 oreh

4 brest

5 bor

6 tik

7 hruška

8 kostanj

9 palisande

10 bukev

11 macesen

12 češnja

13 ebenovina

P’ f

ČD

L\  • S66I Jenuet . s JMU

S661 Jenuef . s

18* TIM 5 • januar 1995 TIM 5 • januar 1995 • 23

r N


plastična
pod lož ka


6T

5T

M 1:1

model hidrogliserja

konstruirala: Janez in Miha Holc

HIDRO-E 7/12

M 1:2

22* TIM 5 • januar 1995 TIM 5 • januar 1995 • 19